OBZORNIK. 1 5 1 tudi antropogeografi ja izhajati od človeka k mnogoličnosti problemov, ki mu jih nudijo prirodne možnosti tekom /.godoyinskega razvoja. To so glavne m isli knjige, podprte s številnim i primeri, ki jih tu žal ne morem navajati. Avtor bi mogel seveda raztegniti svoj problem še na druga področja antropogeografije. Vendar mu tu ne moremo očitati fragmenta- ričnosti, uiti se ne spuščati v kritiko podrobnosti. Svoj glavni namen, du logično in konsekventno pokaže in primerja obe koncepciji razmerja med prirodo in zgodovino, je avtor izpolnil. Brez dvoma je res, da je danes posi- biližem edino možno stališče. Na drugi strani pa je seveda vprašanje, kako .so se in se še danes znanstveniki orientirajo do teh vprašanj in če je res mogoče Ratzela in Vidala de la Blache imenovati v polni meri predstavnika obeh nasprotnih mnenj. Mnogi geografi in historiki si brez dvoma o teli vprašanjih sami načelno niso bili na jasnem. Da posibilizem tudi danes ni prodrl, dokazuje še v najnovejšem času n. pr. velika večina geopolitične lite­ rature, ki spada po avtorjevih izvajanjih o problemu naravnih mej in pri- rodnih teritorijev držav ad acta. To delo zato ni važno samo za ugotovitev m etode znanstvenih raziskovanj, ampak tudi za vprašanje, kakšna bi ta me­ toda ne smela biti. Knjiga je bogato na idejah in pobudah, posebno tudi za nas; zato zasluži, da jo tudi mi podrobneje spoznamo. Fr. Zwitter. Tretji kongres slovanskih geografov iu etnografov. V dneh od -t. do 17. maja 1 . I1 )'?!), se je vršil v Jugoslaviji lil. kongres slovanskih geografov in etnografov. Priprave zanj je imel v glavnem poseben pripravljalni odbor v Beogradu, sestoječ iz poglavitnih predstaviteljev geografije v naši državni prestolici. pri organizaciji in izvedbi kongresa samega so sodelovali tudi dele­ gati iz drugih kulturnih središč, Zagreba, Ljubljane in Skoplja. V karakteristiko kongresa je treba reči na prvem mestu, da je bil pri­ rejen domala povsem po vzorcu 1 1 . kongresa, ki se je vršil v 1 . 1927. na Polj­ skem. Kakor ta je bil pravi potovalni kongres, velika strokovna ekskurzija, pa bogato garnirana s svečanimi sprejemi. Predavanja, referati in obravna- navanje organizacijskih zadev, vse to je moralo biti opravljeno vmes, in sicer v uni vertiletnih mestih Beogradu. Skopi j u. Ljubljani in Zagrebu. Predavanja so bila razdeljena po osmih sekcijah. Glede snovi predavanj niso bile do­ ločene nikakršne speci jel ne smernice ali om ejitve, kar je imelo za posle­ dico, da so se obravnavali najrazličnejši geografski in etnografski problemi, iz raznih panog in iz raznih predelov. Poglavitni pomen kongresa je bil razen v poživitvi osebnih stikov med geografi in etnografi slovanskih držav v tem, da so se mogli udeleženci do dobra seznaniti s prirodo in z antropogeografskim ter etnografskim obelež­ jem Jugoslavije. Za to svrho je bil program kongresa zelo dobro sestavljen; zaka j udeleženci so si mogli na potu ogledati vse poglavitne predele države. Kongresna pot je v odila iz Beograda, potem, ko se je bilo tu mogoče seznaniti predvsem z morfološkimi značilnostmi južnega panonskega oboda, po Do­ navi navzdol skozi Gjerdap in čez Prahovo do Zaječara, odtod čez Knjaževac in Niš do Skoplja, kjer so se uvrstile ekskurzije v bližnjo okolico: bila je velika škoda, da se je etnografski aranžma v Mirkovcili (Skopska Crna gora), ki naj bi bil nekak pendant k sličiji poljski prireditvi pri Zakopanem v I. 1927., radi hudega naliva ponesrečil. Nadaljnja pot do Kosovske Mitroviče in nato z avtobusi ob Ibru do