LETO XX. — številka 78 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALI LOVNEGA LJUD KRANJ, sreda, 18. 10. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednrk, in sicer ob sredah in sobotah A ZA GORENJSKO Samoupravni organi o gospodarstvu-sindikat pa o izletih in letovanjih Iz zapisnikov izvršnih odborov sindikalnih podružnic v jeseniški občini je razvidno, da razprave o gospodar, sko - proizvodnih problemih predstavljajo le okrog 40 odstotkov razprav. Na teh sestankih se zelo malo obravnava vprašanje samoupravljanja, čeprav so sindikati pripomogli h kvalitetnemu premiku dela samoupravnih organov. Organizacijsko kadrovska vprašanja so najče. šči pojav na sejah izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Zelo malo se obravnava o metodah dela sindikalne podružnice, o stikih s članstvom, kadrovski politiki, o programih dela itn. Ce primerjamo obravnave samoupravnih organov po za. pisnikih, marsikje ugotovimo, da so organi upravljanja razpravljali o gospodarskih vprašanjih, sindikati pa ob istem času o izletih in letovanjih. Finančna poročila sindikalnih podružnic nam ob zaključku leta kažejo, da gre večina sredstev od članarine (44 odstotkov ostane podružnicam) skoraj dve tret. fini za rekreacijo, izlete, proslave in zabavo. Preostala tretjina denarja se običajno porabi za sindikalno dejavnost, podporo in za izobraŽevanje. Zanimivo je tudi, o čem razpravljajo na občnih zborih sindikalnih podružnic. Di. rektor in drugi vodilni ljudje v podjetju o gospodarskih vprašanjih, o rezultatih v pogojih reforme in o disciplini. Gostje o vlogi in nalogah sindikata ter samoupravnih organov. Člani sindikata pa predvsem o družbenem standardu, o rekreaciji in o osebnih dohodkih. Razumljivo je, da sindikat razpravlja o rekreaciji (izle. tih, letovanjih, športu itn.), toda ocena gospodarjenja v podjetju bi morala vedno in povsod biti glavna tema vseh pogovorov in analiz. Sele potem lahko sklepamo, ali gremo lahko brezskrbno na morje, v planine, na igrišča, izlete itd. Tako pa na sindikalnih podružnicah često pre. pozno zvonijo. Pravzaprav bi moral zapisati, da zadnji Zvonijo, kadar gospodarjenje v podjetju ni takšno, kot si ga telimo. lože Vldlc Operativni direktor Sundstranda v Iskri KPANJ, 17. oktobra — Danes dopoldne je obiskal kranjsko tovarno Iskra najmlajši sin švedskega kralja grof Carl Johan Bernadotte, ki je operativni direktor za evropsko vejo Sundstranda. švedska firma Sundstrand je danes ena izmed najmočnejših tovrstnih firm v Evropi. Med drugim izdeluje letalske dele, hidravlične elemente, razna orodja itd. Tako imajo npr. letala znamke Caravelle vgrajene njihove črpalke za gorivo. V Evropi je najbolj znana tovarna Sundstrand Hidravlic AB v Stockholmu. Firma pa ima štiri tovarne tudi v ZDA. V naši državi zastopa to švedsko firmo podjetje Elektro-tehna v Ljubljani, ki kupuje od nje razne črpalke. Grof Carl Johan Bernadotte je obiskal kranjsko tovarno Iskra, da bi v njej delali razne dele za tovarno v Stockholmu. V Kranju so predstavnika švedske firme sprejeli generalni direktor podjetja Iskra Vladimir Logar ter predstavniki podjetja in kranjske tovarne. Po ogledu filma o Iskri in nekaterih obratov kranjske tovarne so bili skupni pogovori o poslovnem sodelovanju v prihodnje. Popoldne je predstavnik švedske firme obiskal tudi tovarno elektromotorjev Iskra v Železnikih. A. Ž. Končan seminar o nesocialnih pojavih V četrtek je bil v delavskem domu v Kranju končan seminar o nesocialnih pojavih. Na zaključnem delu seminarja so bila predavanja o prostituciji in alkoholizmu. Vsi ti nesocialni pojavi se v bistvu prepletajo, preprečujemo pa jih lahko le. če jih dodobra poznamo. Glede alkoholizma je družba nemočna, ker pravno alkoholizem ni kaznivo dejanje, čeprav ima pojav sam nedvomno velike razdiralne posledice posebno v alkoholikovi družini. Ni redko, da prav iz takih družin izvira mladinski kriminal in prostitucija. Pravzaprav gre pri vseh teh nesocialnih pojavih za vprašanje naše družbene zavesti, kulturnega dviga in prosvet-ljevanja. L. M. Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj Največja izbira pohištva in stanovanjske opreme Specializirana trgovina DEKOR, Kranj, Koroška 35 vam nudi najkvalitetnejšo stanovanjsko opremo priznanih tovarn pohištva, zaves, oblog za tla in posteljnine — potrošniška posojila — brezplačna montaža in dostava do 30 km Za obisk se priporoča KOKRA KRANJ 21. oktober — mednarodni dan solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva Kot podporo ameriškim mirovnim gibanjem so na stockholmski konferenci o Vietnamu julija letos sklenili, da se 21. oktober proglasi za dan solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva. Pozvali so vse narode sveta, naj na ta dan organu zirajo manifestacije, sestanke, pogovore in druge protestne akcije proti napadalni vojni v Vietnamu ter tudi tako podpro vietnamsko ljudstvo v njegovem boju za priznanje pravic, in v tem, da samo odloča o svoji usodi. Na zborovanjih in drugih oblikah protesta proti ameriški agresiji v Vietnamu naj bi predvsem zahtevali brezpogojno in čimprejšnjo prekinitev bombardiranja ter drugih sovražnosti proti DR Vietnamu, kar bi bil prvi korak do prenehanja vojne. Koordinativni odbor s točk. holmske konference meni v svojem pozivu, da bi bil sporazum mogoč na tehle osnovah: 1. Dokončna in brezpogojna ustavitev bombardiranja in drugih sovražnih dejanj zoper DR Vietnam. 2. Resnično in trajno rešitev v Južnem Vietnamu je mogoče doseči samo s prenehanjem agresije ZDA, trajnim, brezpogojnim in popolnim umikom ameriških sil in zaveznikov ter njihovih instalacij kakor tudi z demontiranjem njihovih vojaških oporišč. 