Št. 66
V Ljubljani, sobota dne 7. maja 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9-—, četrtletno K 4 60, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici ši 8. Dopisi se pošiljajo uredništva, naročnina pa upravništvu. Nefrankiran* pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Slovenci!
Bratski srbski narod je zadela težka nesreča; po velikem deževju so reke v Šumadiji, v središču kraljevine Srbije, tako naglo narasle, da so bili v najkrajšem času preplavljeni celi kraji. Posebno je trpela stara srbska prestolnica Kragujevac, kjer je v mnogih ulicah voda dosegla visokost dveh metrov in je uničevala vse: poslopja, imovino meščanov in njihovo življenje. Kolikor je dosedaj znano, je 20 ljudi j našlo smrt v deroči vodi, a materijalna škoda znaša po sedanji cenitvi mnogo milijonov dinarjev.
Beda je velika in pomoč nujno potrebna. Zato se obračajo podpisani na vse zavedne Slovenke in Slovence s pozivom, da priskočijo na pomoč našim rodnim bratom, ki jih je zadela tako težka nesreča. To je naša človeška in rodoljubna dolžnost in to tembolj, ker so Srbi, ko je zadela pred leti Ljubljano in slovenske dežele strašna potresna katastrofa, bili med prvimi, ki so nam priskočili dejansko na pomoč. Pokažimo bratom Srbom z obilnimi prispevki, da sočustvujemo z njimi kot ljudje in kot južni Slovani, da smatramo njihovo nesrečo za svojo lastno nesrečo!
Vsakdo naj pomaga po svojih lastnih močeh otirati bratske solze, da se vsaj nekoliko ublaži beda onih, ki so izgubili vse, kar so imeli in rešili golo življenje.
V	Ljubljani, dne 4. maja 1910.
Ivan Hribar, župan in državni poslanec, predsednik; dr. Edo Šlajmer, primarij deželne bolnice in vladni svetnik, podpredsednik; Franja dr. Tavčarjeva, podpredsednica; Nikola Novakovič, vele-tržec, blagajnik; dr. Pavel Pestotnik, prvi tajnik; dr. Pavle Avr^movič, drugi tajnik; Milica Hribarjeva, županja, Vera dr. Šlajmerjeva, Ivan Knez, veletržec in deželni poslanec, Josip Lenče, veletržec in občinski svetnik, dr. Obrad Maksimovič, zdravnik, dr. Ivan Oražen, zdravnik in deželni poslanec, Rajko Perušek, c. kr. profesor, ing. Gjorgje Pevac, nadkomisar c. kr. priv. južne železnice, Vaso Petričič, veletržec in vitez Fran Josipovega reda, Milan Plut, urednik, Ras to Pustoslemšek, urednik, Adolf Ribnikar, tržni nadzornik, dr. Anton Švigelj, odvetnik in občinski svetnik, Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar, predsednik mestne hranilnice in občinski svetnik, dr. Miljutin Zarnik, magi-stratni svetnik, dr. Gregor Žerjav, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, članice in člani odbora.
Slovenci!
Preteklo je 25 let, kar so slovenski narodnjaki ustanovili »Družbo sv. Cirila in Metoda1*, ki naj ustanavlja in podpira na-
rodne šole. Družba je doslej rešila že na tisoče slovenskih otrok potujčenja.
Zdaj pa je krvni sovražnik začel uporabljati nova orožja: kupuje našo zemljo, naseljuje med nas nemške kmete, obrtnike, trgovce in uradnike. Vsa boljša mesta zaseda tujec, ki izrablja potem svojo moč, da izneveri svoje podložne narodu.
Novemu nevarnemu orožju moramo zoperstaviti nov ščit in meč. Treba nam gospodarske obrambne organizacije, ki bo čuvala slovensko grudo, v obmejnih krajih podpirala obrt in trgovino in ji skrbela za zaveden naraščaj.
Taka organizacija bodi »Branibor", ki mu je c. kr. ministrstvo notranjih zadev pravkar odobrilo pravila.
S1 o v e n c i I Podpisani pripravljalni odbor Vas vabi, da pristopite društvu. Zaveda se, da so Slovenci preobloženi z narodnim davkom za društva, katera radi nove organizacije ne smejo vinarja izgubiti. »Branibor" pa je taka potreba, da se žrtvam zanj ne moremo in ne smemo dalj izogibati;
Zavedamo se tudi, da „Branibor“ ne bo vršil čudežev. A tudi s skromnim posredovanjem bo odvrnil marsikatero nevarnost, a vendar še gledate zaupno v bodočnost Slovenstva. Naš narod ni rojen poginu. Verujemo, da je življenja in napredka zmožen. Odbili bodemo napade, če bomo žrtvovali in delali!
Naprej k temu delu in žrtvam!
Pripravljalni odbor „Branibor ja“.
Aleksander Hudovernik, s. j. Andrej S e-nekovič, s. r., dr. Gregor Žerjav, s. r.
Slovanski Jug.
Pomiloščenja v Črni Gori?
(Izv. brzojavka »Jutru".)
Cetinje, 6. maja. Tukaj se razširja neverjetna vest, da pomilosti knez Nikola povodom obiska italijanskega kralja vseh petnajst političnih kaznjencev, ki kot žrtve tiranskega režima po nedolžnem ležijo v temnih ječah v Podgorici. Istočasno dovoli knez Nikola baje tudi vsem emigrantom povratek v domovino.
Toliko brzojavno poročilo našega dopisnika, ki sam ne veruje v jesničnost teh vesti, ki se ražširjajo po Črni Gori, ker predobro pozna »plemenito" srce kneza Nikole. In tudi ako se te vesti uresničijo, bi bilo za pomiloščenje najbolje, ako tavkoj, ko zapustijo ječo, zapustijo tudi — Črno Goro. Mogoče je namreč, da bi si knez Nikola pri proslavi svojega jubileja privoščil malo hvale radi svoje „plemenitosti“, a po jubileju bi zopet poiskal povod za preganjanje pomiloščenih. Lisjak je knez Nikita!
Splošni pregled.
Pedesetletnica Garibaldijeve ekspedicije.
Po vsi Italiji se z največjimi sijajno-stimi proslavlja pedesetlethica Garibaldijeve ekspedicije proti Rimu za oslobojenje Italije. Zbornica se je v izvanredni seji spominjala velikega junaka, predsednik zbornice se spominja njegovih velikih del, a ministrski predsednik Luzzati proslavlja dela kralja Viktorja Emanuela, Mazzinija, Garibaldija in Cavoura. Svoj govor je končal z besedami, da se bo znala Italija vedno spominjati s hvaležnostjo onih mož, ki so se žrtvovali za njeno zedinjenje in slobodo.
Rusija in Kina.