Kraljeva, pa po ozkotirni železnici čez Užice v Sarajevo, je mogla pokazati lepe krajinske scenerije in nad vse intere­ santno etnografsko obeležje. Sarajevo je nudilo zopet priliko za podrobnejši etnografsko interesanten ogled mesta, pa tudi za krajše ekskurzije v OBZORNIK. okolico; na nadaljnjem potu ob Neretvi in Popovem polju do Dubrovnika je bil v ospredju zanim anja dinarski Kras, prav tako kot na ekskurzijah v okolici Dubrovnika ter kesneje Splita. Dubrovnik, vožnja na parobrodu odtod do Splita, Split sam ter nadaljnja vožnja do Sušaka, je razen morfo­ loških in hidrografskih ter rastlinskogeografskih znamenitosti predstavil udeležencem tudi poglavitne kulturnogeografske in sploh antropogeografske značilnosti našega jadranskega primorja in končno absurden primer nepri- i-odne državne meje med Sušakom in Reko. Od Sušaka dalje je šlo zopet z železnico čez Ogulin in Karlovec ter Novo mesto do Ljubljane. Tu se je moglo urediti le ogledovanje mesta ter m anjše ekskurzije, pot na Bled je spričo prepičlo odmerjenega časa ostala skoro samo izlet. Sledila je vožnja do Zagreba z ogledom mesta in ekskurzijam i v okolico in končno svečan zaključek kongresa ter razhod. Reči «e mora, da je ta pot nudila udeležencem prav dobro pregledno sliko naše države. Prav7 tako pa je treba reči. da je za diskusijo opazovanih dejstev in problemov m alokje preostalo dovolj časa, zakaj mudilo se je do­ mala povsod. V primeri s poljskim , je im el naš potovalni kongres mnogo večje težave, zakaj bilo je treba potovati najprej z ladjo po Donavi, nato z normalnotirno železnico, potem z avtobusi in kamioni, nadalje z ozkotirno železnico, pa zopet z ladjo po morju (dve noči zaporedoma!), in končno /opet z normalno železnico. Zato ni čuda, da se je moralo potovanje razteg­ niti skoro na 14 dni, pa je bilo še zelo naporno spričo pogostnega presto­ panja. brige s prtljago ter neudobnih nočnih potovanj, kar se niti pri najboljši volji ni dalo preprečiti. Ali bogat celoten vtis je bil vsekakor dobro plačilo za težave in napore. Škoda, da je bil kongres slovanski le v skrčenem smislu, zakaj razen iz Jugoslavije so se ga udeležili le zastopniki geografske in etnografske vede iz Češkoslovaške in Poljske — z nekaterimi em igrantskimi Rusi — ter nekaj gostov iz neslovanskih dežel, ni pa bilo niti Bolgarov niti sovjetskih Rusov. To je otežilo tudi sklepanje o prihodnjem kongresu in vprašanje je moralo ostati odprto. Ako se kongres priredi v eni od treh držav, kjer se je že pri­ redil. kai' je vsekakor najverjetneje, je gotovo, da ne bi im elo smisla, pri­ rediti ga v dosedanji obliki, marveč ga je treba organizirati po drugačnih vidikih in mu dati tudi določeno vsebino, to je koncentrirati predavanja, diskusije in ekskurzije na določene probleme. V tem smislu so se skicirali načrti, ne da bi že dobili konkretno obliko; kesneje se je na konferenci slo­ vanskih geografov v Parizu v septembru 1 . 1931. dogovorilo, da se radi med. diskusije in ekskurzije na določene probleme. V tem smislu so se skicirali narodnega kongresa, ki se vrši 1 . 1954. na Poljskem. IV. slovanski kongres odloži na čas po tem, morda na leto 1936. Z zadoščenjem moremo konstatirati, kako ogromno delo so opravili do­ sedanji trije kongresi za medsebojno spoznavanje slovanskega sveta, bodisi v stvarnem kot osebnem oziru. Cvijičeva ideja, ki je dala pobudo zanje, se je izkazala sijajno. Da se domači in tuji udeleženci dodobra seznanijo z našo zem ljo ter prebivalstvom, je pripravljalni odbor v Beogradu izdal nalašč v ta namen posebne publikacije in sicer: 1. Kraljev ina J ugoslavij a. Geografski i etnografski pregled. U ime Pripremnog odbora za Ul. kongres slovenskih geografa i etnografa, uredio OBZORNIK. Pavle V u j e v i o. Beograd J950. Knjiga se je istočasno izdala tudi v fran­ coskem prevodu. 