3. Vietnamsko ljudstvo samo naj uredi svoje stvari na podlagi neodvisnosti, demokracije, miru in nevtralnosti, to je, po načelih ženevskih sporazumov in programi FNO, ki izraža temeljne težnje ljudstva Južnega Viet. nama. Slovenski republiški koordinativni odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije je pozval vse organizacije, da bi tudi pri nas proslavili 21. oktober kot dan solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva. Zato izvršni odbor republiške konference SZDL poziva občane k najrazličnejšim oblikam manifestacije naše solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva proti ameriški agresiji in za mir v tem delu sveta. Borci NOV za Vietnam Ob 21. oktobru — dnevu solidarnosti z vietnamskimi borci za svobodo bodo vse krajevne organizacije zveze borcev, rezervnih oficirjev in vojaških vojnih invalidov kranjske občine organizirale prostovoljno krvodajalsko akcijo za žrtve ameriške agresije v Vietnamu. Predvidevajo da bi pridobili kakih 400 krvodajalcev. Osrednjo organizacijo bodo vodile organizacije ZB s sodelovanjem drugih družbenopolitičnih organizacij na (crenu. krvodajalska pa bo tudi za vse druge občane. Tehnično izvedbo je prevzel občinski odbor rdečega križa. Tako so sklenili na plenumu občinskega odbora ZZB Kranj, ki je bil 16. oktobra in so mu prisostvovali tudi vsi predsedniki krajevnih borčevskih organizacij. Prav tako so se pogovorili o letošnjih komemoracijah za dan mrtvih, o tekmovanjih in pripravah na dan republike in dan JLA ter o nekaterih drugih aktualnih zadevah. K. M. GLAS * 2. STRAN S sobotne občinske konferenc*'zveze mladine v Kranju - Foto Franc Perdan Mlad človek naj se uveljavi z debm Minulo soboto je bila v Kranju občinska konferenca zveze mladine, ki so se je razen mladih s terenskih aktivov, iz delovnih organizacij In šol, udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in nekateri poslanci. Mladi so na konferenci razpravljali o dosedanjem delu in nalogah v prihodnje. Poudarili so, da bi morala biti ena izmed glavnih nalog v prihodnje idejna vzgoja, ki naj bi se pokazala v raznih Oblikah, kot so marksistični krožki, debatni klubi, klubi OZN, mladinske ure, šole za življenje itd. Opozorili so tudi, da je za idejno vzgojo mladih ljudi danes razen zvere mladine odgovorna tudi zveza komunistov. Prav na tem področju pa so komunisti do sedaj premalo storili. Zato se to kaže med drugim tudi v članstvu ZK, kjer je vedno manj mladih. Tako je v tovarni Iskra v Kranju, kjer je okrog 1300 mladincev, med njimi le en odstotek članov ZK ali pet odstotkov od celotnega članstva ZK v tovarni. Razen tega pa so na konferenci opozorili, da bi na šolah morali posvetiti tudi večjo pozornost idejnosti pouka. Poudarili so, da je dijaška sa mouprava hkrati tudi vzgoja za samoupravljanje in kasnejše delo mladega človeka v delovni organizaciji. Menili so, da je v samoupravnih organih v delovnih organizacijah še vedno premalo mladih. Tako je v Iskri v samoupravnih organih le 18 odstotkov mladih. Opozorili pa so, da bo v prihodnje treba večjo pozornost posvečati tudi zaposlovanju In reševanju tega,vse bolj perečega problema. Tako so med drugim ugotovili, da je v nekaterih delovnih organizacijah še vedno precej mladih zaposlenih na neustreznih delovnih mestih, čeprav Imajo ustrezno izobrazbo, se morajo velikokrat umakniti starejšim, katerih Izobrazba ne ustreza zahtevnosti delovnega mesta. Vso skrb pa naj bi v prihodnje občinski komite mladine posvetil tudi različnim (specializiranim) organizacijam. Tako so predlagali, naj bi v komisiji za društveno dejavnost pri občinskem komiteju bili tudi predstavniki specializiranih mladinskih organizacij. Občinske mladinske konference se je udeležil tudi zvezni poslanec in podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj, ki je v razpravi poudaril, da je danes za vsakogar, ki dela v predstavniških organih, potrebno, da pozna delo in probleme mladine. Opozoril je tudi, da prav ti problemi (o katerih so spregovorili tudi na konferenci) narekujejo mladinski organizaciji, da se bo v prihodnje zavzemala za odločilnejšo vlogo v našem družbenem življenju. Politični sekretar občinskega komiteja ZK v Kranju Martin Košir pa je med drugim opozoril, da bo v prihodnje treba več pozornosti posvetiti mladini v gospodarskih organizacijah in ne samo oni v šolah. Menil je, naj se tudi mlad človek v delovni organizaciji uveljavi z delom. Danes je namreč za članstvo oziroma delo v samoupravnih organih premalo zgolj to, da je nekdo mlad. Da je sposoben za takšno delo, naj tudi dokaže. A. Z. Utrjevanje samouprave pomoči in pozornosti mladim Za sekretarja nove organizacije ZK na območju Vodovodni stolp s 350 člani je bil izvoljen Vili Tomat. I V petek, 13. oktobra, je i bila prva ustanovna seja ! nove 60-članske konference j krajevne organizacije zveze komunistov Vodovodni stolp I v Kranju. Organizacija je ! ena izmed največjih na tere-, nu kranjske občine. Za/to so na pni seji konference poleg 15-ćlanskega sekretariata imenovali še 7 komisij in 4 oddelke po območjih te skupnosti. V programu dela, ki ga bodo v podrobnostih šele izpopolnili in dokončno sprejeli na eni izmed prihodnjih sej, so že v prvem osnutku zelo poudarjali potrebo organizirane pomoči komunistov v utrjevanju samoupravnega sistema. Prav tako so omenjali, da je potrebno več v njihovem uveljavljanju v proizvodnji, v samoupravljanju, v raznih organizacijah in v družbi nasploh. Težišče dela bo v komisijah, ki so jih zaradi tega tudi predvideli v močnih postavah tako po številu kakor tudi po ideološki in organizacijski sposobnosti. Razen tega je določeno, da za preučevanje konkretnih