pniinini) piftPnnn * votnTtni l.FTO T VTTT V Ljubl jani, v nedeljo 21. decembra STEV. 291 Cena 2 Din NaruCniu« <п«мгЛм ^ШШШШ IHBBBMk M^fe. ^^^^^^^^^ Сек Ljntr ^^Г^^ш ^ ^^^^^^^ ^^^ Г ^^^^^^^ 'i""" 41 •U«. «4i i »in - ne- ^^^^ ^ w « Ш ^ШШ ^ к)л*" /н rtrii«ka ^^^^^^ Ш ^Ваш Ш Ви^ ШШш ^^^^^^ ш Ш™^ .......... i и». _ ^шш Ш ^HV ^Шј И^н llrr.li.iAi »о )• • ^L^r ^^^^^^^^^ ^^^^ Upravu. Kupnar- KoiHtB, (rvi nl h/lli ^^^^^^^^ |eva h. telefon _Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Pomen zlatih zalog Spomenica o vzrokih svetovne gospodarske krize, ki jo jo razposlala Zveza narodov svojim flaiiom, temelji na naukih tako svane kreditne teorije, m to dejstvo ponekod jemlje prepričcvninoel navedenim dokazom o potrebnosti enakomerne razr delitve zlata med posameznimi državami. Ni mogoče misliti, da bi utegnile izdatne zlnte naloge in kot posledica — o&ivljenje denarnega ter kreditnega prometa — rešiti to a.!i ono državo posledic sedanje gospodarske krize. Pripominjamo sa- 1 mo. da so dosegle Zedinjene države višek svojega gospodarskega razvoja prav v lelih 1928/1929, kadar je bil denar izredno drag. Visoki obrestni postavki nikakor niso ovirali splošnega napredka. Nasprotno j •e razvija sedanja kriza v istih Zed in jenih državah ' vzporedno z izredno obilico cenega denarja. Nekateri bančni strokovnjaki so celo mnenja, : da lahko dostopen kredit ovira normalno likvidacijo sedanjih gospodarskih težkoČ sveta. Umetno vndrževane nizke obrestne postavke so povzročile po mnenju teh krogov leno gibanje o.nih znatnih tovornih zalog oeir. industrijskih vrednostnic, ki so ih prejele banke v jamstvo proti izdanim visokim posojilom. čeprav so slednja nizko obrestovana, zajoaijo banke kot mrtva roka likvidacijo blaga ozir. delnic ter s trm zavlačujejo krizo, ki bi se sicer bolj hitro bližala svojemukoncu. Torej niso zlate zaloge nobeno zdravilo zoper brezposelnost. Vendar kaže na drugi strani primer istih Ze- ; din/enih držav, da zlati zaklad omogočuje državi uspešnejši boj zoper gospodarske težkoče. Brezupno tekanje inoai mskega posojila in neusmiljena štedljivost sta zopet manj izdatni sredstvi. Zadnji wasliingtonski proračun (sklenjen juni a t. 1.) izkazuje 183 milijonov dolarjev prebitka, ki se je porabil v svrho znižanja državnega dolga. Zato pa izkazuje proračun za bodoče leto 1931 180 milijonov dolarjev priman kJjaja. kar se je zgodilo prvič po letu 1919. Ta primanjkljaj bo v bilanci pokrit iz zalog državne blagajne, medtem ko bo zadostovalo za dejansko kritje predvideno znižanje dohodnine za 1%. Vsekakor predvideva Hoover, da se bo proračun zn leto 1982 zopet zaključil e prebitkom v »nesku 30 milijonov dolarjev. Torej je ameriška vlada prepričana, da bo sedanjo krizo kmalu premagala. Prezident ne vidi velike nevarnosti Iudi ne v brezposelnosti, ki jo ceni v svoji posbnici kongresu na 2 ln pol milijona mož. Ameriške strokovne sveee govorijo sicer o dvojni količini: 5 milijonom brezposelnih. A te Itevilke nimajo posebno velikega pomena, če le imajo Zedinjene države za-doeti razpoložljivih sredstev, da kljubujejo brezposelnosti. Prora'un za leto 1931 določa do 650 milijonov dolarjev za javna deJa, ki jih bodo izvršili brezposelni. Seveda ne moreta Anglija ali Nemčija radi pomanjkanja svobodnih sredstev misliti na slične ukrepe. Velike zlate saloge, ki jih ima na razpolago francoska vlada, nam zopet dovolijo sklepati, da bo dežela kmalu prestala sedanje bančne polome ter naraščajočo industrijsko krizo. Razen raz-eežnih kolonij, ki nudijo toliko prostora za delavce in kapital, lahko zaupa Francija tudi idealnemu razmerju med njenim poljedelstvom pa industrijo. Iz tega ravnotežja sledi njena gospodarska neodvisnost, ki ji omogoča do zelo izdatne mere omejevanje uvoza tujih živil. Brezposelnost, ki »da; straši po francoskih industrijskih središčih, bo predvsem