Luika Havlas, l'luia Kuharit*
MLINI . PROPAD ALI TURIZEM
Prispevek govori o mlinarski obrti orntoikega
obrnoiia skozi raz,iskovrtlno delo dveh uienk Osnovne
ioLe Ormoi. Predstavi nrtnt zgodovino mlinarshta,
clelo v ntlinu, njegove se,\tavne clele, orodje in naiin
dela ter se dotakne nekoterih >mlinskih< pregovorov.
Zo konec po tTcLnt rtctniza ie nekaj molnih reiitev za
oltroni.tev te iz.umirajoie obrti in njeno vkljnievanje v
turi stii rto p romo cij o kr aj a.
Kljuine besede
Mlin, ntlinur, ntlinski kanten, mlinsko kolo, Lito,
ntletje, moka, obrt, Savci, Puienci, Leinica
Uvod
Udenki devetega razreda sva se pod mentorstvom
Nataie Kolar, prof. geografije in zgodovine, ter Tanje
Fajhtinger, prof. zgodovine in nemidine, v Solskem
letu 2A0610l odlod,ili, da bova raziskali, ali v najini
okolici (e Zivi mlinarska obrt. Ukvarjali se bova z
rnlini r-ra vodo ter predstavili glavne dele mlinskega
mehanizma: mlinsko kolo, mlinske kamne ter drugo
pomembno opremo. Tako si boste laZje predstavljali
oziroma obudili spomine na to, kako je nekod moka
prihajala na domade mize. Ali pri nas ta obrt podasi
izumira in postaja le turistidna atrakcija, pa je
vpraSanje, ki naju je vodilo k tej raziskovalni nalogi.
Prav tako, ugotoviti interes za stare obrti v danaSnjem
dasu, kako se prena5a tradicija na m1ajSe rodove ter
kakSen je odnos okolice do tovrstne dejavnosti in
ohranjanja kulturne dediSdine. Ponujava vam torej
vodo na mlin, sami pa se boste odlodili, ali jo boste
sprejeli.
Voda je sluZila dloveku Ze v tisti davnini, do katere
nale zaznave ne segajo. Nedaled nazal je bilo
mlinarstvo ena najpomembnejiih domadih obrti. Mlini
na Slovenskem so v dobi, ko je bila vsaka pokrajina v
glavnem vezana na proizvode lastnega kmetijstva,
imeli velik pomen in so bili dolga leta prevladujoda
oblika mletja pri nas. V preteklosti so bili sploSen
pojav in vodne mline so imeli v vseh kmetijskih
predelih, kjer je bilo mogode, saj je bilo prevaZanje na
Ludka Havlas. NuIa Kuharii. udcnki Osnovne iolc OrmoZ,
Hardek 5.2270 OrmoZ.
UDK 664.7 1 .05(497.4OrmoZ):398.9 1
338.48:6(14.71 05
daljavo bodisi Lita ali mlevskih izdelkov za krnedke
potrebe zamudno in drago. V dasu modetne
industrializacije doZivlja mlinarstvo bistvene
spremembe. Hiter nadin Zivljenja, tehnolo5ki napredek
in vedno vedja Zelja po materialnih dobrinah so
spremenili tok Zivljenja in vrednote. Vse tede hitreje,
avtomatizirano in udinkoviteje. Z,nano je dejstvo, da
industrijski mlini zelo naglo izprldrivajo stare
preproste mline, yezane na vodotoke. Stevilo vodnih
mlinov se tako naglo manjla. Mline ob vodotokih na
podeZelju naglo opu5dajo. Mnogi so Ze v razvalinah
ali popolnoma odstranjeni. Samo 5e redka znamenja
pripovedujejo, kje je nekod stal in mlel mlin ter kaj je
pomenil ljudem. Ravno ta dejstva so naju spodbudila,
da bi kaj ved izvedeli o mlinarstvu na na5em obmodju.
Zadelt sva raziskovati in se vedno bolj poglabljali v
delo. PriSli sva do zakljudka, da so mlini tudi v naSi
okolici samo 5e preteklost. Opu5deni so in prepu5deni
zobu dasa. Mtinskih koles ni ved, zidovi se podirajo.
Opredelili sva se na mline, ki so jih navajali
anketiranci. To so bili: Skrjand,ev mlin v PuSencih,
Stajnkov mlin v Savcih in Jeremidev mlin na LeSnici.