Na ruski protest glede ribarjenja in plovstva na Sungeru, dosedaj kitajska vlada še ni ničesar odgovorila. Govori se, da bo ruska vlada v tem vprašanju nastopila z največjo energijo. Med Rusijo in Japonsko vlada glede mandžurskih vprašanj popolno soglasje.
..Glasbena Matica1’ v Zagrebo.
(Nadaljevanje včerajšnjega poročila.)
Mej tem, ko so dopoldne porabili slovenski izletniki za ogledovanje zagrebških znamenitostij, odšla je deputacija »Glasbene Matice“, na čelu ji predsednik prof. A. Štritof na oficijelen poset k banu, dr. Amrušu in županu Janku Holjcu.
V tem je prišla poldanska ura in pričela se je v gledališču glavna skušnja.
Za večerni koncert je prirediteljstvo koncerta, damski odbor za Strossmayerjev spomenik dovolilo Slovencem polovične cene za vstopnino.
Popoldne so se Slovenci razkropili po Zagrebu, zlasti v Gornji Grad, v Strossma-yerjevo galerijo slik in muzej, v umetniški paviljon, v Tuškanac in Maksimir, odkoder so se zbirali zvečer zopet pred gledališčem, kjer se je ob sedmi uri pričel svečani koncert.
V slavnostno razsvetljenem gledališču se je zbrala vsa zagrebška elita in napolnila vse lože in velik del parketa. Ostala mesta so zavzeli Slovenci. Med častnimi gosti moramo omeniti bana in njegovo soprogo, mestnega načelnika, najvišje uradnike in troje naših komponistov: Fr. S. Vilharja, dr. A. Schvvaba in A. Lajovca.
Ko se je dvignil zastor in se je uzrl pevski zbor »Glasbene Matice" — gospodje v črni salonski obleki, a dame v naši slikoviti in krasni narodni noši — na odru, tedaj je zabobnelo gledališče ploska, ki je šele ponehal, ko je stopila pred kip biskupa Strossmayerja gospa Marija markiza Ružička-Strozzijeva in krasnoslovila Ivo Vojnovičev proslov: „Oda“. Z globokim čustvom in prirojeno ljubeznjivostjo je deklamovala
zanosno odo, ki opeva prihod maja. V tem se zasliši kakor od daleč lepi zbor »Napre| zastava slave", ki ga je prednašal moškt zbor »Glasbene Matice" z vso fineso in vzradoščena vzklikne skoro zamaknjena de-klamatorica: »Ah čujte, čujte, planine s« ore . .. oj, lijepa naša domovina hrabra...!"
Končavši krasni govor je položila markiza Ružička-Strozzi lavorov venec pred Strossmayerjev kip, a ves »Matični" zbor je med nepopisnim navdušenjem stoječega poslušalstva zapel Anton Mihanovičevo hr-vatsko narodno himno »Lijepa naša domovina". Med viharnimi »Živio Slovenci!" je bil poklonjen gospej deklamatorici krasen šopek.
Uvod k glasbenem delu je tvorila dr. A. Dvorakova ouvertura »Karneval". Ta, težka orkestralna kompozicija, polna ognja in prekipevajočega veselja je bila od »Slovenske Filharmonije" pod vodstvom g. M. Hubada z vso dovršenostjo absolvirana.
Tretja točka je bila A. Foersterjev? skladba »Povejte ve planine", po besedah J. N. Resmana.
Kot solistka je nastopila gospa Mira Costaperaria-Dev v štirih skladbah. Spremljal je umetnico na klavirju skladatelj A-Lajovic.
Sledeča mešana zbora, Adamičev »Zapuščena" in Komovcev »Zgubljeni cvet" sta bila Slovencem znana že iz ljubljanskega koncerta. Da sta tudi v Zagrebu dosegla časten uspeh, je odveč omenjati. Zlasti po odpeti drugi pesmi so sledile živahne ovacije našim lepim pevkam, ki so v njihovih nošah breizjemno imponirale.
Za tem je sledila Sattnerjeva velikanska kompozicija za mešani zbor, solo in orkester, nam že znana »Jeftejeva prisega".
Ko je izzvenela ta triumfalna točka koncerta, izročena sta bila med neprene-hanim aplavzom zboru dva velika lavorjeva venca s hrvatsko trobojnico in srebrna lipova vejica, dar župana zagrebškega, gosp. J. Holjca matičinemu zboru.
Nadaljna slava je bila prihranjena g. Juliju Betettu, ki je s popolno dovršenostjo odpel večno lepega Prešernovega »Mornarja", katerega lirične vrednosti pridejo v Vilharjevi kompoziciji s karakterističnim motivom do prave veljave.
Po Devovi »Tihi veter do morja", v kateri je moški zbor pokazal vse Devove kompozitorske vrline, sledila je dr. Schwa-bova zaključna točka »Dobro jutro".
Reči se mora, po starem reku tudi glede tega koncerta: finis coronat opus.
Še pred gledališčem so se ponavljale ovacije pevkam in pevcem, kakor ostalim Slovencem, ki so že ob pol 12. uri, eno uro po koncertu odpeljali nazaj v Ljubljano gorko pozdravljeni od hrvatskega občinstva, ki nas je spremilo na kolodvor. Naj ob tej priliki ne bodo pozabljene ljubeznive Zagrebčanke, ki so nas v sicer omejenem
LISTEK.
JOSIP PREMK:
Lažnik.
Vsem, ki smo ga poznali ie bil Milan Dobrin pravcata zagonetka, če je obljnbil
oriše?	kav""o	aliVamolkoli,
je prišel seie zvečer — ali ga sploh ni bilo
Ako nam je pripovedoval o temP ali onem
dogodku, smo vedeli vsi, da se ni S nikjer in nikoli; kadar je bil dobre volie smo bili vsi prepričam, da je doživel kai’ neprijetnega; skratka: Milan Dobrin je ljubi laž kakor najsvetejšo resnico. Ali vendar ea ni imel nikdo za lažmka, ker njegova laž ni bila nezmiselna izmišljotina in nikdo mu ni oporekal, dasi smo vedeli vsi, da govori vedno ravno nasprotno od resnice. In v tej svoji strasti, je tako oživel, da se je čutil naravnost nesrečnega, ako se mu ni posrečilo prepričati tega ali onega o kaki neresnici.