vprašanj sekretariat konference lahko ustanovi še občasne aktive in sekcije. Za delo teh organov bodo komunisti povabili tudi ustrezne strokovne delavce izven svojih vrst. Razna predavanja in pogovori pa bodo za občane nasploh in ne le za člane ZK. Tako bo organizacija ZK razširila svojo de-javost na široko izven svojih vrst, kar je tudi njen cilj. K. M. Za kamniško in domžalsko občino ena zdravstvena ustanova »Glede na razvitost obstoječe osnovne zdravstvene mreže v obeh občinah (Kamnik in Domžale), na geografsko zaokroženost In dosedanji razvoj medobčinskega sodelovanja so dane vse možnosti, da se zdravstveni dom Kamnik in zdravstveni dom Domžale združita v skupno ustanovo in da se na tej podlagi ustrezno organizira zdravstvena služba v obeh občinah. Zato naj vsi odgovorni činitelji v obeh občinah usmerijo svoja prizadevanja v takšno rešitev vprašanja in v tak način uresničevanja republiškega zakona o organizaciji zdravstvene službe.« Tak je glavni sklep, sprejet na posvetovanju v bodoči organizaciji zdravstvene službe v kamniški in domžalski občini. Konec septembra so se namreč na pobudo izvršnih odborov občinskih konferenc SZDL Kamnik in Domžale sestali v Kamniku predstavniki vseh družbeno-političnih organizacij, republiški poslanci, oba predsednika občinskih skupščin in predsedniki svetov za zdravstvo ter direktorji in predsedniki svetov zdravstvenih ustanov iz obeh občin. Namen posvetovanja je bil preučiti, kaj bi morale storiti družbenopolitične organizacije, občinski skupščini ter drugi samoupravni organi in kolektivi zdravstvenih ustanov, da bi bližnji proces reorganizacije zdravstv. mreže obeh občin dosegel svoj namen. Nekatere dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da proces reorganizacije zdravstvene službe postaja vse bolj tudi politično vprašanje, ker zadeva v osnovo medsebojnih odnosov in medsebojnega sodelovanja obeh občin. Na posvetovanju so ugotovili, da se morajo vsi družbenopolitični činitelji v obeh občinah, predvsem pa občinski skupščini in kolektiva zdravstvenih ustanov, zavedati politične odgovornosti v tem procesu, saj gre za politično zelo občutljive zadeve, ki imajo lahko — če bi jih nepremišljeno, enostransko in ozko reševali — precej daljnosežne posledice, ki se bodo izražale v političnem razpoloženju občanov in bkrati tudi v bodočih odnosih med obema občinama. Zato so sklenili tudi, da je treba sedanjo razpravo o organizaciji zdravstvene službe v obeh občinah prenesti iz ozkih okvirov med občane, ki so tako uporabniki zdravstvenega varstva kot tudi ustvarjalci sredstev. Posebno pa je v razpravah treba bolj kot doslej angažirati zdravstvene delavce, samoupravne nosilce te dejavnosti, ki so bili doslej ponekod (razen vodilnih) dokaj brezbrižni do vprašanj v zvezi z novo organizacijo te službe. Sklenili so tudi, da je treba do konca oktobra pripraviti potrebno gradivo, ki bo osnova za širšo razpravo. Sele na tej osnovi bo mogoče priti do dokončnih odločitev glede bodoče organizacije zdravstvene službe v kamniški in domžalski občini. Dokler ne bodo občinski skupščini, kolektivi zdravstvenih ustanov in samoupravni organi v obeh občinah seznanjeni z ustreznimi analizami in argumentiranimi predlogi (te naj pripravijo strokovne institucije), se ne smejo sprejemati kakršnekoli odločitve ali dokončni sklepi. Pomemben je tudi sklep, da je organizacijo nove zdravstvene ustanove treba izvesti tako, da bodo za zdravstveno varstvo namenjena sredstva dejansko racionalneje izkoriščena in da bodo občani obeh občin lažje kot doslej prišli do zdravstvenih storitev. Nikakor ne bi smeli namreč dopustiti, da bi sedež bodočega zdravstvenega doma vplival na koncentracijo posameznih služb, zlasti ne na razdelitev ordinacij specialističnih služb in da bi bili zaradi tega prizadeti občani druge občine. — at Seminar o obveščanju V teh dneh poteka v Kranju seminar o organizaciji obveščanja v delovnih organizacijah, ki se ga je udeležilo več kot trideset predstavnikov delovnih organizacij iz vse Slovenije. Seminar je pripravila delavska univerza v Kranju in bo trajal od 16. do 19. oktobra. Za ta seminar so se na delavski univerzi v Kranju odločili, ker se je na zadnjem seminarju za predstavnike sindikalnih vodstev na Jezerskem pokazalo, da v delovnih organizacijah ni urejeno obveščanje članov kolektivov. Prav zato pa ti največkrat ne morejo uspešno in učinkovito sodelovati v razpravah s področja gospodarjenja in samoupravljanja. Razen tega pa je bilo obveščanju oziroma oblikam obveščanja v delovnih organizacijah posvečeno vse premalo pozornosti. Prav zato so na delavski univerzi pripravili tudi ta seminar. Prvi tak seminar so pripravili že nvaja letos, na katerem se je pokazalo, da je dobro in pra-vilno obveščanje članov delovnih organizacij hkrati tudi zelo pomembno za delo samoupravnih organov in uspešno gospodarjenje v delovnih organizacijah. 