Časopis s podobami za slovensko mladino.
S ppilogo: ../^.ncjoljeok!' ŠteV. 3.                       V Ljubljani, 1. marcija 1900.                   LetO XXX.
Sneženi mož.
n.
hj, na polju, sredi polja                 Ujezi se vroče solnce,
Stal snežen je mož                       v Da ne zna olike mož:
S kučmo polhovko na glavi             ,,Cakaj, čakaj, trda klada,
In na hrbtu velik koš...                  Rad odkril se mi še boš!"
Pomlad je prišla čez goro,              In gorkeje in gorkeje Solnce zagorelo je,                         Sije solnce na polje,
,,Dobro jutro, mož sneženi!"             Vse zeleno že postaja,
Mu v pozdfav velelo je.                  Vse brsti in v cvetje gre .. .
,,Ha, ha, ti si pa počasen,               Možu vedno bolj je vroče, Zmir na jednem mestu si?!"           Ves je kuhan in potan,
Mož stoji, stoji, posluša,                 Prosi solnce: ,,Nehaj, nebaj!" Nič mu ne odgovori.                      Toda prošnja je zaman.
Solnce se mu posmehuje:
,,Mož sneženi, kje pa si? Saj le koš še in pa kučma
— Kjer si bil — leži. . .?!"
Rado Kosar.
3              4