Nekoč je prišel v kavarno zelo zgodaj m ves njegov obraz je pričal, da je prečul VS0 noč. Sedel je k meni, si prižgal ciga-reto in molčal kakor je molčal včasih po celo uro. in sam ne vem, kako je prišel P°govor, da se je razgalil pred menoj, kakor ^ nikoli
»Praviš, da lažem", je dejal s trpkim nasmehom. Okrog ustnic mu je legla tista trpka poteza, ki je dajala njegovemu obrazu nekaj zasmehljivega, kot da prezira in mrzi ves božji svet. »Povem ti, ker danes sem tako nekako čudno razpoložen, kot da se moram izpovedati — pa naj že bo komurkoli. Vidiš — .je pričel in se zagledal topo v tla — jaz trdim vsako, tudi najmanjšo neresnico kot morda nihče na svetu, a vendar ljubim laž in bi z njo najraje otroval vse okrog mene ... Zamotana logika, kaj ne? No, mnogo je zamotanega na tem grbastem svetu, in logika in doslednost sta že tudi zastareli, pustiva ju v ponos plešastim učenjakom. Zdaj pa ti pov»m, zakaj ljubim in sovražim — laž. Smešno se ti morda zazdi, pa je že tako in se ne bo nikoli izpremenilo, da bi namreč izginila — ljubezen."
Nato je nekoliko pomolčal in je pričel po kratkem molku:
»Lansko leto sem se zagledal v dekle, ki ni bila ne krasna, niti lepa, aje odnesla seboj v hipu vso mojo dušo. Črne oči je imela, pa kaj tisto — koliko je na svetu vp5 -7~’ a nl’eni Pogledi In njen glas, ■/not asih se človek zaljubi v čisto ne-malenkost, to mi je bilo vse, kar lipnin °c Posedati skozi celo moje živin ii11V.il t1?0’ kaj ne ? A veruj mi, da sem j. j ubil, kakor le zamore ljubiti človek:
blazno, brez misli
srečen sem bil že, če
sem začul šum njenega krila. — Ti, ali si že kdaj slonel ob mesečini v mehkem naročju, v gorkem objemu in se kopal v blaznem razkošju vročih poljubov? ... Ali si že kdaj privijal k sebi gorko telo mlade deve, za katero si hrepenel toliko mučnih noči? Meni je bilo to dano — oj, sreče tistih ur ne pozabim nikdar, nikoli! Glej, a ona je vse le hlinila ... vsaka njena beseda je bila ostudna laž: poleg mene je ljubila še deset in deset drugih! Lagala je, ko me je poljubljala, lagala, ko mi je obetala zvestobo, lagala vse do tistega dne, ko sem ji povedal v obraz, da je — lažniva! Grozno je izreči to besedo: laž! — pomisli, kaj je gršega od nje! Vse ji daš, vso svojo blago, udano dušo in ona te poljubi v zahvalo, a v srcu se smeje, ker laže in se radosti nad tepcem, ki veruje v njeno laž. Prosi jo dobre besede, pa se ti nasmehne prijazno in ljubeznivo, ti misliš, da tebi, oh ne, sama sebi, ker je vesela, da zamore zopet lagati! Zdi se mi — ko bi pretvoril vsako laž v en droben solnčen žarek, pa bi bila zemlja svetla, kot da sije nanjo deset veličastnih solne. — Torej vidiš, da jo srdim in zaničujem in sedaj ti povem, da jo tudi ljubim v prav toliki meri. Ko bi se vzdignili zoper njo in jo hoteli uničiti, bi bil jaz prvi, ki bi nasprotoval, ker lepa je laž in včasih tako silno sladka, tisočkrat slajša od zarjavele resnice. Kaj bi z resnico, ki je tako pohabljena, da je ne spoznaš iz nestvorov
v kakršnih se prikazuje, laž pa ostane silna, uničujoča, ki seka vsekrižem in si plete venec tako ostuden kakor danes ostuden konec vsake lepe in visoke misli! Hodi z z resnico: krohot vsenaokrog .. . hodi z lažjo in vreden sovrstnik postaneš čislanih in spoštovanih! Ker v laži je sladkost in sreča, veruj! In glej, uvidel sem, da nisem spoznal napačno!
Pridi zvečer mimo mojega stanovanja, odgrnil bom na oknu gardino in razločno boš videl mlado dekle, vitko in nežno kakor igrača, ki me objema in poljubuje. To je Matilda, hči moje gospodinje; mlada je in čista ko majsko jutro, a ljubezen je zagorela v njej, kakor v meni pred letom: saj vidiš, da nisem lep, a zaljubila se je revica v bogve katero malenkost. In ljube nič manj, kakor sem ljubil pred letom jaz — a jaz se ji v srcu smejem in vse, kar ji govorim je laž, grozna in velika laž! Revica sluti in včasih joka kakor zblaznela in jaz jo tolažim, o, da bi me čul, kako grdo lažem ravno ob takih trenotkih. Lažem ji tako dolgo, da verjame v mojo laž in me osreči s svojo vero ... Dvignem jo v naročje in za vsak hladen poljub mi je hvaležna kakor sužnja ... njene bele roke me stiskajo na prsi m čisto udane, plave oči me prosijo — naj ne bom krut, a čez mojo dušo gre nekaj kakor silen krohot iz brezna, polnega laži in hinavstva ...	(Dalje.)
številu, a neomejeno prisrčnostjo pozdravljale in spremljale po mestu.
S koncertom, s katerim bi lahko nastopili v Parizu ali Londonu, kakor so se izražali častitajoči, Slovenci so se zopet okazali kot prvi med Jugoslovani v glas-enem oziru, a palmo zmage nam je pridobila „Glasbena Matica* in njeno odlično vodstvo.
Dnevne vesti.
Iz uredništva. Primorani smo ponovno opozarjati občinstvo, da se nekatere osebe izdajajo za urednike »Jutra", četudi z uredništvom nimajo nikakršnih zvez. Nekateri celo izrabljajo vpliv, ki ga ima naš list in zato smo primorani vnovič priobčiti imena pravih urednikov, ki so: Milan Plut (lastnik in glavni urednik), Vitomil Feod. Jelenc (zastopnik glavnega urednika) in Franjo Pirc (odgovorni urednik). Ako bi se kdorsibodi še izdajal za urednika .Jutra", četudi nima z našim uredništvom nobene zveze, priobčimo brez par-dona njegovo ime. To je naš poslednji opomin.
Nikar brez podpisa! Pa tudi nikar brez polnega naslova ne pošiljajte dopisov .Jutru". Pri nas je uredniška tajnost vsakomur zajamčena. Kdor pošilja dopise brez polnega naslova, naj nam ne zameri, če se tak dopis ne vpošteva, posebno, če nam kak slučaj ni osebno, ali tudi iz druge strani znan. Za danes n. pr. je izostalo ravno vsled tega več dopisov. Zatorej brez vsake skrbi: podpišite se z razločnim polnim imenom in naslovom.