zadela več nego en milijon tujih delavcev, kakor eo to že občutili naši izseljenci. Vlada je v stanju preprečiti prehude udarce, ki bi grozili domačim dela vcem. Francoska zavidanja vredna zlnta rezerva Je nastala po denarni reformi leta 1926. Takrat eo se povrnili v domovino oni domači kapitali, ki so prej pobegnili v inozemstvo iz strahu pred usodnimi posledicami znižanja vrednosti franka. Francoskemu denarju je kmalu sledil tudi tuji iz ornih držav, kjer se boji kapital političnih bomatij. Še vedno je na primer primorana nemška Reicl sbanka pošiljati zlato na Francosko, čeprav nudi dokaj višjo obrestno mero nego jo imajo na Francoskem (nad 6% pod vrednotnice). Ce bi vladal v mednarodni politiki po polen mir, bi moral kapital nasprotno pobegniti iz Francije v Nemčijo, kjer znašajo omenjene podstavke komaj 2%%. Toda kapital se boji Hitlerja, revolucije, vojne, in ti psihološki vzroki so tehtnejši nego gospodarski zakoni. Francija, Švica, Zedinjene države in drugi bogataši se zaman hočejo rešiti pritoka tujih kapitalov in celo lastnih preobilnih rezerv: zlato hoče vedno na varno! Politična in finančna ustaljenost mu vedno odtehta še tako nizko obrestno mero. Torej ne bodo nobene mednarodne pogodbe / stanu, da bolj enakomerno razdelijo svetovne tovorne ozir. zlate zaloge. Njih beg v varnejše države je prav tako naraven kakor beg posameznega človeka izpod dežja pod streho. To poudarja tudi zadnja okrožnica National Cif>' Banke, ki ji lahko bolj zaupamo nego omenjeni spomenici Zveze narodov. Kakor izvaja ta okrožnica, izvira neenakomerna razdelitev zlatih zalog pred vsem iz vojnih let, ko Je bil zanemarjen zdravi mednarodni promet. Večina vojskujočih držav je bila redno primorana nakazati v evrho kritja njih plačilne bilanoe večje količine zlata onim deželam, odkoder »o prejemale strelivo, živila in drugo. Na ta način eo nakopičile zlato skandinavske nevtralne države. Zedinjene države in več južnoameriških republik, dobaviteljic surovin ter fcivil. Toda po vo ni je kazalo zlato vedno isto nagnenje do istih držav. To ima ekonomske vzroke, kajti obnovitev opustošenj h pokrajin, popolnitev izčrpanih Industrijskih zalog in etično, Je zahtevalo nadaljnjega trvosa Is Amerike- Evropeke države sc kril* »voj primanjkljaj i uradnimi in zasebnimi posojili v novem »vetu. ta tja » v plačilo pošiljale ostanke svojega zlata. Poleg ekonomskih vzrokov pa so učinkovali tudi politični. Evropeki kapital ae je kakor veda tako vehementno, kakor se je zgodilo v dveh zaporednih člankih »Jour- nal de Geneve«, se stališče Društva narodov v vprašanju meddržavnih zvez do sedaj še ni izrazilo. Že ob priliki balkanske konference v Atenah je ta list ostro kritiziral »vmešavanje velesil v balkanska vprašanja. Francija ščiti Jugoslavijo, Italija vodi Albanijo in Bolgarijo, Anglija pa brani Grčijo. Kako se naj pa razmere na Balkanti pomirijo, če bodo velesile zasledovale vsaka svojo politiko in vsaka svoje lastne interese?« Nesoglasja med velesilami se na ta način prenesejo na tretji teritorij, ki mora trpeti in postane naposled žrtev raznih zunanjepolitičnih teženj. V včerajšnjem uvodniku pa je list navalil z vso močjo na takoimenevane meddržavne zveze, ki so se po vojni ustanovile v Evropi in ki niso ničesar drugega, če smo odkriti, kakor »novo vino v starih mehovih« — nova imena za predvojne aljanse ali zveze, kakor so obstojale med Avstrijo, Nemčijo, Italijo ter na nasprotni strani med ostalimi velesilami. Lisi trdi, da je ravno ta sistem dovedel nujno do prelivanja krvi. Nobeden drugi izhod ni mogoč danes. Ista sredstva vodijo do istih rezultatov. Pakt Društva narodov je tudi prepovedal vsako posebno zvezo med državami. Mir se ne bo vzdržal ne v Evropi ne v svetu, če se nekaj držav zveže med seboj v obrambne svrhe proti kaki tretji tretji državi ali skupini držav, ampak če se