SLika I : Vhocl v Skrjaniev ntlin v PuierLcih. (Foto: Luika
HavLas)
Ko sva to premiSljevali, sva se spomnili na vse mline,
katerih kolesa se 5e sudejo in kjer kamni 5e drobe Zito.
Ali naj res vse to zalije voda, mar naj res vse to unidi
novi das, ki tako nezadrLno hiti skozi naSe Zivljenje?
Zel:a, da najino delo ne bi bilo zaman in ne bi
naletelo na gluha udesa krajanov. Prav bi bilo, da bi
nekaj mlinov obnovili ter za5ditili kot kulturni
spomenik. Ceprav dela, kakr5no je bilo nekod v
mlinih, ne moremo ved obuditi v Zivljenje. lahko
poskrbimo vsaj, da ga bomo in bodo poznali dana5nji
-154-
Zgoto(rinsft zaei:i
ter prihodnji rodovi.
Slika 2: KaZipot k Stajnkclem mlinu v Savcih. (Foto: Lutka
Havlas)
Slika 3: Zapuiien Jeremiiev mlin na Leinici. (Foto: Luika
Havlas)
Zgodovina mlinarstva na Slovenskem
Izraz mlin je zelo star in izvira iz latinske besede
>mulinum<, kar pomeni mlin. V prazgodovini so
ljudje trli zrnje na kamnitih plo5dah ali v moZnarjih.
Tak nadin drobljenja Lita seje uporabljal do pribliZno
leta 1000 pr.n.St., ko so izumili mlin, napravo, ki je
drobila in mlela Zito med dvema kamnoma. Prvi
vrtljivi mlin z dvema kamnoma je deloval na rodni
pogon. Rodne mline in mline, ki jih je gnala Zivina, so
sdasoma nadomestili mlini na vodo in veter. Prvi rodni
mlini so imeli vodoravno vrtede se pogonsko vodno
kolo z lopaticami na navpidni osi, na kateri sta bila
nad vodnim kolesom tudi mlinska kamna. Rimljani so
mline izpopolnili. Pogonsko vodno kolo z lopatami so
postavili navpidno, vodoravno os pa so povezaTi z
zobatim kolesom, ki je poganjalo manjSe zobato kolo,
to pa je bllo z osjo povezano z mlinskim kamnom.
Podobno so delovali mlini na veter in plavajodi rnlini.l
ieprav so mlini pri nas zagotovo bili poznani Ze pod
Rimljani, o tem ni pisnih virov. Prvid se mlini na
Slovenskem pridenjajo omenjati Sele v 9. stoletju. Od
takrat je njihov pomen samo 5e rasel, pravi razcvetpa
so dosegli v 72. in 13. stoletju.2 Slovenija je zelo
vodnata deLela, zato ntti ni presenetljivo, da so se pri
nas skoraj izkljudno razvili le vodni mlini. Na Stevilne
mline nas spominjajo Stevilne mlinidice, deli potokov
ali umetno narejenih strug, ki so bile speljane do njih.
Danes veliko teh urejenih strug sploh ne obstaja ved,
saj smo jih v preveliki r.nemi po napredku zasuli.
Verjetno bi v preteklosti teZko na5li kak5no reko ali
potok, na katerih se ne bi wtelo vodno kolo.
Prvi mlini so nastali ob gra5dinah, to so bili tako
imenovani grajski mlini. Obstajali pa so 5e kmedki, ki
so mleli bolj kot ne le za domade potrebe, pa morebiti
5e za sosede, de niso premogli lastnega mlina. Na
Slovenskemje razvoj mlinov na vodni pogon dasovno
sor,padal z razvojem towstnih mlinov drugod v
Ewopi. Skupaj s prvimi gradovi v 11. in 12. stoletju
so prideli nastajati tudi mlini na vodna kolesa.3
Poleg vodnih mlinov, kamor so kmetje nosili mlet
Zito, so mleli Zito s preprostej5imi pripravami tudi po
kmedkih domovih. Tak5ne priprave so bile tudi Zrmlje
ali neke vrste rodni mlini. Pred prvo svetovno vojno
so bili tak5ni hi5ni mlini 5e zelo raz5irjeni v Beli
krajini, Prekmurju in na Stajerskem. Z njimi so
kmedke gospodinje praviloma mlele Zito za sproti,
najvedkrat tedaj, de je bilo Lito na hitro treba zmleti
doma, ker je zmanjkalo moke.a
Potodni mlini z enim parom kamnov so vedinoma
zmogli le tako imenovano navadno mletje (ene wste
moke). Lastniki mlinov so bili obidajno fevdalci.