Za brate Srbe. Na uvodnem mestu priobčujemo oklic ljubljanskega pomožnega odbora za ponesrečence v Srbiji. Upamo, da oklic odbora ne ostane — klic vpijočega v puščavi, nego da Slovenci storijo v polni meri svojo dolžnost, ki jim jo narekuje njihovo človekoljubje in še bolj njihova ljubezen do krvnih bratov. Denarne prispevke je pošiljati odborovemu blagajniku g. N i kol a j u N o v a ko vič u, vele-tržcu v Ljubljani, a sprejema jih tudi uredništvo „JutraImena darovateljev priobčimo v listu.
Kinderarzt Dr. Derč ordlniert von 2—3 Uhr Franz Josephstr. vls-a-vls dem Landestheater. Doslovno ta recept je nam poslal g. dr. Derč — za katero zdravilo, o tem bi se dalo še kaj govoriti, če g. dr. Derč na noben način noče sam sebi dobro. Nimamo prav nič proti njegovi osebi, branili pa bomo, če treba do skrajnosti interese slovenskega delavstva. To naj gospod »Kinderarzt Dr. Derč“ vzame v primerno uvaževanje. Njegov recept pa še hranimo, mogoče, da nam še prav v kratkem prav pride.
Hoch soli leben der beste deutsche Profesor von Lalbach! Kakor se nam od mnogih izletnikov poroča, so nemški .kul-turonosci" na praznik Vnebohoda morali res lepe reči počenjati na c. kr. privatnem strelišču pod Rožnikom. Izletniki na Rožnik pripovedujejo, da takega nemškega tulenja še ni bilo slišati po tej izključno slovenski okolici. Neki gospod nam ves dogodek podrobno opisuje. Ker smo že včeraj (glej .Volkovi pod Rožnikom”) deloma o tem poročali in nam za daljše poročilo primanjkuje prostora, posnemamo le še nekatere važnejše podatke: Tulenje je bilo tako, da da se je slišalo do Ljubljane; ko je šel do-tični izletnik mimo strelišča, je videl, kako je nekdo sredi krdela mlečnozobnežev navdušeno govoril ter mladiče bodril na delo, dačimpreje izginejo Slovani raz površje naše zemlje. Slavilo se je tudi profesorja dr. Schčpelna. Že omenjeni govornik je med drugim tudi dejal: „Es lebe das strammdeutscheHaus dr. Schčpel. (Zverinsko tulenje Heil!) Wir Deutsche werden die slavische Macht unterdriicken und werden so die herrschende (?) Kaste"... (Ponovno zverinsko tulenje) . . . „Hoch soli leben der beste deutsche Profesorvon Laibach... das ist d e r H e r r^d r. S c h 6 p e 11" ... Zopetno tulenje brez konca in kraja. Izletniki, ki so to slišali — so se kar glasno zgražali nad tako predrznostjo. Kakor se čuje, trajajo take .zabave" že dalj časa vsako nedeljo pozno v noč. Okoli 10. ure so se vračali v mesto. Med njimi so bili večinoma sami fantiči do 17. let stari. Pijani kakor krave, so zavzemali celo cesto tudi po Ljubljani, dokler se niso v kazini vrata za njimi zaprla. Ti mladiči so bili baje nemški dijaki s svojimi profesorji vred. — Torej čudeži 20. septembra se čudovito množel
Iz trgovskih krogov smo prejeli: Znano je, da se v Ljubljani nekatere trgovine prezgodaj odpirajo in prepozno zapirajo. Tako sem opazil dne A. t. m. tik Dolenjskega mostu neko trgovino odprto že ob 5. uri zjutraj. Zvečer se pa trgovina zapira največkrat še le okrog 10. ure. Tudi na Karlovški cesti se nahaja neka približno tako urejena trgovina. Ali ni to več kot trpinčenje trgovskih uslužbencev in uslužbenk? Upamo, da ne bo potrebno drugič vse take trgovine s polnim naslovom priobčiti v .Jutru".
O razmerah trgovskih uslužbencev.
Na članek v Vašem cenj. listu, „o razmerah trgovskih uslužbencev" v danem slučaju, gotovo ne bi reagirali, ker pa isti ne odgovarja resnici, prosimo, sklicevaje se na §19. tisk. zak., za sledeči popravek: »Ni res, da so pomočniki zaposleni od pol 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer, res je temveč, da so zaposleni od 7. ure zjutraj do pol 9. ure zvečer, dokler je trgovina odprta. Ni res, da ima najstarejši, mnogo let službujoči pomočnik 50 K na mesec, res pa je, da ima to plačo (z oskrbo) najmlajši, prvo leto službujoči pomočnik in da imata oba po službenih letih starejša in zmožnejša pomočnika večjo plačo, kar odgovarja povsem pravičnosti in zasluženju."
Leskovic & Meden, Ljubljana.
Umrl je včeraj v 74. letu svoje starosti gospod Jurij Verovšek, oče režiserja slov. gledališča gosp. Antona Verovška. N. v m. p. t
Smrtna kosa je v četrtek uničila življenje nadebudnega 8 letnega Mitje Ravniharja, sinčka gosp. dr. Vladimir Ravniharja. Cenjeni rodbini najiskrenejše sožalje.
Trije dvoboji v enem dnevu. V pojasnilo te afere smo sprejeli daljše poročilo. Za danes omenjamo le to: Dotični A. R. je Nemec, ranjeni nadporočnik pa 97. in ne 27. pešpolka.
Kaj je s šolo v Mostah? Dodatno k tozadevnemu dopisu iz Most smo še prejeli: Vljudno vprašanje na gosp. Elija Pre-doviča: Kje je tisti obljubljeni svet za zgradbo šole in v kateri hranilnici je naložena obljubljena podpora 3000 K? Na odgovor je radovednih: Več občanov iz Most.
To je le v Ljubljani mogoče. O dogodku, da je včeraj nek pijan voznik povozil šolarčka na vogalu Cojzeve ceste, se je govorilo po celi Ljubljani. Nam se je ta vest sporočila celo v razpravno dvorano, c. kr. deželnega sodišča, kjer se je obravnavala zaplemba .Jutra". Ker je pa naš odgovorni urednik hotel izvedeti natančnejše podatke, je naravno, da se je moral obrniti na mestno policijo. Pa veste kaj se mu je tam pripetilo: Vodja straže je izjavil: Obžaluj em, d a V a m ne smem ničesar o tem poročati. — Je tudi res vrag to! O čemer cela Ljubljana govori, to kar se je na javni cesti zgodilo, to sfnatra naša mestna policija za tako strogo .uradno tajnost", da jo niti vodja mestne straže ne sme .Jutru" zaupati. To seveda je le v ..jubljani, v tej .beli napredni" Ljub-jani mogoče! Ne zamerimo vodji mestne straže, on pač najbrže izvršuje ne svojo službo, ampak samo oblastno voljo policijskega svetnika Lauterja. Žalostno, zelo žalostno izpričevalo je to za mesto Ljubljano, ako merodajni gospodje na magistratu puste, da policijski svetnik šikanira podrejeno mu stražo edino le zaradi .Jutra". Je že dobro. Kakor smo poročilo o dogodku dobili tudi brez mestne policije, tako bomo tudi policijskemu svetniku Lauterju in vsem, ki jih zadene enaka krivda na takih razmerah v Ljubljani, povedali kar mu gre — tudi brez mestne policije. G. Lavter, ki je zavrnil slovensko vlogo nekega c. kr. urada, je zašel na napačno pot, če jo misli s takimi šikanami kreniti proti .Jutru".