20 let hotela Jelovica na Bledu Pred dnevi je delovni kolektiv hotela Jelovica na Bledu praznoval 20-letnico. Podjetje je bilo pravzaprav ustanovljeno 1. julija 1947 in je razen hotelskega objekta dobilo v upravljanje še tri depandanse. Do leta 1951 je bil njegov razvoj počasnejši. Po uvedbi delavskega samoupravljanja in nekaterih drugih sprememb pa je dosegel hitrejši razvoj, ki pa je bil obremenjen tudi z določenimi težavami. Prvo leto je imel hotel 4,732.000 S din prometa in 977.000 S din dohodka. Deset let kasneje pa je pri 31,390.000 S din prometa imel skoraj 312.000 S din poslovne izgube. To leto pa je bilo tudi po-jnemben mejnik v razvoju podjetja, ki danes zaposluje 67 ljudi, od tega 11 vajencev. Iz leta v leto je beležil večje uspehe še zlasti potem, ko se je uspešno vključil v mednarodni turizem. Zadnja leta prevladujejo v hotelu tuji gostje, domačih skoraj ni. V letošnjih osmih mesecih je pod_ jetje doseglo 372 milijonov S din prometa in s tem ustvarilo 56,270.000 S din dohodka. V celotnem obdobju je kolektiv s precejšnjimi lastnimi sredstvi in krediti preuredil stari del Jelovice, restavracijo Blegaš, depandanso Me-žaklja, dogradil nov trakt hotela in pridobil 160 novih ležišč ter jih ima sedaj 365. Za udobnejše počutje gostov so uredili lepe dnevne prostore, prostorno restavracijo ter letos dogradili tudi novo štiri-stezno avtomatsko kegljišče, prvo te vrste pri nas. Turizem na Gorenjskem Sezona je za nami — pripravimo se na sezono Ni še tako dolgo, ko so nekatere domove in hotele zapustili zadnji turisti. In tako je še ena poletna turistična sezona za nami. Ne nameravam pisati, kako je uspela, saj ponekod še niso ugotovili, kakšen je njen finančni uspeh. Vem le to, da so nekateri v teh dneh malo razočarani. Vsa predvidevanja in dobre želje se jim pač niso uresničile. Zato prav ti, in seveda tudi ostali, že razmišljajo, kaj bi bilo treba v prihodnje izboljšati, kaj bi bilo lahko še bolje in na kaj bi morali še posebno paziti. Tako so pretekli mesec gorenjski gostinci na enem izmed posvetov ugotovili, da so turistična društva med letošnjo glavno turistično sezono, in še pred njo, posvetila premalo pozornosti zabavnemu in kulturnemu razvedrilu gostov. Pripominjali so, da je bilo raznih turističnih, kulturnih, predvsem pa zabavnih prireditev na Gorenj s-kem vse premalo. Končno torej le ugotovitev, da gosta tudi pri nas ne moremo zadovoljiti le z naravnimi lepotami in lepim vremenom. Omembe vredno pa je tudi to, da so to ugotovili prav tisti, ki še do predkrat-kim o tem niso hoteli dosti slišati ali pa vsaj niso bili prepričani o takšnih mnenjih. In ne nazadnje, te pripombe so še toliko bolj pomembne, ker kljub kratkemu času najbrž še vedno ni prepozno, da jih ne bi mogli upoštevati ob letošnji oziroma bližnji zimski sezoni. Tako je Gorenjska turistična zveza že predlagala vsem zvezam kulturno - prosvetnih organizacij na Gorenjskem, naj se povežejo s turističnimi društvi, trgovskimi in go- stinskimi podjetji ter skupaj pripravijo programe prireditev v zimski sezoni, hkrati pa pri tem mislijo že na prihodnjo letno sezono. Tako zgodnje priprave pa imajo razen tega še eno prednost. Bliža se namreč čas, ko bodo obč.inske skupščine začele pripravljati družbene plane in proračune za prihodnje leto. Zato bodo takšne programe tudi laže upoštevale pri razdeljevanju denarja. Težko bi bilo namreč o tem razpravljati potem, ko bi bil denar že razdeljen. V te programe pa bi bilo letos treba vključiti tudi gledališča, dramske skupine, pevske zbore, šolsko mladino in razne zabavne ansamble. Morda imajo pri tem največ izkušenj še v Kranju, kjer je zveza kulturnopro-svetnih organizacij tudi letos priredila tekmovanje amaterskih zabavnih ansamblov. Morda nazadnje Še tale ugotovitev. 2e nekaj let porabimo na Gorenjskem za razne kulurne in zabavne prireditve precej denarja. Vendar pa je ta denar največkrat vse preveč razdrobljen. Prav zato so takšne prireditve turistični dejavnosti bolj v škodo kot pa dobra reklama za prihodnje. Morda je res tudi to, da gostje letos ponekod na Gorenjskem niti niso toliko pogrešali prireditev, ampak so bile te največkrat precej slabe. Kako torej v prihodnje? Dobra in zanimiva prireditev je danes lahko precej draga. Zato je ena izmed rešitev najbrž tudi v tem, da bi v prihodnje ta razdrobljeni denar združili in tako dosegli tisto, s čimer bodo gostje zadovoljni. A. žalar Kolektiv pa se ne ponaša le z delovnimi uspehi in novimi objekti. Tudi kadrovsko se je izpopolnil in utrdil ter ima v svoji sredi vrsto prizadevnih članov, ki so v podjetju 10, 15 in tudi več let. Na slavnostni seji. ki so jo imeli pred dnevi, pa so še posebej pohvalili in nagradili pet delavk, ki so v podjetju že 20 let. Te so: Rezka Cuz-nar, šef kuhinje in njena namestnica Jerca Robič, Marica Zupane, kuharica in vodja izmene ter Angelca Vidic, finančni knjigovodja in Kati Vidic, šef računovodstva. J. Podobnik 42 - urni delovni teden Komisija za 42-urni delovni teden pri kranjski občinski skupščini je na svoji septembrski seji razpravljala o programih treh delov-nh organizacij za prehod na skrajšan delovni čas. Komisija je razpravljala o programu Komunalnega podjetja Vodovod Kranj, Pleskarstva Kranj in o programu Servisnega podjetja Kranj. Pri vseh treh programih so na seji komisije ugotovili, da podjetja izpolnjujejo vse pogoje za prehod na 42-urni delovni teden. Takšen predlog pa sta na zadnji seji občinske skupščine potrdila tudi oba zbora skupščine. Na zadnji seji skupščine pa je predložila poročilo oziroma oceno tudi komisija za statute delovnih organizacij. Ta je prav tako na septembrski seji obravnavala statute petih delovnih organizacij. Oceno in pripombe je komisija na seji skupščine posredovala za statut Živinorejsko veterinarskega zavoda v Kranju, Predilnice volne v Naklem, Elektrotehničnega podjetja, Vzgoj no-varstvenega zavoda Kranj in za statut osnovne šole Stanko Mlakar v Šenčurju. Oba zbora sta tudi pripombe te komisije osvojila. A. ž. Tržiški gospodarstveniki vprašujejo V soboto, 14. oktobra, je občinska konferenca SZDL v Tržiču pripravila v prostorih kluba gospodarstvenikov širši pogovor med tržiškimi gospodarstveniki in članoma izvršnega sveta Rinom Simo-netijem in dr. Ernestom Pet-ričem. Predstavniki tržiških podjetij so se posebej zanimali, kakšna bo v prihodnje politika bančništva na področju potrošniških kreditov, kreditov za modernizacijo proizvodnje in kako