vse v Društvu narodov včlanjene države postavijo soglasno proti državi, ki bi holela kršiti mir. Ali-janse torej niso mogoče. Kako naj recimo Francija nastopi proti Poljski, v slučaju, da bi bilo do- kazano, da je Poljska ogrožala mir, če pa obstoji med t ranci,o in Poljsko posebna zveza, v kateri si obe državi obljubujeta trajno prijateljstvo in skupen nastop proti vsakemu sovražniku ene ali druge. Evropske države so grešile, nadaljuje list, ker so dovolile, da so se ustanavljale državne zveze. Enotnost Društva narodov je bila s tem razbita. V praksi ne pomeni ničesar več. List napada ustanovitev Male antante v zelo izpiljenih besedah, ker je na poseben način opravičila enake poskuse od strani Italije ter od onih držav, katere so izšle iz vojne z okrnjenim ozemljem in s krvavečim srcem. Ne samo opravičila, ampak naravnost izzvala. Kar pa je najhujše in najbolj nevarno, velesile hočejo nesporazume, ki vladajo med njimi, in samo med njimi, urediti s pomoč.o zvez z manjšimi državami, ki le prerade padejo v mreže in nazadnje plačajo ceno cele operacije. Na koncu se člankar tolaži z upanjem, da vse obstoječe zveze niso nič drugega knkor pa poseben način diplomatske pomoči, brez vsake globlje dolžnosti in da so vse države vendarle v srcu podložne Društvu narodov, akoravno na zunaj izgleda drugače. V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da je bil članek inspiriran od Društva narodov, da razpodi vse morebitne strahove o kakih novih blokih, češ da je vsaka bojazen odveč, dokler čuje nad evropskim mirom Truštvo narodov in njegov opra šeni in obledeli pakt Anglija in Ukrajinci Živahno zanimanj za Ukrajince v angleški javnosti zopet „odkrili" Ukrajince Liberalci London, 20. dec. Angleška javnost je začela posvečali vedno več pozornosti ukrajinskemu vprašanju. Prvi je bil liberalni »Manchesler Guardian«, ki je priobčil serijo dolgih dopisov iz Galicije, v ka ier.ii žigosa poljske oblasti, ker nameravajo raz-naroditi ukrajinsko manjšino ter so uvedle režim, ki je mnogo hujši od onega, katerega izvajajo fašisti nad slovansko manjšino v Italiji. Libertl I trdijo, da so morali odkriti Ukrajince ravnotako, kakor je Gladstone »odkril« Bolgare. Svojo vlado urgirajo. naj sproži to vprašanje pri Društvu narodov, da se sestavi posebna mednarodna komisija, ki bo na licu mesta preštudirala celo vprašanje in ugotovila, če je Poljska res kriva obdol-žitev, da je naravnost krvoločno terorizirala ukrajinsko manjšino. Angleški zunanji minister Henderson je v državnem zboru na stavljeno vprašanje odgovoril, da nima razloga se vmešavati v vprašanje političnih ujetnikov. Za manjšinska vprašanja pa je kom- petentno Društvo narodov. »Times« so istotako poslale svojega posebne-ira poročevalca v Galicijo, ki pa je prinesel mr.ogo i ii.anj alarmantne vesti. V dveh zaporednih člankih ugotavljajo »Times«, da je poljska vlada morala nastopiti proti gotovemu sicer malemu številu Ukrajincev, ki so se udejstvovali s požigi poslopij in [»oljskih pridelkov. Nobena vlada, ki se spoštuje, kaj takega ne more storiti. »Times« je nadalje kon-statiral. da so nemški nacijonalisti in celo morebiti bolj oficijelni krogi v Nemčiji zalagali te zaslepljene Ukrajince z denarjem, ker so mislili kovati dobiček iz notranjih nemirov v Poljski. Oficijozni list končuje z izrazom upanja, da bo Društvo narodov našlo pravilni odgovor, kadar bo prišlo v stik z vojaškim vodjo ukrajinskih vstašev. Nemčija bi pa storila prav, če bi agitacijo nekaterih svojih krogov v inozemstvu bolj kontrolirala, ker se sicer ne bo več mogla ubraniti očitku, da ona sama organizira nezadovoljnost v notranjosti Poljske. Španski zarotniki pred sodiščem Revolucijonarci prevzema o vso odgovornost — Upor v Jaci 3 dni prezgodaj Pariz. 