Nesreča na cesti. Včeraj pop. je na Emonski cesti neki voznik vsled pijanosti padel s tovornega voza. Vsled tega padca so se konji splašili ter na koncu Cojzove ceste povozili 8 letnega šolarčka I. Šega. Kolesa so mu šla čez glavo in zgornji život, tako da je bil voz še ko so konji dirjali čez Gosposko ulico, ves krvav. Kakor se čuje, so poleg tega težko ranjenega še nekega drugega dečka povozili, ki pa ni zadobil posebnih poškodb. Na lice mesta je prvi došel zdravnik dr. Zajc, ki je po prvi zasilni pomoči odredil prevoz težko poškodovanega dečka v deželno bolnico. Konji so dirjali potem še čez Valvazorjev trg, Turjaški trg, Gosposke ulice, kjer jih je stražnik prijel ter oddal v oskrbo nekemu hlapcu. Voznika pa, ki se je pri padcu tudi poškodoval, so zaprli. Boji se povedati kdo je, in je imenoval 5 raznih imen, istotako tudi krajev, odkoder bi bil doma.v
Še ena nesreča na cesti. Na praznik okoli 7. zvečer je v največjem diru privozil ravnatelj vevške papirnice na križišče Sv. Petra- in Resljeve ceste. Nasproti je privozil na kolesu Matej Urbanec pleskar iz Most; prišel vsled neprevidnosti voznika pod voz. Pri tem mu je bilo strto kolo in kar je še hujše, zadobil je tudi hude notranje poškodbe. Ravnatelj je z stidmarkinimi vžigalicami v roki izstopil iz voza in se napotil peš do .Slona" kočijaž pa je ranjenega kolesarja peljal na njegov dom.
Pod- In nad zemljo. Prognoza našega vremenskega poročevalca se je to pot
—	žal — le preveč do skrajnosti uresničila. Poročali smo že o velikih viharjih in nevihtah, a sedaj prihajajo vesti o strašni potresni katastrofi, ki je zadela mesto Kartago, kjer je ubitih več sto ljudi. In kljub temu je še mnenja: tudi to še ni vse. — Pri nas se odloči vreme za jutri, danes popoldne. Ako se jug umakne severu, tedaj:
lepo vreme. Vendar za daljše izlete rajše dežnik, kot palico seboj.
Društvene vesti.
Majski delavski izlet. Le še današnji dan nas loči od * prvega slavnega pohoda našega narodnega delavstva in z njim združenih sorojakov v Trst; izletnikov bo 550 do 600, dovolj nas bo, da pokažemo bratom kaj čutimo. Kdor še nima listka, ga še do 8. ure danes zvečer dobi. Kdor si do tedaj ne omisli izkaznice, ne more na nobeno .vižo" več v posebni vlak. Odhod točno ob 3. uri popolnoči. Pred odhodom, ob 2. uri sestanek vseh izletnikov v prostorih „N. D. O." (bivše 'vojaško oskrbova-lišče) od tu odhod na kolodvor. Izletnikom dajemo na znanje, da so nam bogovi Jupiter Pluvius & Comp. .markonigrafirali" (brezžično brzojavili) da pošljejo gospodično burjico, da vzdrži tam lepo vreme ter nam hladi lica. Prihod v Trst ob 7. uri zjutraj, potem slavnostni sprejem v Nar. domu, nato obhod po mestu, popoldan veselica, zvečer predstava, pred odhodom ogled z vajenci na pomol sv. Karla, ter panorama Trsta s Kolonje, i. t. d., i. t. d. Slovenca vsakega pač želja je — da Trst vsaj enkrat vidi, rad umre.
Dijaška stanovanja za prihodnje šolsko leto. .Domovina", ki vzdržuje v tekočem šolskem letu dijaško kuhinjo, razširi za drugo leto v smislu svojih pravil delokrog. Osnovati hoče v svojem področju nekako posredovalnico za dijaška stanovanja, s čemur naj bi bilo za prvi hip nekoliko pomagano velikanskim nedo-statkom, ki vladajo v tem oziru med ljubljanskimi srednješolci. Odbor .Domovine" prosi radi tega, da vsakdo, kdor bi rad vzel kakega dijaka za prihodnje šolsko leto na stanovanje, naj pismeno sporoči odboru .Domovine" v Ljubljani do konca meseca maja svoj naslov in pogoje! Oziralo se bo le na zdrava, čista in dobra stanovanja.
Velevažno predavanje o novih državnih zakonih za trgovske sotrudnike in druge privatne nastavljence, priredi društvo slov. trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem vLjubljani. Iz prijaznosti bo predaval gospod dr. R. Marn. S svojim obiskom naj vsakdo pokaže, da se zaveda svojega stanu.
Slovenska Filharmonija koncertira danes v hotelu .Južni kolodvor" (A. Seidl) od 8. do 12. zvečer. Vstop prost. — Jutri, v nedeljo, koncertira v hotelu .Tivoli" od 3. do polu 7. popoldne. Vstop prost.
Zopet pred sodiščem.
Včeraj, v petek popoldne ob peti uri se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava o ugovoru proti konfiskaciji našega lista z dne 25. aprila glede člankov, ki se tičejo spomenika padlim žrtvam ter
o	kranjski hranilnici.
Senatu predseduje svetnik Vedrnjak, votanta sta Koblar in Einspieler, državno pravdništvo zastopa Trenz, lastništvo in uredništvo .Jutra" zastopa dr. Oblak.
Trenz predlaga, da se zavrne ugovor I obeh konfiskacij, strastno zagovarja deželno vlado, ki po njegovi izjavi ni kriva, da je izšla prepoved glede spomenika september-skih žrtev, nego prepoved je povzročilo oskrbništvo pokopališča. V članku vidi hujskanje proti deželni vladi in omalovaževanje njenih ukrepov. Glede članka o kranjski hranilnici priznava vsa dejstva, ki so tam navedena, med vrsticami pa čita pozivanje k bojkotu, kar ni smatrati kot kako kriti-kovanje, ker ni stvarno in omnenja samo ! Slovencem sovražna dejstva.