se bo kreditiral izvoz. Nadalje, kakšne bodo spremembe v izvozno-uvoznem poslovanju, kakšna bo carinska politika vnaprej in drugo. Rino Simoneti, poslanec gospodarskega zbora je zbranim povedal, da v deviznem sistemu zaenkrat niso predvidene bistvene, verjetno pa bodo nekatere omejitve pri izvozu v vzhodne države, ker je dosedanji pozitivni saldo v trgovinski izmenjavi proti tem državam presegel 150 milijonov dolarjev in je sedanje stanje nevzdržno. Politika bank bo glede kreditov ostala v glavnem nespremenjena, bodo pa omogočeni krediti za izvoz na določena področja, ki so za našo plačilno bilanco pomembna. Glede carinske politike je Simoneti menil, da bi morala biti tako urejena, da bi ščitila predvsem izdelke, v katere je vloženo veliko delovnih ur, saj bi na ta način zagotovili tudi večjo zaposlenost. Na vprašanje s področja družbenih služb, predvsem šolstva in kulture, je prisotnim odgovarjal poslanec or-ganizacijskopolitičnega zbora dr. Ernest Petrič. Povedal je, da te službe trenutno niso dobro rešene in da bo na tem področju treba v najkrajšem času rešiti predvsem sistem financiranja, ki naj bi tem službam omogočil normalno delo. S. Z. Ukiniti zdravstveno postajo v Mojstrani? Kaj govori za in kaj proti ukinitvi? — Mojstrana je značilen primer razkošja na področju zdravstvenega varstva občanov in gostov Zapišimo takoj uvodoma z velikimi črkami NE UKINITI ZDRAVSTVENE POSTAJE V MOJSTRANI! To je zahteva prizadetih občanov, to je predlog družbenopolitičnih organizacij Mojstrane in Dovjega, to je mnenje večjega dela zdravstvenih delavcev na Jesenicah. Kdo je sploh sprožil to vprašanje? Morda takšnega predloga sploh ni? Zato od-primo mapo z uradnimi spisi v zdravstvenem domu na Jesenicah in seznanili se bomo s problemom zdravstvene službe v Mojstrani. Upravni odbor zdravstvenega doma Jesenice je na svoji seji dne 31. avgusta 1967 sklenil, da se s prvim oktobrom letos ukine zdravstvena postaja Mojstrana. Obrazložitev: Zdravstvena postaja Mojstrana je razmeroma slabo opremljena, saj so v njej mogoči praktično le omejeni klinični pregledi splošnega zdravnika. Zdravnik dela le dvakrat tedensko in opravi približno 2500 do 3000 pregledov letno za okrog 1800 prebivalcev z Dovjega in i/. Mojstrane. Obiski na tej postaji stalno padajo in je bilo v letošnjem prvem polletju le 4,8 pregleda na uro. Vse laboratorijske preiskave, rentgenski pregledi, dispanzerska dejavnost in zobozdravstvena služba je lahko le na Jesenicah. Prav tako morajo bolniki jemati zdravila v lekarni na Jesenicah. Ce upoštevamo to, da so Jesenice oddaljene le 9 km in so zelo ugodne prometne zveze menimo, da je sklep upravnega odbota zdravstvenega doma Jesenice utemeljen. Slišali smo eno plat zvona, zato prisluhnimo še mnenju prizadetih občanov. Brž ko so v Mojstrani izvedeli za omenjeni sklep, so sklicali politični aktiv, na katerem so temeljito razpravljali- o organizaciji zdravstvene službe v Mojstrani. Domačini, ki razmere domačega kraja najbolje poznajo, so šli korak naprej in sprožili splošno raz_ pravo o tem, ali ni organizacija zdravstvene službe v sedanji obliki v Mojstrani razr košna. V Mojstrani se zavzemajo, naj bi zdravstvena postaja še nadalje delovala, vendar ne v takšni obliki kot do sedaj. Predlagajo, naj se uvede enotna zdravstvena služba na prizadetem področju, ki bo nedvomno mnogo cenejša. V Mojstrani delujejo namreč tri ambulante naravnega zdravilišča Triglav, š'udentovskega okrevališča Sonja Ma-rinkovič in ambulanta zdravstvenega doma Jesenice. Zato družbenopolitične organizacije predlagajo, naj bi v Mojstrani delovala ena ambulanta za prebivalce Mojstrane, Belce, Zgornje Radovne in Dovjega. Zdravstvena služba naj bi bila v prostorih zdravstvene ' postaje (sodanji ambulanti), prostore ambulant v Triglavu in Sonji Marinko-vič pa naj bi preuredili v gostinske ali druge namene. Na ta način bi zdravstvene storitve pocenili in bi zdravstvena postaja donosno poslovala. Tri ambulante v eni vasi je res razkošje, ki si ga v sedanjih okoliščinah ne morejo privoščiti, pa naj bodo razlogi pravno in po predpisih drugačni od stališča krajevnih činiteljev in finančnih kazalcev. Jože Vidic GLAS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA SREDA — 18. oktobra 1967 Podelili Čufarjeve nagrade V nedeljo je bila na Jesenicah letna skupščina zveze kulturno-prosvetnih organizacij, ki so se je udeležili člani društev, predstavniki nekaterih šol in sorodnih duštev v občini. Čeprav je bila udeležba dobra, pa se skupščine žal niso udeležili predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij na Jesenicah je bila ustanovljena 1956. leta in danes združuje sedemnajst kulturno-prosvetnih organizacij v občini. V zadnji dveletni mandatni dobi je svet zveze na svojih sejah med drugim razpravljal o glasbeni dejavnosti v občini, knjižničarstvu, financiranju kulturno-prosvetnih dejavnosti, dramski dejavnosti itd. Dosedanji predsednik zveze tovariš Cebulj je na skupščini uvodoma poudaril, da je bilo v zadnjih dveh letih za amatersko kulturno dejavnost v občini približno 50 odstotkov manj denarja kot prejšnja leta. Pri tem je opozoril, da si je treba prizadevati, da postane kultura v prihodnje sestavni del družbenega dogajanja v občini. Skupščine pa se je udeležil tudi predstavnik republiškega sveta zveze kulturno-prosvetnih organizacij, ki se je vsem amaterjem v občini zahvalil za prizadevno delo in hkrati poudaril, da so bile izkušnje jeseniške zveze velikokrat koristne tudi za delo republiškega sveta. Na skupščini so sprejeli tudi osnutek programa za delo zveze v prihodnje in podelili Cufarjeve nagrade. Nagrade so podelm Julki Dovžan iz Svobode