20. decembra, kk. Kakor poroča >Jour-nak, je začelo izredno sodišče v Madridu postopanje proti voditeljem revolucije. Bivši ministrski predsednik Zamora in sin bivšega predsednika poslanske zbornice Maura sta izjavila, da sta popolnoma odgovorna za revolucionarne poskuse. Tudi bivši socialnodemokratski poslanec, profesor Fer-nando de los Rion in Lnrgo Cabalero ter bivši konservativni poslanec Sancliuez Roman so se prostovoljno prijavili vojnemu sodišču. Zaprli so jih v vojaško ječo v Madridu. Zamora in Maura sta izjavila, da so se vstaši dogovorili, da bodo v ponedeljek zjutraj ob 6 skupno začeli vslaško gibanje na vseh krajih. Paril. 20. decembra, kk. »Temps< poroča podrobnosti o neuspehu revolucije v Španiji. Ugotovljeno je, da je glavni krivec neuspeha stotnik Ga lam iz Jaee, ki je namesto v ponedeljek sprožil gibanje ze tri dni poprej. V Madridu se je pridružila revoluciji samo letalska četa. Številni oddelki vstašev in delavcev, ki bi se imeli dan prej opremiti z orožjem, bi bili morali udariti istočasno, niso pa pravočasno dobili povelja. V Valenciji niso revolucionarji pripravili niti najmanjših stvari, dasiravno je med tamkajšnjimi delavci bila večina za revolucijo, najbrže radi tega, ker so se bali, da ne bi gibanje v Valenciji dobilo boljševiškega značaja. Madrid. 20 dec. AA. Včeraj zjutraj je policja aretirala v delavski zbornici dva socijalista in dva republikanca, ki sta deJila revolucijomarne letake. Zvečer »o ju i2ipustili. V rudnikih se stavka nadaljuje vendar vlada mir. Lisabooa, 20. dec. AA. Portuga'ska vlada je dovolila španskemu letalskemu kapetanu Francu in njegovim tovarišem odhod v inozemstvo. Strašne nesreče na mor[u Di e ladji in en zrakoplov izginili v morju Helsingfors, 20. dec. kk. Finska parnika »Obe- | Pariz, 20. dec. kk. V pristanišču v Brestu se ron« in »Arcturus« sta trčila skupaj v gosti megli i je vojaško letalo zapletlo v vrvi pritrjenega balona v Katlegatu pri otoku Las6. »Oberon« se je poio-pil, »Arcturus« pa je bil tudi težko poškodovan. Kcptnhagen, 20. dec. kk. Zadnja poročila o ladijski nesreči v Katlegatu povzročajo bojazen, da je zgubilo življenje 35 do 40 ljudi. Do sedaj je od 19 potnikov in 40 do 50 inož posadke »Oberona* prevzela ladja »Arcturus« 30 oseb. O drugih pa ni do sedaj nobenega sledu. Preiskovanje na kraju nesreče se nadaljuje. hotel rešiti posledic povojnega padca kupne moči denarja in poJitične neustalve.nosti; planil je radi tega, kakor rečeno, v varne države in pred vsem v Ameriko. Ta beg kapitala je tudi vplival na sedanjo neenakomerno razdelitev mednarodnega zlatega Mririada. S tem je dokazano, da niso mednarodne pogodbe Hunr v stanu pripomoči k skorajšnjemu kon m svetovne kriee. Predpogoj za vportav-ljenje mednarodnega normalnega zlalopn prometa ter ozdravljenje gospodarski h razmer je jvipolna denarna in politična sigurnost Letalo se je prevrglo in padlo v morje. Pilot se je rešil s plavanjem. Spremljevalec pa se jc z aparatom potopil in utonil. Napulj, 20. dec. AA. Zaradi velikih viharjev v Sredozemskem mmr,u so imeli parnAi velike zamude, ko so prišli v Napulij. Rim, 20. dec. AA. Velik nnski viharji so aa vsej alžirski oholi napravili veliko škode. Zaradi velikih povodnji ao marali т notnan osti dežele ustaviti promet. London, 20. dec. AA. Nad meetom le» še vedno gosta meglU. Povzročila ie mnogo nesreč in ovira promet V lavi zgorela Berlin. dec AA. Kakor poročalo. * )* znani hamburški učenjak Werner in BroehanM ponesrečil v Irelu ognjenike Mirapn na otoku .lavi, ki je nedavno pričel nenadoma bruhati Rroohvdtn in njegovega spremljevalca je zajela ler »at zgorela piredou ao ju uio0ti rešili 3 tedne bož čnih počitnic Ljubljana, 20. dec. A A. Glede na to, da se v zadnjem času češče pojavljajo obo'enja učencev, je ministrstvo prosvete pod O. M. Br. 51.9b3 z dne 20. decembra 1920 sklenilo, da se v tekočem šolskem letu začne na vseh osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah božični odmor 23. decembra 1930 in da traja do 15. januarja 1931. V tem času naj starešine zavodov izvrše desinfekcijo šol skih prostorov, v kolikor bo to potrebno. — Kr banska uprava dravske banovine. „Četa smrti" v Gorici Trst. 20. dec. ž. S priključitvijo 5 slovenskih občin Goriri ima mesto slovensko večino. Fašisti nameravajo ustanoviti posebno »četo smrti«, ki bi jo uporabljali za kazenske ekspe-dicije proti Slovencem. Senzacijonalna aretacija italijanskih generalov Trst. 20. dec. I. Aretacija generalov Gaglie in Giordona je v zvezd z davno znanim an-lago-nizrnom med nuilseo in rotimo vojsko. Častniki redne vojske težiko pledajo na Fašistično m,Hioo. ker so ti ČHstniiki popolnoma izenačeni z redno vojsko- dasfiravno srta po vojaških tradicijah i« aLi jih obe popolnoma različni. Aretacija obeh generalov je vzbudila veliko senzacijo. O njuni arotacijii niso ilah'j.Iurska kriza ni prizanesla naSi domovini. (XI več krajev prihajajo ivoročila, stnlo mednarodno shajališče rseh vplivne j šiih držav likov. I ja se stekajo najlepše m--li, najčistejši načrti, tam se borijo med s(sl>oj odkrito in pritajeno razni politični (»lileipi, 1'ja se obračajo oči slabih Itn pro-ganjan h. orl tam groz. jo močnejši. Razgled, ki ga nudi po vsem svetu ženevska ustanova Društva narodov. je ad« pravica do kulturne avtonomije, ni še n i k la r tvorilo predmet z« razmotri vanje pri manj :nsi.om ск11ч>ги v Ženevi. Nobena država »c do danes še n potogn la za narodne manjšine v Italiji, katerim je biki vzeto t se: kulturne in irosivoderske orcani/acjc. narodne šole, naroina literatura, celo materin i cz. i k v cerkvi ter ju.slednje čase t ml \ medsebojnem občevanju. Pretekli teden je dospela ena pritožba v lem pogledu in sicer od strani Nemčije proti Poljski. Nemčija čuva kakor Cerberns svoje narodnostne brate izven nemške domovine Društvo narodov gleda na _ „ /Vemško-poiisJii soor z veliko nervoznostjo, ker ve, da sc za njim skrivajo j>olit ena nasprotstva, ki se ne bo lo dala |)ora\nati z lopo donečinit besedami in obljubami. Resen postaja konflikt tembolj, ker se sliši, da 1ч> tudi ЛпгГја intervenirala i>ri bodočem zasedanju manjšinskega odbora in sicer v prilog nemško in u Krajinske teze. Angleško vmešavanje je nevarno radi tega, ker nc odgovarja kakim človečanskim čutom marveč je popolnoma v skladu z njeno vzhodno evropsko polit ko, ki je načelno sovražna Poljski. 7. nemirom je Ženevo opazovala tudi razvoj francoske vladne krize, ker je povsem izgledalo, du l)o nova levičarska Francoska vlada Sleega t metodami iz 1. 1924 onemogočila mirovno jto-litiko v Evropi, katero je zasnoval llnisind. Levičarji so nekako pijani od brezobličnega tnter-nacijonali/tua. Puncvropsko gibanje jva 1к> le rezultat realne politt'ke, odkritih in možatih prizadevanj vseh o zaneslo nove prepire mes.ke države bodo gb-dnle, nonianjša-noimi simpatijami proti Franciji, dokler ji lx> načelovala tako izrazito kulturnolHijna in svobodomiselna vlada. Največje skrbi pn je prizadela Društvu narodov Revo'uc'ia v Španiji ki bi zavila v kaotični nered ves jtlgozap«irom so sledili delavski štrajki, jKvleg klicev |*> republiki so se slišali glasovi |>o aliurlllji. /ji enkrat se jc posrečilo vladi, da je udu šila vojaške upore in raztopla revo'uctjonurje. toda vsakdo ve, dfl lxxlo prvim sunkom sledili drugi, šo hujši, čo Španija v zadnjem trenutku ne najde možu, ki bo razumel, kuj želi španski narod: svoIkkIo in demokracijo. V Madr.du se vršijo sicer po-' svetovanja, toda stranka, ki znh'eva novo na-s Ino diktaturo, je še vedno zelo vplivna v okoliei kruljn, tako dn ni veliko upanja, da bi odgovorni (Iriavniiki znali citati nove smernice v krvavih dogodkih preteklega tedna. Italijansko časopisje je fantaziralo, da jo Francija financirala rcvoliicjo v Španiji, češ. da bo z republ Ло lažje sklenila vojaško zvezo proti Italiji. V Ženevi se na take trditve ne ozirnjo. ker jim manjka vsaka podlaga. .Nič manjše nezadovoljstvo je povzročila nenadna Gosnodmrs^a vo'na mM fclioslovnki in Madjarsko, ko so pogaja-n tu /si ... .vo trgovinsko potiho vsled madjar sie 7k ■ knjon >sti propadla. Toklnri eksneri-menti r času. ko So Društvo narodov bvalo-rmimt »rizadeve. «U b» rodilo vostKHlarsko Demonstracije pred našimi konzulati v Nemčiji V Hamburgu pobili iipc Hamburg. 