Poslovanje mlinov so urejali mlinski redi. Velik
napredek v mlinarstl.u je bil izum valjev, ki so
zamenjali mlinske kamne. Ved parov valjev so
zdrlfirli s siti v zaokroLen mlinski sistem na vodni,
parni in pozneje elektridni pogon (valjdni mlin).s
Mlini so precej r.plivali tudi na podobo krajev.
Ponavadi so mlini stali ob prometnih todkah, kadar pa
so bili zunaj naselij, so do njega vodile kolovozne poti
in pe5poti. Mlin je bil tudi nekak5en center vasi. Ni
dudno, da je nekod veljal rek "V mlinu se vse izve.",
tam so se namred sredevali ljudje od blizu in daled, se
sklepali posli, pomanstva ...
Mlinarstvo je bila pomembna gospodarska panoga, ne
samo da je zaposlovala cele druZine, pad pa je ugodno
vplivala tudi na razvoj furmanstva, kamnose5tva,
2 Prav tam, str. 76.
3 Prav tam, str.76-7'7
a Prav tam, str. 75.
5 Prav tan-r, str. 77.
155 -
I Bogataj, Domade obrti na Slovenskem, str.75-76.
Zgotwinsfui zapisi
gostiln in trgovin. Ne nazadnje so s posluhom za
naravo uramavali tudi pretok voda in tako skrbeli za
zmanjievanje poplav.
Mlinski redi
Prvi dokument, ki je urejal podrodje mlinarstva, je bil
pri nas izdan leta 1170, in sicer na Kranjskem,
predpisoval je, kje smejo biti postavljeni mlini, skrb
za mlinske kamne, dolodene sanitarne ukrepe (distodo
v mlinih, boj proti glodalcem) in vi5ino pladila
mlinarju.6
Mlinarji so za opravljeno delo bili vedinoma pladani
kar z moko oziroma Zitom. Redkeje so za opravljeno
delo dobivali denar. Tako je recimo veljalo, da so za
mletje jemali merico, ki je znaiala Stiri do Sest
kilogramov, redkeje tudi osem do deset kilogramov na
100 kilogramov Lita. Obidajno je pladilo znaialo 10
odstotkov pripelj ane ga Zita.
NajstroZje so mlinarje nadzorovali po drugi svetovni
vojni. Z odloki .ie bila natandno dolodena vi5ina
merice za vsako Zito posebej. Mlinarji so morali voditi
posebne mlinarske knjige in prevzemno-oddajni 1ist.
Morali so zapisati vse mletje, kolidine Litain pobrane
merice. Vse mlinarske mere, memiki in merice so
morali biti uradno potrjeni in Zigosani. Moko so
oddajali in dobivali pladilo_v dinarjih. Po letu 1953 so
stroZje nadzorstvo opustili. /
Prav v zvezi s kolidino odvzetega zrnja in otrobov je
tudi povezana vedja ali manjSa priljubljenost
posameznih mlinarjev, ki so. tako in tako vedno bili
med vsemi obrtniki najslabSe zapisani in so veljali za
najvedje nepo5tenjake in goljufe. Tudi pregovor pravi,
da te pred smrtjo lahko re5i le klobuk po5tenega
mlinarja.
Mlinarske mere
Ljudje so Zito prina5ali v mlin najvedkrat v vredah,
zato so mlinarji merili kar po vredah. Vedeli so
pribliZno, koliko drLi ena vreda. Do prve svetovne
vojne so kot mero uporabljali mernik (25kg ali 30-32
litrov), polmernik, detrtino (1/4 mernika) in bokal
(1/16 mernika). Po letu 1915 pa so uvedli enohro
mero. Mlinarji so dobili tehtnice (vage) in od tedaj
naprej uporabljali kilogramsko ali pa litrsko mero.
UteLi, tehtnice in litri so bili Zigosani in so jih tudi
stalno nadzorovali.
Mlinarji so morali vsako leto svoje posode in uteZi
dati na pregled posebni komisrji. Danes pa uporabljajo
plastidne posode in vrede.
