Pripovedka o konjskej barvi                        
||3j|arva našega konja je jako različna,  od  belega  do  ernega izprevrača se na          
fliŽJf.fvse pasme rujave in kostanjeve barve. V obče štejejo bele konje mej pohlevne          in mirne, vranec je rad kolerieen in jezav, kostanjevec ognjiv in brzonog, rujavec srčen in vztrajen. Tako se o njih govori, a Arabei imajo o tem sledečo pripovedko:
Ben Dijab je bil slaven glavar ali šejk onih mohamedanskih Beduvinov, ki žire v pešeenih pustinjah vroče Afrike. Živel je v 905. letu hedšire, to je okolo 1527. leta po Kristovem rojstvu. Nekega dne je bežal pred glavarjem divjih Ulad-Jagubov, ki ga je podil kot veter po pustinji. Bežeč obrne se Ben Dijab k svojemu sinu, rekoč: nKakšne barve so sprednji konji sovražnikovi?" — nBelci so,"   reče
sin. — ,,I)obro,  odgovori  obe,   pa jezdiva  proti  solncu  in tajali se bodo,  kakor      
maslo na solnci."                                                                                                          
Za uro pozneje vpraša šejk zopet svojega sina! BKakšne barve so zdaj sprednji          
konji  našega  sovražnika?" — nVranci so,"   zakliče  sin. -    nDobro,  pravi oče,            
držimo se kamenitega pota, pa se nam ni bati' nieesar; podobni so Sudanskira za-           
morkam, katerim se izpodtika gola noga ob kremenu." Beguni izpremene svoj tir           
in sovražniki zaostajajo daleč za njimi.                                                                     
Ko   miue  zopet nekaj  časa,  nagne  se  šejk tretjič k svojemu sinu,  rekoč:     
,,Kakšne barve so pa zdaj prvi konji  za nami?"   Sin mu odgovori:   nKostanjevci           
in rujavci so!" — ,,Zdaj pa le naprej," kliče Ben Dijab; ,,izpodbodite konje, dajte           I
jim čutiti ostroge! Ees ujeli bi nas. ako bi mi ne bili vse leto krmili svojih konj           ¦
z ječmenom, kakor Dam je zankazal prorok."                                                                    ¦
Tako basauje Arabec o barvi svojih konj. A pri kupovanji na basni zanašati           ¦
se, mendabi ne bilo kaj varno.   Nekaj  resnice  pa  ima vender le v sebi ta pvi-           ¦
povedka.                                                                                                                 Frančišek Rup.