20 doc. kk. Pred kratkim so neznani storilci pobili vse šipe na (»oljskem generalnem kou/illiitii v Hamburgu. Preteklo noč pa so bile s kamenjem razbito vse šipo tudi na francoskem in jugoslovanskem generalnem konzulatu. TiK li topo' se je storilcem posrečilo izginiti v temi. Prod konzulati so titišlii samo nekatere listke, iz katerih Izhaja, da so to storili komunisti, n sicer mladi ljudje, radi česar de- janju ni pripisovati političnega jiomena. Predsednik luiuiburškega senatu je obema generalnima konziilsitom« izrazil obžalovanje Hamburga radii dogodka. Berlin, 20. dcc. AA, 1'rcd jugoslovanskim in francoskim konzulatom jo prišlo o pr stanku v rioSko luko, so .ie mislilo, da bn severolztoini vihar ponehal. Toda vihar je kmalu iz.nova zadivjal s hitrostjo sto kilome rov iui uro. Takega viharja balearskl otoki že pol let ne pomnijo, llaliinnski avijallki čak-ajo z.daj v mali Inki Puerio do Campoe. Aparati niso trpeli nobeno škode. Upajo, da bo vihar najdolj v 30 uiiih |H)uehaI in da bodo mogli leleli daljo v Cartageno, oziroma proli Keniiri. Italijansko - ruska trgov, pogodba Milan. JU. doc. k k. Iz. ''£ državno kreditno garancijo- za VI milijonov l r ladij in sestavnrli »lelov la,lij. ki se IhhIo gi.ulile največ v Trs.u, za 25 milijonov lir krogličnih ležišč za železnice, za 20 milijonov lir strojev zi mehanično industrijo in riularstvo. za 21 milijonov lir električnih strojev iti sestavne dele, zn " milijonov lir strojev za kemično iti In«' n jo. zn 20 milijonov lir avtomobilov in kuielijskill stro- jev. zn 5tl nili.j;>uov lir letal in sestavnih delov, /a "i milijonov lir optičnih in drugih preciznih insiru-ineutov. /a 5 milijonov lir kovin, /a 5 rinili jobo v lir komičnih produktov in barvil ter za 4 miKjotiov lir umetnih gnojil. Plačila se odgodijo iz Rusije naročala siroviue. l»,xscl>no žito. petrolej, les in mineralije. /a skladanje ruskogt žita bodo /gradili v Gcntui ogminen silo, v Savoni iva tanke za jietrolej. Razen tega nameravajo Rttsi zgraditi v Bariju velika skladišča /.a razno blago. Smrtna žrtev avtomobilske nesreče Kranj. 30. dec. ee. Nocoj okrog 8 so so vračali iz. Kranja proti Naklemu trije delavci kolesarji. Blizu Naklega se jim jo pripeljal nasproti avto Andra-Siča. Kolesarji so .-e mu umaknili dva na ono, tretji na drugo stran. Franc* Bajžlja je avloniobil s karoserijo zadel v glavo s tako silo. da so možgani brizgnili po karoseriji. Šofer je suirtnonevarno ranjenega TiaJoi.il ua avto in ga prepeljal v Kranj. Rekonstrukcija Itancoshe vfade Pari/, 20. tiec. AA. Namesto odstopivših ministrov in podta,nikov bodo imenovani uasiednji: poslanec republikanske levice Sevestre, za ministra penzij, poslanec republ. levice Stcrn. za mornariškega podtajnika, poslanec republ. levice "lricard Gravercniza za |xx.ltajnika notr. ministrstva, poslanec radikalne levice Odolphe Chcron. za podta iiika za telesno vzgOjO in radikalni poslanec Poittevin za podtajnika za poljedelstvo. »Lc Malin« pravi, da ni sigurno, če bodo imenovani. Na vsak način pa bo Steeg svoje sotrud-nikc izbral v vrstah cenlra in levice, da naglasi tako svojo željo za politično pomirjenje. Bridke ure za Steega Pariz, 20. dec. A A. Parlamentarna skupina republikanske unije, ki jc prej pripadala večini v senatu, je sklenila na današnji svoji seji resolucijo, v kateri pravi, da ne more podpirali vlade, ki je pristala