Značilno je, da je gospod državni pravdnik prekrstil kranjsko hranilnico v .nemško šparkaso", kot jo je dosledno imenoval. Tudi gospod Vedrnjak se je parkrat zmotil, ko je čital inkriminirane članke, da je rekel mesto kranjska nemška hranilnica. Jako značilne so te pomote za mnenja naših sodnih funkcijonarjev.
Gospod dr. Oblak, kot zastopnik .Jutra" predlaga, da naj se današnja razprava prekine, ker uredništvo ni bilo pravočasno obveščeno o razpravi.
Trenz seveda ugovarja, nakar sodni senat zavrne predlog. Nato dr. Oblak prijavi ničn5stno pritožbo.
Nato zagovornik pobija izjave držav-žavnega pravdništva, češ, da je naša javnost glede Adamiča in Lundra tako resigni-rana, da je ne morejo več razburjati taki članki. Sicer je pa državno pravdništvo napačno tolmačilo dotični članek, ki ni naperjen na naslov deželne vlade, nego na adre-so poslancev.
V	drugem članku pa pisec navaja samo dejstva, ki jih je kranjska hranilnica objavila v uradnem listu. V članku ni nobenega hujskanja in ščuvanja, ker zakon pravi, da je hujskanje le navajanje lažnjivih in tendencijoznih dejstev. Časopisi so organi in čuvarji javne morale, zato je njih dolžnost, da registrirajo dejstva, ki jih mora vedeti ljudstvo. Sicer je pa mnenja, da kranjski hranilnici ne morejo pomagati niti
konfiskacije, niti vlada, niti državna pravdništva. De mortius nil nisi bene!
Po polurnem posvetovanju razglasi Vedrnjak, da se konfiskacija prvega članka deloma potrdi, par odstavkov pa se anulira, druga konfiskacija o kranjski hranilnici pa se razveljavi v celem obsegu.
Trenz uloži ugovor proti razveljavi konfiskacije o kranjski hranilnici, dr. Oblak pa proti potrjeni zaplembi prvega članka.
O	razpravi spregovorimo še večl
.Kaleidoskop.
Nasveti za finančnega ministra.
Časi so težki, blagajna pa prazna; ta skrb je mnogo kriva ministrskih pleš. In brez denarja še dunajska gospoda ne more uganjati svojih športov, vzlasti ne tistih dragih, ki si jih rada privošči „v prid in blagor domovine". Pa sede možje za mizami, in mislijo noč in dan, kako bi podprli državne finance; kar se rodi, je večkrat še mnogo bistroumnejše od tistega predloga nekega krščanskega socijalca, ki je hotel, da bi Avstrija zvišala poštnine. Ne, ne, možakarji: vi ste še vse premalo radikalni, in v izbrskavanju denarnih virov je King-fu na na vsak način ženij, ki bi vas lahko marsičesa naučil. .. Vem sicer, za dobre nasvete me ne boste plačali; zato jih imejte zastonj, kajti kadar brijem norce, je tudi moje srce vneto za blagor domovine.
Zakaj se n. pr. na vsem cesarskem Dunaju ne najde mesija, ki bi se spomnil, da država lahko monopolizira življenje, ko je vendar že zdavnaj monopolizirala ubijanje? Če bi bil jaz na vašem mestu, bi moral vsakdo plačati vstopnino, kdor ’ bi kot novorojenček prilezel iz materinske ječe v slavnoznano svobodo naše mile Avstrije, dobil bi pečat na nos, ki bi na vekomaj pričal, da ima pravico sopsti monopolizirani erarni zrak. Monopoliziral bi tudi cerkve in bogočastje; kdor se ne pritožuje, ko mora plačevati za to, da puši cesarski tobak, naj plača še za neizmerno vrednost večnega izveličanja, ki si ga obrokoma zagotavlja, ko hodi k spovedi in k sveti maši! Monopoliziral bi javne hiše: kjer je sol, naj bo še poper! Za državni monopol bi proglasil tudi mrtvaško jamo: zastonj ne bi smel umreti noben avstrijski državljan; kajti kdor je takšna malkontentovska mrha in tak anarhist, da rajše redi črve kakor avstrijske birokrate, pač zasluši .občutno" globo, ki je obenem vstopnina v nebeški raj.
Za bogataše bi jo plačevali dediči, za reveže pa občina; najboljše bi bilo seveda, če bi jo država iztirjala takoj ob porodu. So namreč prefriganci, ki bi se izseljevali in s tem goljufavali monopol; ta ali oni bi utegnil tudi večno živeti — no, pa herojev pride v Avstriji malo na svet.
Tako se ravnajte, gospodje ministri, pa se bo sčasoma mnogo bolje godilo — ne sicer nam, pač pa albanskim .vitezom" in drugim vašim prijateljem; laglje bo prirejati punte v Turčiji, če že res menite, da so bolj kulturna potreba kakor slovenska univerza in druge domače reči. ..
King-Fu.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Cesar na Ogrskem.
Budimpešta, 6. maja. Kakor že naznanjeno, dospe semkaj vladar 11. t. m. 17. maja se vrši skupna ministerijelna konferenca.
Ogrski ministrski predsednik Khuen-Hederwary na Dunaju.
Dunaj, 6. maja. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hederwary je bil danes ob 12. sprejet od cesarja v privatni avdijenci. Poročal je vladarju o političnem položaju na Ogrskem in o predpripravah za volitve. Nove volitve se namreč vrše na Ogrskem med 1. in 10. junijem. Avdijenca je trajala eno uro. Po avdijenci se je podal Kuhen-Hederwary v ogrsko palačo, kjer se je sešel z ogrskim poljedelskim ministrom.
Dunaj, 6. maja. Ob 3. popoldne je bil ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hederwary sprejet v avdijenci pri prestolonasledniku Franu Ferdinandu. To je že tretja avdijenca grofa Khuen - Hederwaryja pri prestolonasledniku, dočim je bil — kakor znano — prejšnji ogrski ministrski predsednik Wekerle od prestolonaslednika vsega skupaj samo enkrat sprejet.
Budimpešta, 6. maja. Ministrski predsednik grof Khuen-Hederwary, ki je bil
I	danes sprejet pri cesarju in prestolonasledniku na Dunaju v avdijenci, se je vrnil z večernim vlakom v Budimpešto. — Jutri se vrši ministrska konferenca, pri kateri bo Khuen - Hederwary poročal o avdijencah. Sklicanje državnega zbora se objavi že v nedeljo v uradnih listih, in sicer se skliče državni zbor na 21. junija, ker bodo volitve že med 1. in 10. junijem končane.
Dunaj, 6. maja. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen Hederwary je odpotoval v. spremstvu poljedelskega ministra v Budimpešto in kakor se poroča tja tudi srečno dospel.
Češki radikalci izstopili iz »Slovanske Enote" (?)