V MLINARSTVU SO UPORABUALI POSODE KOT SO :
- MERNIK= 30 1 .... . . MERNIK--__:>
- POLMERNIK= 15 I ... POLMERNIK-> SO LESENE POSODE
- iErnr = e 1 ............... Aemt-P
- BOKAL: I I 4dt ........ BOKAL-__-\
- LrrER: r I ................. ,r-ruu) 
so PL.'EVINASTE PosoDE
Delo v mlinu in delitev dela
V mlinu je bilo treba opraviti wsto opravil. Osnormo
delovno opravilo je mletje Zita. Takoj po prevzemu
zrnja od stranke in merjenja .le bilo treba Lito odistiti
smeti in navlaLiti. To delo v mlinu so opravljale
Zenske, gospodinje, ki so ob delu v hi5i >zasipale< Se
Zito v mlin. Ko je namred Lito zasuto, ni treba posebej
paziti, kako se me1je. Ko se grot (vsipalnlk) izprazni,
zazvoni zvondek, ki je tako nastavljen, da opozori, da
kamna meljeta y praztTo. Seveda pa je bilo dela
dovolj, preden so Zito pripravili zamletje, ga osnaZili
ali oprali. iiSeenje ,riiaj" imelo dvojni namen: med
mletjem ni bilo prahu, ki bi Skodoval mlinarjevim
dihalom, v vodi odi5deno zrnje pa je dobilo tudi
primerno vlaZnost, ki je potrebna zakvalitetno mletje
in predvsem za izkoristek (razmerje med zrnjem in
dobljeno moko). Zato je mlinar tudi zrnje, ki ga je
stranka sama odistila, navlaliL Pravilno navlaZeno
zrnje se je med kamnoma lepie in bolj5e mlelo. Vsa
tehnidna dela v mlinu pa so navadno opravili
gospodaqi sami. Le za nekatera dela so najeli tuje
ljudi. Posebno delormo opravilo mlinarja je ostrenje
kamnov ali klepanje kamnov, njihovo montiranje,
popravljanje mlina in mlinarskih koles. Vse to je
teZavno in zahtevno delo. Montiranje dela, je zelo
natandno delo, saj morata biti kamna natandno
nastavljena, da lepo in tekode drsita. Da lepo in hitro
meljeta, morata biti osko naklepana, zakaj kamni se
pri mletju hitro obrusijo. Kamna namaLejo z oljem po
vsej povrSini, tako je videti, kje je povr5ina gladka, in
tam potem s posebno Spico (kladivu podobnim
orodjem) kamen obtoldejo. Od hrapavosti povr5ine
obeh kamnov je namred odvisna kvaliteta moke.
Klepanje obeh kamnov s pomodjo Spice traja dve uri.
Mlinarji pravijo: >ie kdo en par kimnov skleplje v
eni uri, je to zagotovo slabo delo!< Stalno je bilo treba
obnavljati tudi mlinska kolesa, saj les v vodi ob
spremembah wemena hitro propada. Prav tako so
morali stalno popravljati jez, posebno dokler so bili
jezovi leseni. Pozimi pa je bilo treba z zamrznjenih
koles odskanjevati led. Vse to ni bilo lahko delo in
mlinarji so po5teno zasluiili svoj kruh.8
6 Prav tam, str. 78.
7 Prav tam, str. 82-83.
8 Pogovor z Markom Zemljidem, Savci - Stajnkov mlin
2006.
- 156,
4.4.
Zgotnhsftzapisi
Slika 4: Mlinar v Skrjanievem mlinu pri delu, 1980.
(Fotograf neznan)
Mlinarji so povedini redili tudi pralide. Po nekaterih
virih naj bi prav praiidi predstavljali njihov glar.Tri vir
preZivetja. Hrane za pralide so seveda imeli dovolj;
Lita, ki so ga dobivali za pladilo, je bilo dovolj za
moko ter za otrobe, s katerirni so krmili pra5ide.e
Sestavni deli mlina
Mlinsko kolo
Mlini na vodna kolesa so se razvijali ved stoletij.
Vodna kolesa so lesena, za pogon imajo lopatice a1i
nekaklne votle skrinjice, ki so jih ponekod imenovali
tudr korci. Voda, kije vanje padala,je poganjala ko1o.
Padec v skrinjice je bil veliko modnej5i od padca na
lopatico. Zato so skrinjice name5dali predvsem tam,
kjer je bilo vode malo. Ponavadi je voda na skrinjice
padala odzgoraj, vdasih pa so dotok uredili tako, da se
je voda zaganlala vanje od spodaj. Kolo na lopate je
bilo narejeno na spodnjo vodo. Voda je napeljana
tako, zato ker je kolidina vode razmeroma velika,
padec pa majhen. Kolesa so premazali s katranom, da
niso gnila prehitro. Pri nekatenh mlinih so naredili
islezna kolesa, samo lopatice so bile lesene.