na sodelovanje s stranko, ki jc nevarna notranjim razmeram in miru v Franciji Chčron je takoj dal ostavko na članstvo omenjene skupine. Minister obso en na iečo Tokio, 20. dcc. AA. Bivši naučili minister Išida Kobaši je bil obsojen zaradi korupcije na 10 mesecev ječe in 10X00 yet.ov globe. Bivši načelnik železniškega ministrstva Sango Satako, ki je bil član Tanakovcga ministrstva, jc bil iz islih razlogov obsojen na 8 ineseccv ječe. krizo, dn bi /bližalo poljedelske države z industrijskimi in ustvarilo v srednji Lvropi poleg političnega bloku, ki iKusUij« vedno manj jxi-treben, še gospodarski, čigar potreb« je vsak dan večja, s„ samo nov dokaz /alo, kitko bledu in brezkrvna so bila vsa dosedanja |K>gajunja in kako tnalo je šo iskrcnoslii v moddržavnih odnosa jih. Jugoslavija jo otvoriln Jugoslovan-sko-mndjarsko trgovsko zbornico v Budimpešti, kar bi značilo, dn se odnosi med naniii in med Madjar i na gosjmriarskoin fioljii izboljšuje jo. Iz Ženeve sc zasleduje ra/voj britanskega imoerija s čustvi občudovan jn. pomešanimi z ljubosumnostjo. Anglija si jc znala ustvariti drtfvlvo narodov čisto lastnega tipa. mnogo večjo, kot jo ono v Ženevi, mnogo Invlj intimno med seJioj iMvezano, kakor »me ii|)iili največji oplimiiat ob lemanskem jezeru. Polagoma, ii solidno se gradi sedaj zadri ia vel k.mekn celica v angleškem društvu na rodov, Indija, polnjroma »o kažejo zunanje oblike tonu 500 miljonikogn cesarstva. Ali n»i ;Mp »vledov v Lomlonu? Prvo pomoč je ponefrečencu nudi! zdravnik doktor Pajdiga. Ponosrečetioc ima čisto razbito glavo. Ob tričetrt na devet je umrl, pojtrej pa je bil dejan v poslednje olje. Ponesrečenec zapušča ženo in šest olrok. Bil je zaposlen kol krojač v tovarni »Vulkan«, še nocoj bodo pokojnikovo truplo peljali v Naklo, kjer je bil doma. Nova angleška letala London, 20. dec. AA. Dne 12. lannarja bodo pričela opravi ati 7.račno sbiibo ined H lipolisom in Capctrwnom tri »Vickers Vicloria« letala. Te vrste letala so svoieiasno izve.'la evakuaciio ino-zeincev iz Kabula. Omen ena letala bodo prevažala domače čete na o:o ne vaje. Letala so opremlicna z dveini »Napi* Lion« slroii po 450 kon skih sil ter b-do lahko prevažala posan ezno do 23 vojakov s polno opremo. Letala bodo razvi ala b zino do 80 niilj na uro ler letela preko Kaitumu, Malakata, Jube, E te-bbc, Naroliija, Tabore, Abereorna, Brokenhilla, Livingstona, Bulawaja, Prctorije, Bloemfcnteina in Bcaulcrlvvesta do Capctmvna. V Capetown bouo do pela 7. lebmarja ter sc vrnila po neko'iko izprenunjeni poti 11. febr. London, 20. dcc. AA. Kap t^n Mathevvs. ki je učil Amy Johnson letati, bo letel prihodu i teden iz Angli.e v A' stra'iio. Mathevvs ie letel v Avstralijo žc poleti. Na po-ti se mu je pa zgodila nesreča. Napetost med sovjeli in Japonsko Tukio, 20. decembra, ž. Zdi se, da bo prišlo do težkih posledic med Japonsko in Ruai.o radi zatvo-rltve Japonske banke v Vladivoeloku Japonska zahteva, da se banka lakoj otvori. Napetost je zelo resna. Ni verjelno, da bi prišlo brez. incidentov do sporazuma. Italija posnema sovlete Bim, 20. decembra, ž. V ponedeljek se bo pričel proces proti skupini intelektualcev, ki so bili nedavno obloženi protlfaiislične zarole. Izrednemu tribtmnlu predseduje faSistični general Crislini. To zaroto je odkrila OVRA, in sicer kot prvo v svojem delovanju. Obtoženci se obdolžuje.o, da so imeli tajne si statike, dn so pripravljali zaroto preti državi, Sirili protifašistične brošure in skušali izzvati oborožen upor. Njih cilj jo bil, vreči vlado. Mednarodni teniški turnir Berlin, 20 dec. AA. Ncmfki leni?ki 1,'ub je sklenil udeležiti se med .vodnega Un škc"a turnir a (za Davvisov pokal ki bo 1. 