Dunaj, 6. maja. Današnji dunajski večerni listi prinašajo vest, da so češki radikalci izstopili iz »Slovanske Enote". V slovanskih krogih se ta vest še ne potrjuje. Po informacijah pa, katere je dobil naš poročevalec, ni izključeno, da bi češki radikalci izstopili iz »Slovanske Enote".
Savez južnih Slavena in dr. Šušteršič.
Dunaj, 6. maja. Jugoslovanski klub je imel danes sejo z dr. Šušteršičem, v kateri se je razpravljalo, pod kakimi pogoji bi se dala združiti oba jugoslovanska kluba. Nadejati se smemo, da bode prišlo tudi do združitve.
Angleški kralj Edvard — nevarno obolel.
London, 6. maja. Po poročilih, ki so došla danes popoldne iz kraljevega dvora, je Stranje kralja Edvarda skrajno nevarno. Govori se o tem, da katastrofa lahko nastopi tekom 48 ur. Govori se tudi o tem, da katastrofa nastopi lahko še to noč.
London, 6. maja. Kraljeva rodbina je močno vznemirjena. Mrzlica noče ponehati. Dihanje je posebno močno otežkočeno zlasti nocoj. Kralj, ki je pri polni zavesti! se poslužuje pisanja, da se razume s svojci.
golorfenje80 mU namrCČ PrePovedali vsako
nqHa kondon> 6-. maja. Splošno se izraža
Sni u ,Zdravje kralJ'a Edvarda kmalu obrne na bolje.
London, 6. maja. Prebivalstvo cele Anglije se zanima izvanredno močno za stanje kraljeve bolezni. Ljudstvo se za ano nadeja, da se kralju bolezen izpre-mem na bolje.
London, 6. maja. Da pri bolezni kralja Edvarda nastopi lahko v najkrajšem oasu katastrofa, ni izključeno.
Dunaj, 6. maja. Zadnje brzojavno poročilo o bolezni kralja Edvarda je došlo semkaj ob 11. uri ponoči. Okrog kralja je zbrana njegova rodbina in se katastrofa pričakuje še to noč.
Strašen potres.
New York, 6. maja. Iz San Juana v Nikaragui poročajo, da se je pojavil v okolici mesta Kartage strašen potres, ki ni razrušil samo skoraj celo mesto, temveč zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Tudi iz okolice dohajajo poročila o potresih, vendar pa ti niso bili tako močni. Kakor se glase zadnja brzojavna poročila, je zahteval potres samo v Kartagi nad 500 človeških žrtev.
Arnautski upor.
Carigrad, 6. maja. Pozno nocoj izdani komunike poroča, da je Džakovica nad 5 dni že popolnoma prosta ustašev. Oporniki se hočejo podvreči.
Turški sultan popolnoma okreval.
Carigrad, 6. maja. Iz zanesljivih virov se poroča, da je sultan popolnoma okreval.
Listnica uredništva.
in .90SP' V- Č- v Ljubljani. V svrho gotovih in-se blagovolite zglasiti pri odgovornemu redniku na domu Hotel avstr, cesar med 1.—2. pop.
g rovo pa še tekom današnjega dne ali v uredništvu au pa na domu.
dnevnoVve^.naw?.£nik *Jutra“; Prosimo čitajte med obrtniu' •rVkar brez podpisa*. »Jutro* ima
kl se zanimalo efi»Haro9nlkov’ med niimi tudi takih-uPaite nam » e oddaie del pri obrtni šoli. Za-dopis. — q0.	Potejm	šele	sprejmamo Vaš
Pravk* popravimo jutri”n’ Žirovnica: Vaš -P°'
Dragi bratje
V P,etek. dne 5. t. m. leznT *je P° dalJ'ši bobra" Jur M v0lg0letni Član-
znane n V*r°všek, oče
—	rodbine.	°	sokolske
udeležimo se korporabvn^tS S v*P br8uta
zbiramo do pol 5. ure popoldne v Narod° nem domu.	v	^»roa-
Apelujemo na brate Sokole ri« c«
greba polnoštevilno udeleže. ’ po'
Na zdari
Odbor ljubljanskega »Sokola«.
Kuč
v za slabokrvne in prebolele
— je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo.
Br. Novakovič, Ljubjana.
Mali oglasi.
Elegantna mesečim soba s popolnoma sepa-i*4 m vbodom, se išče za takoj. Ponudbe na ared-ništvo .Jutra* pod šifro Z. D.
Išče se obokan prostor v pritličju, dobro zračen, svetel; pod njim pa ne sme biti kleti ali drugih prostorov. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Obokan prostor*.
Pristni panama slamniki za gospode od 6 K naprej. Največja izbira v slamnikih za gospode, dečke in otroke od 60 vin. naprej. — O. Bernatovič.
Letovišče v Šoštanja na Spod. Štajerskem
je najlepše in najcenejše! Prospekte pošilja brezplačno: Olepševalno društvo Šoštanj.
Elegantna seba z verando v vili pod Rožnikom se odda. Vpraša se Knaflova ulica štev. 5. pritličje levo.
Gostilniška oprava je naprodaj v Spod Šiški Vodnikova cesta št 88.	'	v
Stanovanje s 3 sobami kuhinjo in pritiklinami se odda, Poljanska cesta št. 17. nasproti gimnazije. Prednost imajo stranke brez otrok.
k°*Pod, kl je prinesel v torek mali oglas, pa zna 3 jezike in išče službe, naj se oglasi v petek pri upravi .Jutra".
Dve gospodični se sprejmeta v boljši rodbini na hrano in stanovanje. H. Barbič, Breg 20, I. nad.
Oženjen mož išče službe zmožen za vsako delo, z lepo pisavo in znanjem treh jezikov. Naslov pove upravništvo .Jutra*.
Dobro ohranjen glasovir se ceno proda. Več se izve Veliki Stradon št. 5.
Mladenič, 21 let star išče službe kot sluga v kaki trgovini, podjetju, pisarni ali kjerkoli. Ponudbe pod A. F. poštnoležeče, Ajdovščina.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo.
	C e	n a
	od K	do K
1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 . , . II. . . . 1 . . III. . • • 1 . telečjega mesa	 1 , prašičjega mesa (svežega) , 1 . . . (prekajenega) 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 „ kozlička	 1 . jagnjeta	 } » masla	 1 „ . surovega 	 1 . masti prašičje	 1 clonlnA 	 v	114 1 — —•90 1-40 1-90 1-90 112 1-80 1 60 260 2-50 220	1-40 1-20 1-12 1-80 2 — 2-— 1-20 2-70 2 60
j » sianine (speha) sveže . . 1 „ slanine prekajene ....	1-80 1-90	2 — 2 —
1 . sala. 			1 *QH	O.