Mhnsko kolo je bilo nasajeno na horizontalno os in se
je sukalo v navpidni smeri. Znotraj je bilo na osi
zobato kolesce, sprva leseno, kasneje kovinsko, ki se
je zajedalo v podobno tak5no kolesce na mlinski
napravi in tako poganjalo dva kamna v vodorarmi
smeri. Navadno je eno mlinsko kolo gnalo dvojico
mlinskih kamnov, redkeje ved. Vedji mlini so seveda
imeli dva ali celo tri pare mlinskih kamnov.
Slika 5: Nairt mlinskega kolesa in imena posameznih delov
mlinskega kolesat\ ; 1 - lopata, 2 - mataruga (kri), 3 -
drsna os (vrti se no podstavku), 4 - podstavek, 5 - ielezni
obroi (rink), 6 * klini (zagozde), 7 - vreteno, 8 - krog, 9 -
opora med lopatami, l0 - pauci, na katerih so pritrjene
lopate, I I - Zelezna os (itekl).
Slika 6: Mlinsko kolo v Stajnkovem mlinu v Savcih danes.
(Foto: Luika Havlas)
Vodo so zajezili in jo po jezu in Zlebu speljali do
vsakega kolesa posebej. Za pogon niso potrebovali
veliko vode. Mlin poZenejo, tako da odprejo
zapornico in spustijo vodo v Zleb. ie je vode malo, jo
nabirajo v jezu in potem meljejo, dokler je kaj vode.
Vodna kolesa imajo celo wsto prednosti, in sicer
zaradi enostavne rn cenene izvedbe, lahko
dosegljivega materiala (1eO in preprostega
vzdrLevanja. Mnogo ved pa je slabih strani. Vodna
kolesa niso uporabna za najvedje padce, izkoristek je
posebno pri lesenih kolesih zelo slab, Stevilo rrtlja,jer
je majhno, neprijetnosti pa se pridruZijo slednjii 5e
10 Marko Zemlji(, Savci - Stajnkov mlin, Nadrl mlinskega kolesa
-157 -
e Bogataj, Domade obrti na Slovenskem, str. 80-81.
Zgo[oviuQi ruN
pozimi, ko kolesa zamrznejo.ll
Mlinski kamni
V mlinu so zelo pomembni kamni, seveda ne obidajni,
pad pa prav posebni, mlinski kamni. Mlinskih kamnov
ni izdelal mlinar, pat, pa kamnosek v kamnolomu.
Seveda vsak kamnolom ni bil pravi, za dober mlinski
kamen je morala biti ustrezna kamninska sestava.
I(amen ni smel biti ne prekd ne premehak. Dober
kamen je peidenjak, ki ga sestavljajo kremenova zrna.
Kamnosek je na primerni steni moral priti naprej do
Zive skale, zatem si je zarisal, kje bo sekal. Kot orodje
je uporabljalrazlidna sekala, kline in kladiva. Mlinski
kamni, ki so jih pripravljali kamnoseki, so merili
obidajno dobrih 70 centimetrov. NajteZji del ni bil
obsekati skale in oblikovati kamna, ampak kamen
odsekati od skale. Neve5dim kamnosekom se je tako
vedkrat primerilo, da je veddnevno mukotrpno delo
5lo po zlu, saj jim je kamen, ko so ga Zeleli loditi od
skale, podil. Po uspeinem delu v kamnolomu je sledila
5e fina obdelava kamna. Tako je bil kamen pripravljen
za transporl do mlina. Mlinarji so obidajno narodali po
par kamnov, spodnjega in zgornjega. Za oba so
poznali tudi imena, spodnji del je bil ,,teLak,
(spodnjak), zgornji, vrtedi se, pa "laufer" (vrhnjak).
Spodnji kamen je trdno prifien na ogrodje, zgornji pa
se wti. Le-ta je na navpidno gred pritrjen z Lelezno
predko.
Slika 7. Mlinski kamen v opuiienem Jeremiievem
mlinu na Leinici. (Foto: Luika Havlas)
Z razmlkom kamnov se je dalo regulirati finost mletja
oziroma, kot bi rekli danes, razmlki med kamni so
vplivali na tip moke (gladka, ostra). Na kvaliteto
moke sam mlin nima velikega r,pliva. Ta je bolj
odvisna od kvalitete Lita, tip moke pa od nastavitve
kamnov. Mlinarji so uporablj ali razlidne mlinske
kamne za p5enico in koruzo. Tistemu za p5enico so
pravili bel, bil je bolj fin, dobili so finej5o moko za
kruh in peko, za koruzo pa so uporabljali bolj grobega
"drnega".