1931 ) "ker se udeleži lega turnirja tudi Ma^ža ska, se je povišalo število evrop.kih tekmovalcev oa 9. Tur-nir'a se udeležijo razen Nemčije A gliia, Ju n Aliitka, Madžarska češkoslovaška, Avstri.a, Ita-liija, Monaco in Grči,o. Dunajska vremenska napoved. Začasno ne Ik» nobene »pretnembe vremena. Po nižinnb mr/lo in po mnogih krajih megla. N« višimali pa jasno in tofileje. Zagrebška vremen«ka »auored. Oblačno, llluduo. StaLuo. Balkanski pakt A lene, 20. dec. AA. Prcdno odide Venizelos na potovanje, bo sklical komisijo za zun. zadeve, katere člani so bivši zun. ministri, bivši predsedniki vlad in vsi šcli strank. Kotifercnca se bo verjetno vršila nocoj. Na konfercnci bosta Venizelos in Mi-halakopulos obvestila komisijo o razlogih Marin-kovičevega obiska in o poteku razgovorov. Raze« tega bo Venizelos na predlog 1'apanasiasia sprožil vsa vprašan a, načeta na prvi balkanski konlcrenci v Atenah, ki so praktična in ustvarljiva in ki bi mogla zanimali ludi ostale vlade. Nazadnje bo Venizelos poročal o razlogih svojega obiska v Belgradu, Varšavi, Dunaju in Rimu. Nevarnost za angl. vlado London, 20. decembra, kk. »Dai!y Express< poroča, da se je 28 članov liberalne frakcije v parlamentu izrazilo, da so pripravljeni, pri posvetovanju o novem zakonu o strokovnih organizacijah glasovati s konservativci proti vladi. Turoben Božič na PoVskem Varšava, 20. dcc. kk. Skoro vse velike tekstilne tovarne v Lcdzti so zaprle danes svoje obrale, di za H dni ustavijo produkcijo. Delavslvo pa so odpustile. Več Kol lOOCO dclavcev tekstilne industrije jr s (cm zgubi'o kruh neposredno pred božičnim' prazniki. Pošten šef poVci'e Rim, 20. dcc. m. šef policije je bil odstav* Ijen, ker je ponevenil pol milijona lir. Jugo si, pesmi v Varšavi Varšava, 20. decembra. AA. Snoči jo priredili varšavska filharmonija koncert jugoslovanskih pesmi. Dirigiral je KreSimlr RaranoviČ. Sodelovala pa sta čelisl Tkalčič iu operni pevec Vraga. Kompozicije jugoslovanskih avtorjev iu umetnikov so bile sprejele od varšavske publike z največjim razumevanjem in odobravanjem. Koncert je prenašal varšavski radio po celem svetu. Drobne vesti Budimpešta, 20. dec ž,. Zvočni film o Otoim Habsburškem je popolnoma propadel, predno je prišel prod publiko, (lovor je namreč popolnoma nerazumljiv. Pri'ga, 20. dec. ž. Ob šestdesetem rojstnem dnevu Kraniiiia je praški občinski svel sklenil eno ulico imen -vati po njem. Rim. 20. dec. AA. Lisli poročajo, da dospe Venizelos v Rim dne 6. januarja zjutraj in da isti dan odpotu 'e v A lene. Rim, 20. der. AA. Zunanji minister Grandi in švioarski poslanik sla včeraj podpisala sporazum niem so izdatki za 378 milijonov mapjSi. Glavno vlogo igrajo pri pro-rčiiDu izdriki za vo'sko in mornarico. Za vojsko je predvidenih 3 milijarde, za mornarico 1500 milijonov, za zrakoplovstvo 752 r^lli orov, za kolonije 438 trilijonov, za pouk pa 1044 milijonov, pri čemer je v tej Številki najbrže zspepaden tudi del izdatkov za rovo uvec'eno predvojaško v golo. To ni p: vi faši'tični prorrčun, ki kl'ub prizadevan'u » zadniih letih, hrn-čiti izdatke z doliodki, zopet izkazuje primanjkljaj. Podrobnosti o potopljenem pamiku ,,Oberon" Koperbagen, 20. dec. kk. Kar 20 ur po poto« pil vi pomika »Obe ona« ni roberih vesti o nadalj. njih :eidvah brodolomcev, ie računati s t*m, i* postalo žrtev katastio e 41 oseb, in sicer 17 potnikov in 24 mož posadke. Parnik »Hengis« ie pripeljal dar.es v Kopcrhrgen 4 priče katast oie, mlade l!r«ske pomoržč'ke z »0' erona«, ki so izpovedali, da se je nesieča prip t la v silo (losti me. glL Panrk »Oberon« se ie potopil tako hilro, da so se najbrže potipfM vsi oni forn* ji. ki so detali pod krovom. Izjavili so nnda'je, da sm?tra?o ze pravi čudrž, da so se oni it! je sp'ob mogli ločiti od ladje. Rešilne čelne «o trogli sptav ti v vodo snmo s tem, da so prerezali vrvi in so čolni padli v vodo, p>i čemer se jib je več poškodovalo. Vsi italijanski letalci v Kartageni Rim, 20. dec. kk. Štefani poreča, da so itlri vodna letala, ki io radi vi!