Zabrezni-ca-Zirovnica za dolgoletno delo v društvu in za delo na dramskem področju, Poldetu Ulagi, članu jeseniške Svobode za povojno zborovodsko dejavnost in Jožetu Tomaži-ču, režiserju amaterskega gledališča Tone Cufar za povojno delo in vzgojo mladih igralcev. A. Z. Absolventi akademije razstavljajo v Kranju Pravočasen začetek na Bohinjski Beli Teodora Novšak: Rihard Ja kopic, Studija za spomenik, mavec V soboto, 14. oktobra, je bil prvi občni zbor Svobode Bohinjska Bela. V klubski sobi mladinskega doma se je zbralo precej kulturnih delavcev, med njimi največ mladine. Izbrali so nov 14-članski upravni odbor, za predsednika pa so soglasno izvolili Franca Sušnika, ki je bil že dve leti uspešno vodil kulturno organizacijo na Bohinjski Beli. Občni zbor je potekal v delovnem vzdušju in načrtih za sezono 1967/68. Posamezni člani so prevzeli dolžnosti z željo, da bi bila tudi v prihodnje na Bohinjski Beli kulturna dejavnost živahna. Lani je dramska sekcija uprizorila kar štiri dela: Naši trije angeli, Razvalina življenja, Kadar se ženski jezik ne suče in Vojak Tanaka. Z navedenimi igrami so tudi gostovali v raznih krajih občine. Za uvod v sezono bodo obnovili Vojaka Tanako, ki so ga lani igrali z velikim uspehom. V načrtu imajo še dve dramski deli. Z najbolj uspelim dramskim delom bodo sodelovali tudi na občinski dramski reviji prihodnjo pomlad. V igri Vojak Tanaka sodeluje nad 30 igralcev. Veliko mladih igralcev je na občnem zboru obljubilo, da bodo v dramski sekciji in drugih sekcijah sodelovali še naprej, čeprav so večinoma zaposleni izven kraja ali. pa še študirajo. Igro nameravajo obnoviti v nekaj dneh in z njo gostovati v Ljubnem in v Bohinjski Bistrici. Radi pa bi nastopili tudi v Podnartu in še kje. S tem bi spodbudili k delu tudi druge dramske 6kupine. Na Bohinjski Beli bi radi sestavili tudi pevski zbor, pa nimajo zborovodje. Petje ima v tem kraju tradicijo pa tudi koncerti so bili navadno dobro obiskani. Težave ima-ja tudi s knjižnico. Na občnem zboru so obljubili, da bodo knjižnico uredili, da bo začela bolj redno poslovati. V prihodnje čaka Svobodo na Bohinjski Beli velika naloga. Obnoviti morajo mladinski dom, ki je kulturno in družbeno središče vasi. Na delo se že resno pripravljajo, posebej sedaj, ko so od kmetijske zadruge Bled prejeli 5 milijonov dinarjev kot odškodnino za prodano remizo. Povezali se bodo tudi s krajevno skupnostjo Bled, da jim bo zagotovila še preostali denar, kolikor ga bo potrebno za dokončno izgradnjo in opremo. V ta namen so na sobotnem zboru izvolili tudi gradbeni odbor. J. B. Filmi, ki jih gledamo £ani so v Grobljah odprli za ogled prenovljeno baročno cerkev, v kateri so ohranjene freske baročnega slikarja in iluzionista Franca Jelovška. Slikar je dokončal poshkave, za katere menijo, da so njegovo najbolj popolno delo, v letu 1761. - S tem, ko »o freske ««1»;™"; pa je ostalo vprašanje vzdrževanja cerkvice nerešeno. Cerkev se ne "Porablja več za obrede, zato je nujno potrebna neka stalna služba za vzdrževanje stavbe. Ne bi bilo slabo, če bi pristojni organi ali morda krajevna skupnost poskrbeli za stalnega čuvaja. Ta.naj m sproti opozarjal na majhne poškodbe na strehi, ki bi posebno v spomladanskem ta Jesenskem Času lahko močno poškodovale res**rirane freske. Milena Dravič kot Hasanagi-nica HASANAGINICA — zgodba o njej, kakor jo vidi Miča Popovič — Sam avtor filma, in v tem primeru gre brez dvoma za avtorski film, Mića Popovič, ki je obenem scenarist in režiser, je v »glavi« filma zapisal, da gre le za eno izmed interpretacij, predvsem okvirne zgodbe o Hasanaginici. Gre torej za filmsko interpretacijo. Vsaj morala bi biti filmska! Miča Popovič je zgodbo o ženi, ki čaka na moža, pa se potlej odloči, da se ponovno poroči in nazadnje od žalosti umre, oprl na dialoge, preizkušen in domala že neštetokrat viden filmski izraz, sestavljenega iz montaže, ki gibljive slike razporeja v logično in navidezno celoto, ter kompozicije slike. Slednja se je še najbolj približala tistemu, za čemer je Popovič očitno težil. Poudarjala je posamezne like, jih izključevala in vpeljavala v dogajanje. , Kar sicer ne sodi v filmsko interpretacijo, temveč je bolj pripisati scenariju in ljudskemu umetniku, ki si je zgodbo o Hasanaginici domislil, je etična, občečlove-ška poanta te zgodbe. Z nekakšno komornostjo, ki jo najbolj ustvarja dokaj počasni ritem skozi dobro uro kolikor pač film traja, je Popovič hotel dati zgodbi, ki jo obravnava, značaj psihoanalitičnega filma, ki ne temelji toliko na borbi in soočenju značajev, temveč bolj na analizi človeka samega, človeške duševnosti, njegovih notranjih bojev in razrvanosti. Zdi se, da je Popovič hotel s počasnejšim ritmom to doseči. Zal je vtis ki ga film naredi na gledalca, vtis gledališke predstave in ne filma. Torej ne gre za samostojno, novo interpretacijo, temveč gre v bistvu le za drugačen medij. To pot je bil to film. Hasanaginica pa bo ostala takšna, kot je bila. Popovič ji ni dal večjih razsežnosti, kot jih je imela doslej. LUKSUZNA RESTAVRACI JA — Luis de Funes tokrat lastnik restavracije — Nekaj je, kar pri Luis de Funesu spominja na komedijante iz obdobja Ludvika XIV. Ne na Moliera, temveč na tiste komedijante, ki so nastopali po trgih, improvizirali, se domišljali včasih bolj, včasih manj posrečene šale. De Funes je Francoz. Galanten, ustrežljiv, nekoliko muhast in navkljub vsemu blag človeški značaj. V vseh filmih je takšen! V tem, zadnjem, ki smo ga videli pri nas, nam natrese za cel nahrbtnik šal in domislic. Razen njega v tem filmu, ni ničesar drugega, kar bi pričalo o uspešni poti francoske filmske komedije v našem času. Vse je oprto le na glavnega