Z mletjem sta se kamna vedkrat tudi obrabila, postala
sta gladka in ju je bilo treba popraviti oziroma
sklepati. Delo so opravili mlinaqi sami, saj so najbolje
vedeli, koliko morajo kamen "nabrusiti".12
Notranjost mlina in ostala oprema
Pri vseh mlinih gre za en prostor, razdeljen v zgomji
in spodnji del. Spodnji del je v vi5ini vhoda, na njem
stoji pajkelj, v katerem je sito in se v njem nabira
moka ter graisanca (zaubra). V zgornjem delu, kamor
vodijo stopnice, so mlinski kamni, obiti z lesom
(obod). Na kamnu je lesen lijak, kamor vsipljejo Zito.
Tuje tudi zvondek, ki opozori, kdaj je grot (vsipalnik)
prazen. Zgomji kamen je navezan na jekleno os, ki se
vrti. Spodnji del osi je preslica, ki jo poganja paldno
kolo in je po wetenu povezana z vodnim kolesom.
Preslica je obenem povezana z rogovilo, ki trese sito
in graisanco (zaubro).
Slika 8: Sistem delovanja mlinat3: >potovanje< zrnja skozi
vsipalnik ali >grot< v koritce med mlinska kamna in nato
skozi sito v >pajklelj<: l. grot (vsipalnik), 2. ogrodje za
grot, 3. obod (ohiije mlinskega kamna), 4. vratica za v
pajkelj, 5. letev, ki trese zaubro, poyezana s preslico, 6.
podstavek za zaubro, 7. graisanca (zaubra), 8. pretlal za
zdrob 9. lesen vijak za uravnavanje napetosti sita, t 0.
pajkelj, I l. treslica, 12. lesenvijak (iraufl za uravnavanje
napetosti zaubre, 13. ogrodje za grot
Mlini so skoraj v celoti narejeni iz lesa. Nekateri
preprosto, pri nekaterih pa so sku5ali les predvsem na
grotu in pajklju okrasiti. Tako je nastavek na pajklju
11 Pogovor z Markom Zemljidem, Savci -
2006.
l2 Prav tam.
13 Prav tam, Sistem delovanja mlina.
Stajnkov mlin, 4. 4.
-158-
ZgotwtusQizapisi
praviloma vedno okra5en. Tu so zlasti inicialke mlina,
letnica izdeTave ali predelave ali pa izrezllan motiv iz
rnlinskega ali kmedkegaLivljenja. To so delali dornadi
mojstri.
Poleg vodnega kolesa in mlinskih kamnov je v mlinu
5e nekaj potrebnih delov za mletje. Naprava, ki dovaja
zrnje med dva kamna, je ponekod poznana pod
imenom "grota" tresilnice, tudi miketulje. To je
prayzaprav tresode se sito, skozi katero se moka
preseja inje lpeto v celohro ogrodje, ki nosi napravo.
V skrinji ali pajklu je name5deno sito za lodevanje
moke od zmletega materiala, zunaj skrinje pa 5e
"grajsnca", naprava, ki loduje otrobe. Pri drnem
kamnu te loditve ni.ra
Slika 9: Mlinarsko orodje, vevnica - lopatka za zajemanje
iita in moke. (Foto: Luika.Havlas)
V mlinu ne potrebujejo veliko orodja. Posebnega
mlinarskega orodja skoraj ni, razen za klepanje
kamnov. Za tehni(,na dela so uporabljali ustrezne
pripomodke: kle5de, kladivo, Lage itd. P5enico zabelo
moko so prali v posebnih, za to narejenih re5etih.
Imela so vedji in vi5ji obod. Prali so jo na posebnih
lesenih derah (1,5m x lm) ali pa na takih z mreZastim
dnom. Na derah so Zito tudi su5ili, su5ili pa so ga tudi
na velikih ponjavah (plahtah). Zito,ki ga niso prali, so
odistili smeti in oprali v nedkah (endke). V nedke so
nasuli Lita in ga prali, tako da so smeti padale na tla,
Lito pa nazaj v nedke. Moko in zdrob lovijo v debre ali
posebne posode. Moko zajemajo z vevnico (korpjado
oziroma lopatko), ostanek pa podistijo z omelom.