2. Opis puta III. kongresa slov. geogr.: i etnogr. a kraljevini Jugo­ slaviji 1950. Uredio Pavle Vujevič. Prvi deo Beograd-Sarajevo. Drugi deo Sarajevo-Zagreb. Beograd 1950. Oba dela sta izšla istočasno tudi v franco­ skem jeziku pod naslovom Livret-Guide du 111 Congres etc. Razen lega je Geografsko društvo v Beogradu izdalo za kongres 1. zve­ zek zbirke Atlasi Geografskog društva: J. Cvijič, Dinarski Karst (Karst Dinarique). Beograd 1929. — Poseben Redakcioni Odbor v Zagrebu (Dr. Branimir Gušič in prof. Vladimir Tkalčič) je izdal za kongres J a ­ dranske študije (prigodom III. kongresa slavenskili geografa i etno­ grafa) Zagreb 1950. — Naše Geografsko društvo v Ljubljani je priredilo na­ lašč za kongres ter mu poklonilo večjo številko Geografskega Vestnika V.—VI. Razen tega so se udeležencem v nekaterih mestih poklonile še razne informativne publikacije, med temi na pr. Jugoslovenska narodna nošnja (Posebna izdunja Etnografskega m uzejo v Beogradu zv. 1.) Beograd 1950 itd. Anton Melik. Mednarodni geografski kongres v Parizu. V dneh 16.—24. septembra I. 1951. se je vršil v Parizu mednarodni geografski kongres, ki je zbral naj­ odličnejše predstavitelje geografske znanosti domala iz vseh kulturnih pre­ delov sveta, v 7 največjem številu seveda iz bližnjih evropskih držav. Ni pa bilo na kongresu zastopnikov iz takoimenovanih centralnih držav, osobilo Nem čije in Avstrije, dasi so se bili nekateri od njih že priglasili; vzrok temu je spor radi nekaterih točk v pravilih mednarodne geografske unije, ki pri­ reja kongrese. Udeležba je bila letos naravnost ogromna, zakaj priglasilo se je za kongres okrog 900 strokovnjakov, zares udeležilo pa se ga je nekaj nad 600, kar je še vedno izredno mnogo, več kot na kateremkoli od doseda­ njih, vsako tretje leto se vršečih kongresov. Seveda pa je k tako veliki ude­ ležbi mnogo pripomogla druga stvar, namreč to, da je bila istočasno v Parizu velika kolonialna razstava, ki je ravno geografe vabila na poset in ogled. Treba je naglasiti, da je bilo strokovno delo kongresa odlično, nad vse sistematično organizirano. Priprave za kongres in organizacijo samo je vodil Narodni francoski geografski odbor (Comite National de Geographie fran^ais) odnosno od tega postavljeni organizacijski odbor, ki mu je bi J tajnik Emma­ nuel de Martonne, danes poglavitni predstavitelj francoske geografije. Že v povabilu na kongres, pravzaprav že na prejšnjem kongresu v Cambridgeu, so se določila poglavitna vprašnja, o katerih naj se vršijo predavanja in diskusije, in sicer v naslednjem redu: 1. Kmetska naselja (L’habitat rural). 2. Proučevanje obrežnih in fluvijalnih teras v svrho, da se preišče ek si­ stenca konstantnih nivojev in da se dožene, ako eksistirajo, njihov razpored (succession). 5. Proučevanje klim atskih sprememb posebno za historično dobo. i. Proučevanje živalskega in vegetacijskega sveta v gorovjih. 5. Pripravljanje paleogeografskih kart za plio- pleistocensko dobo \ svrho, da se prouči geografski m ilije prvotnega človeka. 6. Pripravljanje karte rimskega imperija v merilu I : 1,000.000. 7. O bjavljanje fotografskih reprodukcij starih kart. Razen teh poglavitnih problemov, za katere so bile že poprej sestav­ ljene posebne komisije, se je določilo še nadaljnjih 26 vprašanj, tako da je