1 » čajnega masla .!.’!!	3-10	3-90
1 » margarlnskega masla. . .	2-20	2-30
1 jajce		—■05	—•06
! 1 liter mleka		—■20	
1 „ „ posnetega ....	—•08	— 10
1 „ smetane sladke ....		
1 . . kisle 	 1 kg medu 		—•80	—•90
	1-20	1-50
1 piščanec			1-30	1 50
1 golob		—-45	—-55
1 raca		—		
1 gos , 	 100 kg pščenične moke št. 0 . .	5-60	5-80
	44 50	
• * * » 1 ■ •	44 —		
00 . , . . 2 . .	43-50		
100 . . „ . 3 . .	42-50		
100 . „ . . 4 . :	41'50		
100 . „ , . 5 . .	39 —	—
100 , . . . 6 . .	35--		
100 . . . , 7 . .	31-—		
100 . „ . . 8 . .	15-—		
100 , koruzne moke ....	19 —		
100 . ajdove moke I		36-—		
100 . . . II. . . . 100 , ržene moke		33--		
	30-		
1 liter fižola		-•20	—•32
1 b graha. . 		- *	—•36	—•40
		
1 , leče 		-•36	—•40
1 . kaše 		-•20	-•22
1 „ ričeta 			—•20	—
100 kg pšenice		2820	—
100 . rži		18-80	—
100 , ječmena		17-60	—
100 , ovsa 		17-40	—
100 , ajde		1650	—
100 , prosa belega		17-20	—
100 , . navadnega . . .	—	—
100 , koruze 		14-80	—
100 , krompirja		5 —	5*50
Lesni trg.		
Cena trdemu lesu za m3 ...	9-60	10-
Cena mehkemu lesu za m8 . .	9-	—
Trg: za seno, slamo In steljo. 100 kg sena	II 7'—		110 —
100 » slame		6--	9’—
100 . stelje . 					—
t
Potrtega srca naznanjamo, da je danes ob 3. zjutraj po daljši in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminul v 74. letu svoje starosti naš ljubi in dobri oče
Jurij Verovšek,
vrtnar v Ljubljani.
. Pogreb bo v soboto, dne 7. maj-nika 1910, ob 5. uri popoldne iz hiše Dunajska cesta št. 16 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo slu-
1	e v cerkvi Marijinega oznanenja.
V	Ljubljani, 6. majnika 1910.
Žalujoči ostali.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/5210
Nova enonadstropna
hiša (vila)
v prijaznem predmestju v Ljubljani, s prosto, solnčno lego ter lepim vrtom se pod jako ugodnimi pogoji
proda..
Takoj treba plačati samo 7000 kron.
Ponudbe pismeno na upravništvo »Jutra".
TT novi lalIšI
v Gradišču štev. 15
se odda
za avgust-tennin več različnih
stanovanj.
Pojasnila daje stavbeni pollr na licu mesta.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
________ priporočam	staroznano
“	dobro	gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna [domača kuhinja. Cene
52-5	najnižje.!
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni.
Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“.
Karol Počivaunik.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča botrom in botram zaradi ugodnega nakupa velike množine ur
najcenejša birmanska darila.
B^BSBSSBBgg^B58aESa33BBBSSaEg4SgM
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliča. Nasproti glav. pošte.
Spored od sobote 7. do torka 10. maja.
1. Gradovi ob Reni. (Originalni posnetek.)
2. Gradovi s skočimožkom. (Zelo zanimivo.)
3. KneŽeva prisega. (Drama, uprizoril Maks Linder.)
4. Zimska idila. (Krasna projekcija po naravi.)
5. Amer v motornem čolnu. (Vitograf.)
6. Urarjev klobuk. (Jako komično.)
Dodatek k zadnji predstavi ob 8. zvečer.
7. Proti večnemu snegu. (Po naravi.)
8. Kletka. (Drama.)
9. Oba sestanka. (Komično.)
£TaOT7-ečo©, zaloga
čevljev
domačega izdelka.
I. KEBER,
Ljubljana, Stari trg’ štev. O.
Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje.
-v -'Hs.:
Najprimernejša
birmanska darila
za dečke in deklice.
Največja izbera. Znano nizke cene.
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Dr. Vladimir Ravnihar in Antonija Ravniharjeva roj. Sterle naznanjata v svojem in v imenu svoje hčerkice Fedore vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njun ljubljenec
v četrtek, dne 5. maja t. 1. po kratki mukotrpni bolezni, v 8. letu svoje nežne starosti, mirno zaspal v Gospodu.
Truplo predragega sinčka preneso v soboto ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu v rodbinsko grobnico.
(Mesto vsakega posebnega naznanila.)
Ljubljanska kreditna banka Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. Z	Reservni	fond	K	400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje	glav. dobitka
promese na 3°0 zem. srečke I. emisije a 550........17.	maja	K	90000
„	„ 4° o ogrske hipotečne srečke a K 4’—.......... „	„	40'000
„	„ ogrske premijske srečke cele a K 14'—, polovice d K 8 „	„	„	200 000
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih
=====	412° O.	=====
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg
nasproti rotovža
priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših žepnih, kakor salonskih ur, juvel, zlatnine in srebrnine, raznih pripravnih daril iz kina srebra. 52—7
Blago najfinejše vrste. ::: Cene najnižje.
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Iš6e se več
slikarskih in pleskarskih
pomočnikov in vajenca.
Anton Stiplošek, slikarski mojster, Kavškova ulica Spodnja Šiška.
Restavracija Zupan
— Sv. Jakoba trg _
se priporoča slavnemu občinstvu. Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena. :: Spre-:: jemajo se abonenti na hrano. ::
Za obilen poset se priporoča
v Ljubljani na Bregu št. 14, se pod jako ugodnimi pogoji
  proda. --------------------------
Natančnejša pojasnila daje: dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26.
104—5
birmanska darila
kakor: zlate in srebrne ure, verižice, obeski, prstani, uhani, zapestnice itd. Kupuje se staro zlato, srebro in juveli ali jemlje v zameno.
Lastna delavnica
za popravila in nova dela.
,SIov. filharmonije*
se vrši danes zvečer
v hotelu pri Seydiu
(hotel »Južni kolodvor")
Začetek ol» 8. zvečer. Vstopnina prosta.
v kavarni, slaščičarni in pekarni
se sprejme v večjo trgovino s špecerijo in deželnimi pridelki v najbolj prometnem mestu na Gorenjskem.
Trgovina se event. tudi odda v najem.
Ponudbe sprejema upravništvo »Jutra" pod šifro »Veletrgovina".
  ...
LUDOVIK ČERNE
juvelir, trgovec z urami in zaprisežen sod. cenilec
Wolfova ulica 3.
DK3koooma: Ljubljansko kreditna banka v Ljubljani.
30!^ ’	Stritarjeva	nlica	štev.	S.
   .......... -.. podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. =============
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|20|0.