igralca in v filmu ni ničesar, kar bi kazalo na to, da francoska filmska komedija ni v ustvarjalni stiski. LJUBEZEN NA PESKU — ameriška sodobna inačica klasične melodrame — V filmu ni srečnega konca! Ni tistega klasičnega happvenda, ki je značilen za klasično melodramo. Glavni junak odide! Morda se bo vrnil, morda ne! O tem naj odloči gledalec. — Vse ostalo v filmu je spretno konstruirano, prepleteno z malce za ame-ričane nenavadnimi dialogi o cerkvi in človekovem odnosu do sveta. Zraven je še nekaj klasičnih, skoraj primitivnih primerov filmske sim-bolistike, spretno posnetih barvnih razglednic sončnega zahoda s silhueto Elizabeth Tavlor, ter ameriškega razkošja. Naj dodam, da se je lepa Elizabeth že dodobra naučila filmske igre. V tem filmu sta z Richardom Burtonom odličen filmski par. Njune igralske stvaritve pa so tudi edino, zaradi česar bi bilo škoda, da bi film zamudili. — B. Sprajc Primer Rajakowitsch Sindikalne športne igre Kegljanje V torek, 10. oktobra, je bilo na kegljišču v Kranju tekmovanje sindikalnih podružnic v kegljanju. V borbenih Igrah se je pomerilo osem ekip oziroma osemdeset tekmovalcev. Najboljši posameznik je bil Anton Česen iz Iskre. Po celodnevnem tekmovanju pa je bil vrstni red ekip naslednji: Iskra 1215 kegljev, Elektro 1102, Planika 1053, Tekstilindus 1041, Sava 973, Kovinar 765 in PE Elektrarna 672 kegljev. Odbojka V sredo so se v telovadnici TVD Partizan v Stražišču pomerile v sindikalnih šport-pih igrah v odbojki ekipe sindikalnih podružnic Testil-nega centra, Standarda, Iskre in Save. V finalnem tekmovanju je Tekstilni center premagal Standard z 2:0, Iskra pa Savo z 2:1. Po zaključnem tekmovanju je vrstni red naslednji: 1. Iskra, 2. Sava, 3. Tekstilni center, 4. Standard, 5. Kovinar, 6. IBI in 7. PTT. Mali nogomet V petek je bilo na športnem stadionu v Kranju finalno tekmovanje sindikalnih podružnic v malem nogometu, pomerila so se moštva Tek-stilindusa, Save, Kovinarja in Iskre. V srečanju je Sava premagala Tekstilindus z 1:0 (0:0), Iskra pa Kovinar s 3:0 (2:0). Vrstni red ekip v malem nogometu je naslednji: 1. Iskra, 2. Kovinar, 3. Sava, 4. Tekstilindus, 5. Exoterm, 6. Standard, 7. Kovinsko podjetje, 8. LIK in 9. CentraL A. ž. Ljudje Iz Pirana je v še ne pojasnjenih okoliščinah — potem, ko so mu bili odvzeli potni list, ko je zvezni sekretariat za notranje zadeve izdal nalog, da se pripre in ko so bili vsi mejni prehodi obveščeni, da ga zadržijo — pobegnil vojni zločinec Erich Rajakowitsch. Potem, ko se je po vojni skrival v Argentini, Italiji in Avstriji, je bil to že njegov drugi dopust v Piranu, šele na opozorilo nizozemske vlade, da zločinec letuje v Piranu, so mu naši organi za notranje zadeve odvzeli potni list, ki se je glasil na ime dr. Enrico Raja. Potem pa je zločincu uspelo pobegniti. »Navodilo zveznega sekretariata se je glasilo, naj Ra-jakowitschu odvzamemo potni list in naj zagotovimo, da ne bo zapustil Pirana!« se opravičuje komandir piranske milice Maks Cerne. »Zakaj niso zahtevali edino učinkovitega ukrepa, to je takojšnjo aretacijo?... Po načelih kriminalistične službe je kontrola bivanja uspešna le, če kontrolirana oseba ne ve, da je kontrolirana. Z odvzemom potnega lista pa je Rajakovvitsch lahko vedel, da bo temu ukrepu sledil naslednji, to je aretacija, ker je vedel, zakaj ga oblasti preganjajo... Naj povem na koncu samo še to: zadeva se je začela strokovno netaktično in povsem nemogoče že v Beogradu. Zakaj so tako ukrepali, ne vem. če se je tako zadeva za nas sramotno končala, potem je treba iskati krivdo drugje, ne pa pri nas, ki smo samo izpolnjevali navodila, kot je bilo napisano in kot določajo predpisi, ki smo jih dolžni izpolnjevati.« »Dragi moj, pa ta kamerad dela kot ura! Večraj smo mu poslali nalog, da opravi delo v Amsterdamu in mislili smo, da mu bo za to potrebno najmanj osem dni. A kaj se je zgodilo? Javil se je danes nekaj po poldnevu in raportiral je, da je delal po odločbi in da je naloga izvršena ...« Avtor teh besed je Peter Gunsdorfer, polkovnik SS enot in eden izmed Eichman-novih neposrednih pomočnikov. Gunsdorfer je umrl v prometni nesreči leta 1941, na njegovo mesto pa je prišel ta biser hitrosti in nacionalne pedantnosti — Erich Rajakovvitsch. Pismo, ki ga je cinik Gunsdorfer poslal osebno Eich-mannu, svojemu predstojniku in obenem šolskemu ko- legu, je mnogo pomenilo za kariero Herr obersturmban-fiihrerja Ericha Rajakovvi-tscha. Na kratko: postal je glavni nosilec politike iztrebljenja Židov na Nizozemskem. To je bilo leta 1942. Na nekem dokumentu, ki ga je Erich Rajakovvitsch osebno podpisal 25. maja leta 1942, je bil podrobno naveden naslednji cilj nacistične skupine A-4, ki se je ukvarjala z iztrebljenjem Židov v tej državi. Bila je to odločba o pazljivem pretresu južnega dela Amsterdama: s tem je bila zapečatena usoda bistre in inteligentne deklice, ki se je na pragu zrelih let spoznavala z življenjem in ki je poslala simbol življenja, kljubovanja, skromnosti in odpora. Erich Rajakovvitsch je podpisal smrtno ' obsodbo Ani Frank, deklici globokih oči in lepih, povsem navadno, preprosto počesanih las v času, ko se s pričesko ni dokazovala svoboda. Samo Ani Frank? Erich Rajakovvizsch ima »na vesti« — bodimo natančni — 110.981 nizozemskih Židov. Adolf Hitler mu je nekoč z izrazom navdušenja ossbno pripel na prsi železni križ, odlikovanje, ki je pomenilo zlati ključ za vstop v krog največje Hitlerjeve milosti. Ta človek je bil pred nedavnim — že drugič — naš gost. Kot da živi pod srečno zvezdo! Po vojni je znal dobro zabrisati sledi za seboj. Odšel je kot misijonar v Argentino, tam je pod lažnim imenom Alois Frank ostal nekaj let; potem je