Moko shranijo v vrede (Zaklje), in sicer tako, da na
vrh vrede vstavijo poseben obrod, ta obrod pa oprejo
ob rob pajklja na posebno rogovilico. Vredo polnijo z
eno roko in potem 5e potladijo s palico. Ponekod
rabijo za zadnjo moko 5e pehar. Sita so naredili doma,
tkanino pa so kupili. Danes so sita najlonska, prej pa
so bila svilena.ls
Slika 11: Leseni iebri. (Foto: Luika Havlas)
Delovanje mlina
Ko je p5enica odi5dena, jo vsipajo v grot, od koder se
enakomemo vsiplje med oba kamna. Za enakomemo
dodajanje zmja je potrebna posebna stresalna rtapraya,
ki je gibljiva, na jermenih obe5ena Skatla. Oba kamna
sta ploldata in vgrajena, tako da sta vodoravni ploskvi,
ki meljeta, obmjeni druga proti drugi. Zgornji kamen
(whnjak) se wti, spodnji kamen (spodrlak) pa je trdno
pritrjen v ogrodje. Skozi dovolj veliko odprtino v
vrhnjaku prihaja Zito med oba kamna, ki ga meljeta,
moka pa polzi navzven na obod. Od tod se zmleto Zito
vsiplje v cevasto sito, ki drZi skozi pajlej. To je zaprt
prostor v obliki zaboja. V njem je tudi rogovila, ki
trese sito, moka pa se nabira na njegovem dnu. Zdrob
in otrobi se iz sita vsipljejo na graisanico (zaubro), ki
je vezana na kolo in se premika. Graisanica ima v
sredini sito, skozi katero se vsiplje zdrob, otrobi pa ob
strani padajo v posodo. Hitrost grasanice lahko
poljubno urarmavajo. Po prvem mletju dobijo zdrob in
otrobe. Nato kamna malo stisnejo in zasujejo zdrob,
tako dobijo lepo belo moko. Na koncu zasujejo Se
15 Prav tam.
.159 -
Mlinarsko orodje
Slika 10: Leseno sito. (Foto; Luika Havlas)
1a Prav tam.
Z,go[wirufri zapisi
prve okobe ter ostanek zdroba in dobijo zadnjo moko
(graisanico). Lahko pa meljejo na eno moko, tako da
odstranijo otrobe in potem zmeljejo tudi zdrob, ali pa
na drno, tako da zmeljejo skupaj otrobe in zdrob.
Kakovost moke je odvisna predvsem od sita.16
Slika 1 2: Pogled na notranjost mlina. (Foto: Luika Havlas)
Slika I 3: Predali za moko. (Foto: Luika Hatlas)
Reki o mlinih
TSAMO V MLINU SE DVAKRAT POVE!(:
Hodemo redi, da bomo povedali samo enkrat.
i" kdo ne posluSa in rad klepeta, redemo:
>>NEPRESTANO I/RTIS SVOJ MLIN!(
Kdor zna dobro in hitro govoriti, temu redemo:
,JEZIK TI TECE KOT MLINI(
,VELIKOKRAT POTEGNE KOGA V SVOJ
MLIN, GA ZMELIE MLIN C,q.S,I.Io. ias ga
prehiti.
DIMETI MLIT{SKI KAMEN ZA VRATOM.K,.
Nositi veliko breme.
TSPELJATI VODO NA SVOJ MLII'{.<: Nekdo
naredi nekaj sebidnega, v svojo korist.
)NOBENA PSENICA NI TAKO TRDA, DA NE BI
NASLA SVOJEGA MLI\{ARJA.rr.. Nobena ovira ni
tako visoka (velika), da je ne bi mogli premagati.
Sklepne misli
>Ce mliniek pri miru bi stal,
bi mlinar in hnet Zaloval,
otrok pa bi jokal in toiil glasno,
kakoje brez kruha hudo.<
Slovenska ljudska pesem za danaSnje dase ne velja
ved. Vsi imamo vsega dovolj in preved. Pomanjkanja
in lakote ne poznamo, zato tudi kruh premalo
spo5tujemo. Spremenjeni nadin Zivljenja in razvoj
mlevske industrije sta vplivala predvsem na to, da so
zadeli pospe5eno opu5dati manj5e obftne in kmedke
mline. Posamezni mlini, ki so nadaljevali z mletjem,
so se tehnolo5ko preusmerili, mlinske kamne so
zamenjali valji, vodni pogon pa elektridna energija.
