Iz celega sveta. Rnska špionaža(vohunštvo). Rusija izda ogromne svote za špionažo; samo v vojnem proračunu je v ta aamen na razpolago 30 milijoaov. K temu je pa treba prišteti še ogromne svote, s katerimi razpolaga še politična policija v obmejaih okrožjih. Pravijo, da nobeaa država v Evropi nima niti približno tako organiziraae voliunske službe kakor Rusija. Kakor poroča listu ,,Reichspost" njen peterburški zaupnik, stoje v ueki dvorani generalaega štaba v Peterburgu modeli vseh nemških ia avstrijskih trdnjav; vsaka izprememba v teh trdnjavah se seveda tudi na mo^lelih izvede. Kot posebao dobro zaan velja Kraljevec na Ceškem. V Peterburgu se tudi hvalijo, da na kolodvorih in v skladiščih v Torunu, Vratislavi ia v Lvovu ni nobene stvari, za katero bi ruski geaeralni štab ne vedel. Voliunstvo je meada eden glavaib. činiteljev v ruskih \ojaih načrtih. Denarja v to svrho je vedao dovolj na razpolago, kar je splošno znano. Podkupovanju so na stežaj odprta vrata in neprestaao vabijo slabotneže, brezznačajoeže, ki se nahajajo v deaarnih stiskah. Skozi ta vrata ne gredo saiao izgubljenci iz nižjih slojev, marveč prav pogostokrat tudi l.jud.je iz najvišje družbe. Na moleeenost merodajaih čiaiteljev se vohun ali ovajalec lahko vedao zanese. Kako previden je treba biti v Rusiji, priča slu5aj barona UngernSternberga, uradnika dunajskega c. kr. dopisniškeva urada v Peterburgu. To je bilo tedaj, ko je na Diunaju prišel v slabo luč ruski polkovnik Marčenko, češ, da je vohunil, in so v Peterburgu v opravičbo potrebovali nasprotnega slučaja. Za žrtev je bil izbran baron Unger-Sternberg, kateremu je nekr ruski ,,kolega" ,,zaupno" izročil tajno predlogo 0 novinskem na- črtu, 0 katerem se je pa v vseh zapadao-evropskih parlameatih javno razpravljalo in končno tudi v Rusiji ni bil nobena tajaost, -Ta načrt je Unger-Sternberg izročil aagleškemu (tedaj se je pomotoma pisalo avstrijskemu) vojaškemu pooblaščeacu. Na lo je 6akal policijski vohun in nemudoma ovadil. tfnger-Steraberg se za svojo zaupljivost še daaes pokori v ruski ječi. Seveda se Rusiji njea špionažni sestav 6asi slabo izplača in se strupena ost mnogokrat obrne proti njej sami. Tako je pred nekaj leti časopisje javao napadlo nacelnika urada ruske koateršpionaže, podpolkovnika Mjasoiedova, imenitaega, življeaja željaega častnika, da svoje zaupao mesto zlorablja v to, da Nemčiji vse ruske vojaške stvari še sveže izdaja. Podpolkovaik se je nato stepel z glavaim uredaikom ,,Veeernih Vrenija" je bil odslovljen. V Galiciji ia na pruski meji vzdržuje Rusija zadaji 6as na stotine voliunov in ovaduhov, ki so mnogokrat pravi izvržki človeške družbe, denarja željni izsiljevalci, ki ruski geaeralai štabaedvomao ravao tako pogostokrat golj\ifajo z izmišljotinami, kakor ga tudi dobro obvešfiajo 0 željenih stvareh. Kako prenaša Srbija vojno stanje. Brbija, ki je štela pred vojno 3 milijone prebivalcev in merila okrog 51.000 kv. km, je lani v kratkih daeh mobilizirala in postavila na bojao polje 402.000 mož mocoo armado, spravila skupaj 150.000 glav vprežae živine za pratež ia v enem mesecu osvojila nad 21.000 kv. km ozemlja. Clovek se aehote vpraša, kako je dežela te brezprimerne napore in žrtve prenesla in v kakšnem staaju se nahaja sedaj po vojai. Na to odgovarja belgrajski dopisnik ,,Tempsa", H. de Moatardy. Prehodil je srbsko kraljevino aa vse strani in povsodi opazil aeko samoto, praznoto; toda polja so skrbno obdeIaaa! Po njivah sevidi le žene, stareke in otroke, ker so vsi za boj sposobni možje do 45. leta starosti pod vojnimi prapori. In kljub temu, kakor rečeao, so polja v dobrem staaju. Kakor oavadao, stoje hišice, obdarie z vrtovi in sadaim drevjem. Delo na polju je v glavnem koafiano. Kako to, ko ni bilo ia ni moških doma? V srhskem narodu še vedno živi močan 6ut skupnosti, vzajemnosti, ki izvira iz prejšaje družinske oblike — zadruge, ki je sicer na svojem ožjem torišcu sedaj že razpadla in živi večiaoma skupaj le po ena družina, todazadružai običaj zato ni izumrl, marveč se preaesel le aa širša tla kmefikih gospodarskih zadrug. Te zadruge prepletajo vso Srbijo in v njib. \eje najčistejši ter najpopolaejši zadružni duh. Te zadruge ia ta duli so v prvi vrsti pripomogle, da dežela ni postala žrtev strašne gospodarske krize, ki bi bila sicer morala nastopiti kot posledica vojae. Srbija, ki ima 80% kmeekega prebivalstva, se je mogla ubraniti propada le s tem, da so se polja obdelala. Po prizadevaaju zadružae zveze in krepki, vsestranski pomo6i Ylade, so se iz Belgrada organizirale prostovoljne leteče delavske zveze, h katerim so se pritegaili vsi moški, ki niso pod orožjem, ia žeaske; te zveze so po natanfino sestavljeaera naCrtu hitele od njive do njive ia pod vodstvom preddelavcev brezplačoo obdelale vsa polja. Danes je 70% vsega rodovitaega polja lepo obdelanega. Razlika je le v tem, da se je sadilo letos rraaogo vee turšice kakor navadao, to pa zato, ker je marsikje manjkalo drugega semeaskega žita. Pomanjkaaja žita se pa zato vendar ni bati, ker so nagromadeae v skladiščih še velike zaloge. Najbolj pereče je govedorejsko vprašanje, ker je vzela vojna uprava za vojne traasporte nad 80.000 volov ia je od teh 20.000 izgubljeaih. Ta izguba pomenja za kmetijstvo hud udarec, ker je ne bo lahko aadomestiti, tem maaj, ker bi se kako drugo iaozemsko pleme najbrž težko privadilo tamkajšnjemu podaebju. Pomanjkanja mesa se pa ni bati, ker je v deželi poldrug milijon prašičev.