prišel v Italijo, kjer je deset let živel v Milanu kot lastnik neke izvozno-uvozne firme. S spretno iznajdljivostjo je takrat spremenil svoje ime, postal je dr. Enrico Raja. Potem so ga izgnali iz Italije, prišel je na Dunaj brez kakršnihkoli težav. Tu so ga obsodili na dve leti in pol zapora, in sicer zato, ker je izdal nalog za deportacijo 89 nizozemskih Židov, ki so bili takoj poslani v taborišče smrti Auschvvitz. Avstrijsko sodišče i.iu ni dokazalo nič drugega — ne oziraje se na obširno nizozemsko dokumentacijo —- in tako se je Erich Rajakovvitsch pridružil velikemu čtevilu simbolično kaznovanih nacističnih zločincev, od katerih je bil eden, odgovoren za smrt 1,709.000 ljudi, obsojen na sedem let zapora, kar pomeni, da je za vsako žrtev dobil tri sekunde zapira. in dogodki * žino že morali odpeljati v bolnišnico na Golnik, ponoči ob dveh pa še dve drugi družini: zastrupitev z gobami! Gobe, ki naj bi bile sivke, so bile v resnici rjave golobice, ki so strupene, ko so stare. Tako je takoj naslednji dan ugotovil sanitarni inšpektor v pokoju Franc Štiglic, ki je strokovnjak za gobe. Ugotovil je tudi, da prodajalka gob sploh ni dobro poznala. Zdelo se ji je, da so užitne, prodajala jih je — seveda nič hudega sluteč, potem pa je prišel tržni inšpektor in ji povedal, da tako ne bo šlo več. Potem je sanitarna inšpekcija začela ukrepati: izdali so seznam gob, ki jih je dovoljeno prodajati, sanitarni inšpektor pa mora obvezno vse gobe prej pregledati; brez njegovega dovoljenja nihče na kranjski tržnici gob ne sme prodajati. Zdaj je torej nevarnosti za zastrupitev manj, vendar je še vedno treba opozoriti ljudi, naj se zares prepričajo, če so gobe užitne ali ne. Prav tako je treba paziti na to, ali so gobe stare, že v razkroju, ali pa sveže, mlade. Razen opisanih treh primerov zastrupitev je namreč znanih Še nekaj primerov, ko ljudje niso iskali zdravniške pomoči. To utegne biti zelo nevarno, zato opozarjamo: rdeča luč za kupce in nabiralce gob! Bolje je preprečiti kot zdraviti! A. Triler GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, ZAVODOM IN USTANOVAM! Vabimo vas na predavanje, ki bo v sredo, 18. oktobra, t. I. ob 17. uri v klubu gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova 11/1. O PEREČIH PROBLEMIH SOCIALNE POLITIKE Z VIDIKA GOSPODARSTVA Predaval bo tovariš Vinko HAFNER, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS. Po predavanju je zaželena razprava. Ker so problemi družbenih služb v času izvajanja reforme zelo aktualni, pričakujemo na predavanju polnoštevilno udeležbo. Rdeča luč za kupce in nabiralce gob Zastrupitve z gobami Z gobami, ki so jih kupili na kranjski tržnici, se je prejšnji teden zastrupilo več družin — Nestrupene gobe postanejo strupene, ce so že stare in v razkroju — Ne jej te gob, o katerih niste povsem prepričani, da so užitne! in jedo, veliko pa je takih, ki jih tudi prodajajo. Goba je občutljiva rastlina: mlada in sveža je odlična jed, »Na osnovi množičnih zastrupitev z gobami (doslej je znano 10 primerov) dovoljujemo prodajo gob samo po predhodnem pregledu strokovnjaka - gobarja sanitarnega tehnika Franca štiglica. Med užitnimi gobami dovoljujemo le prodajo 22 najbolj poznanih: karželj, rjavi (ali hrastov) jurček, beli (ali smrekov) jurček ali pšeničnik, črni jurček (ali ajdovček), bronasti goban, maslenka, kostanjevka, slinovka, dežnikarica, tintnica, mavrah, lisička, šampijon, bisernica (pogojno užitna; vrhnjo kožico odstraniti, gobo potem prekuhati in vodo od-liti), možek, zlatica, sirovka, kodrovka, rjava štorovka, sivka, prava kolobamica, medvedove tačke, če bo uprava tržnice dovolila prodajo gob brez predhodnega pregleda, bomo uvedli postopek. — Sanitarni Inšpektor dr. Ana Kraker.« Sanitarna inšpekcija skupščine občine Kranj je 12. oktobra (v četrtek prejšnji teden) poslala Komunalnemu servisu Kranj — tržnici — dopis, ki ga objavljamo: Ta dopis bi lahko označili tudi kot zvonenje po toči. Prepozno je zvoniti po toči, čeprav bolje, kot sploh ne, zakaj po prvi toči lahko pride še druga, tretja... Po prvih zastrupitvah z gobami je sanitarna inšpekcija začela biti plat zvona, začela je kontrolirati prodajo gob na kranjski tržnici. Vsiljuje se vprašanje, zakaj šale po prvih zastrupitvah, šele potem, ko je bilo nekaj družin že v bolnišnicah, ko je bilo pravzaprav na kocki nekaj človeških življenj? Ostri ukrepi, ki so sledili torku in noči od torka na sredo prejšnji teden, ko se je z gobami s kranjske tržnice zastrupilo nekaj družin, ne upravičujejo prejšnje malomarnosti. »Zastrupitve z gobami utegnejo imeti zelo resne posledice, tudi smrt, zato opozarjamo na skrajno previdnost!« mi je v soboto povedala direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Ana Kraker. Letošnjo jesen je gob toliko kot le malokatero leto. Ljudje jih seveda nabirajo stara, že v razkroju, pa je lahko tudi strup. Pri gobah je treba biti zelo previden! Ne jej te gob, za katere niste povsem prepričani, da so užitne! Ne jej te gob, za katere ne veste, ali so sveže ali ne! Ljudje v glavnem nabirajo le »ta prave« gobe (jur-čke) in kvečjemu še lisičke, drugih pa ne, čeprav vejo, da je res strupenih le malo. Prav ravnajo tako tisti, ki gob res dobro ne poznajo, zakaj »korajža« se lahko usodno maščuje. V torek prejšnji teden, 10. oktobra, je stara ženica na kranjski tržnici prodajala gobe. Prišle so gospodinje in jih kupile za kosilo. Niso bile »ta prave«, toda prodajalka je rekla, da so užitne, da so sivke. Gospodinje so seveda verjele, pripravile doma kosilo, vsem je zelo teknila sprememba v jedilniku — potem ... potem pa je bilo nekaj narobe z njimi. Zvečer ob šestih so eno dru- Btti 4elav'sk