Do dana5njih dni so se ohranili le posamezni klasidni
mlini in v njih mlinski kamni v glavnem meljejo le za
domade potrebe. Mlinarstvo je za(,elo podasi
izumirati. Lastniki mlina v Savcih so 5e posebej
razo(,arani ob dejstvu, da so morali mlin ustaviti.
Posluha pri lokalni skupnosti za oLivitev mlinarske
dejavnosti ni. DrLavna zakonodaja je dokaj rigorozna
do te dejavnosti. Zato meniva, da bi se ti mlini morali
vkljuditi v turistidne, vinske in naravoslovne poti,
skratka, v turistidno ponudbo, s tem bi podprli
mlinarje in hkrati ohranili te bisere kulturne dediSdine.
Mline bi lahko vkljudili v turistidno ponudbo, tako da
bi ustanovili mlinsko cesto. Na tak5no idejo so pri5li
tudi na Koro5kem, kjer poteka rnlinska cesta na
obmodju treh obdin.
MlajSe rodove je treba ozave5dati, kako pomembno je
ohranjati kulturno dediSdino. Mlini bi se lahko uredili
kot muzej ali pa kot center ob5olskih de-javnosti. V
naii okolicije takSen mlin na Le5nici, ki ima idealno
lokacijo in je blizu mesta OrmoZ. Zraven mlina je 5e
velika stanovanjska hiSa, v kateri bi se lahko
zadrLevalo ved udencev, in propadajode gospodarsko
poslopje, v katerem bi lahko uredili mlinarsko sobo,
razstavo starega kmedkega orodja, drno kuhinjo in
kuhinjo za peko kruha. Okrog mlina je veliko
zemlji5de, na katerem bi se lahko uredila tudi zeli5dni
in cvetlidni vft ter manj5i sadovnjak, v katerem bi
gojili stare, Le izumirajode, sadne sorte.
Zato sva se odlodili, da bova na podlagi te
raziskovalne naloge in intervjujev naredili kratek film
in ga promovirali ter tako sku5ali vplivati, da bi
razmi5ljali o tem, kaj storiti s kulturno dedi5dino. Ta
film sva predstavili na projektnem dnevu v Soli.
Mentoricama pa sva dali pobudo, da bi v naslednjem
Solskem letu organizirali naravoslovni dan na
tematiko starih obrti v na5i neposredni okolici, s tem
bi mladim pribliZali zapu5dino naSih dedov, ki jo mi
mladi premalo cenimo.
160 -
16 Prav tam.
Zgo[orrinsfri zapisi
Ustna vira
- Bernarda Vuletid, Pu5enci - Skrjandev mlin
- Marko Zemljid, Savci Stajnkov mlin.
Pisna vira
- Nadrt mlinskega kolesa, Stajnkov mlin.
- Sistem delovanja mlina, Stajnkov mlin.
Literatura
- Bogataj, Janez, 7989: Domade obrli na Slovenskem.
Ljubljana.
- Kovadid, Fran, 1919: Trg Sredi5de. Maribor.
- Hazler,V., Hudales, J.,2002: Mlinskacesta. So5tanj:
ima na Koro5kem.
- Pudko, Franc, 1992: Spomini na Lento. OrmoZ.
Povzetek
V svoji nalogi sya se ukvarjali z mlinarsko obrtjo, ki je
ie danes Ziva v naiih krajih. Opredelili sya se na vqsi
Savci, Puienci in Leinic(l, zato ker so tukaj ie stojeii
mlini, za katere vedo tudi najini vrstniki. Ugotovili
sva, da se s to staro obrtjo ukvarja le ie redkokdo in
ie ti so bili zaradi prevelikih stroikov prisiljeni to delo
opustiti. Naslednikov ni, ker ni zanimanja med
mladimi za stare obrti. Omenjene mline bi morali
vkljuiiti v turistiine, yinske in naravoslovne poti,
skratka, v turistiino ponudbo, s tem bi podprli
mlinarje in hkrati ohranili te bisere kulturne
dediiiine. Uredili pa bi se lahko tudi kot muzej ali pa
kot center obiolskih dejavnosti. Predvsem pa meniva,
da je treba mlajie rodoye ozaveiiati, kako pomembno
je ohranjati kulturno dediiiino na sploino.
- 161