Štev. 41 V Ljubljani, sobota dne 10. februarja 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in r arniki h — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob nri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na iom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno F! 10“—^ četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — «!'.< inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se sr pošilja upravništvu. s: igSfcl 'V'®1 ?■ •■ti .Ji!1 ii^v Posamezna številka 6 vinarjev. ::: l Telefon številka 118, at ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredniitvo in npravnifitvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica It Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana Pl« se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Za oglaM se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana II zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p» s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. M ••• ••• Telefan številka 118. TT ■ ——IM—— Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico za Kranjsko. Kandidatje nar.-napred. stranke so: Za srednjo trgovino (rdeče glasovnice): Viktor Rohrniann, trgovec in posestnik, Ljubljana, Feliks Urbanc, trgovec in posestnik, Ljubljana. Josip Perdan, trgovec in posestnik Ljubljana. Za malo trgovino (modre glasovnice): Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani, Josip Kraigher, trgovec v Postojni. Za veliko obrt (rumene glasovnice): Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Za srednjo obrt (bele glasovnice): Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey. pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani, Sodna ulica. Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica. Za malo obrt (zelene glasovnice): Engelbert Franchetti. brivski mojster v Ljubljani. Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno vo-lilko podpisati. __________ Protestni shod proti nasilju na Hrvaškem v Gradcu. Predvčerajšnjim zvečer je sklicala hrva-tsko srbska mladina shod po § 2, na katerem naj bi jugoslovnsko študentovstvo protestiralo proti nezakonitostim na Hrvatskem. Pozivu hrvatsko-srbskega dijaštva se je odzvalo vse slovansko študentovstvo v Gradcu, ki je napolnilo v številu čez 300 gornje prostore pri Lieblu. Shoda so se udeležila vsa hrvatska srbska in slovenska akademična društva, enako Bolgari in Malorusi. Na shod je prišel iz Zagreba posl. dr. Mile Starčevič kot zastopnik . stranke prava in urednik »Pokreta« S. NVilder kot zastopnik hrv.-srbske koalicije. Shod se je začel v krasni harmoniji vseh zbranih, kajti akad. mladina se je zavedala, da je njena sveta dolžnost protestirati v tujini proti nezakonitostim v domovini, ako je to danes na Hrvatskem nemogoče. Po pozdravnem govoru predsednika je prvi govoril dr. Starčevič. Govoril je splošno o položaju in je prišel na stranko prava. Rekel je, da ima stranka prava danes na Hrvaškem izvedeno organizacijo, kakor nobena druga stranka, da pa bo stranka postopala v soglasju z drugimi strankami, da se postavijo povsod skupni narodni kandidati. Pod tem pogojem more pričakovati Čuvaj popoln poraz. Med strankami vlada sloga, ki pa bi je ne bilo treba toliko naglašati, ampak tem bolj širiti med narod. Red. \Vilder je na to v daljšem govoru očital nekatere značilne zanimivosti iz zadnje dobe. Podal je nekaj zgledov, kaj se vse danes na Hrvatskem konfiscira, konfisciral se je n. pr. izrek Friderika Vel. o — sodnikih. To so pač hrvatska kurioza. Boj na Hrvatskem ima večje ozadje — to je boj za Balkan. Zato je treba, da vzdrže prve straže. Narod je pripravljen za boj. Priprost človek si je danes na jasnem in se ne boji bajonetov. Ako bodo vsak mesec volitve — pojdejo vsak mesec volit. V boju zadnjih let so se mase zdi-sciplinirale. Dogodki in zgledi iz tega boja bodo nekoč nudili najlepšo sliko avstrijsko-ma-žarske kulture XX. veka. Pritisk od zgoraj je prisilil stranke na skupni odpor; oni, ki so jih prej razdvajali, jih sedaj združujejo. Razpoloženje v narodu je tako, da je zmaga nad Čuvajem zasigurana. Glede taktike še ni jasno med strankami, nastop dijaštva v Zagrebu pa kaže, da odločen nastop ugodno vpliva na mase in da vzbuja pri nasprotnikih strah. Zato je dolžnost mladine, da vodi boj naprej, treba je govorti pred evropsko javnostjo; zato se je zbral v Zagrebu skupni odbor vseh strank med dijaštvom, ki bo vodil akcijo med mladino po vseučiliških mestih. Po burnem odobravanju je pozdravil v imenu Slovencev shod prof. Janc v imenu Bolgarov g. Vaziljev. Nato je sledilo še par govorov na kar se je prečitala resolucija. Resolucijo je sestavil poseben odbor, v katerem so bili zastopniki vseh strank. Vkljub temu so se oglasili proti nji Srbi, ker se je o nji govorilo o »hrvatskem« jeziku. Scena je napravila mučen vtis. Razvila se je daljša debata, ali naj se jezik imenuje hrvatski, kot uradni jezik hrv. teritorija ali »srbo-hrvatski« ali »srbski in hrvatski« ali »srbski ali hrvatski«. Med debato je prišlo do hrupnih scen tako, da je odbor umaknil svojo resolucijo. Nato se je predlagalo, naj se dene namesto »hrVatsko-srbski« jezik »narodni« jezik, kar tudi ni ugajalo, ker tako baje imenuje jezik vlada; vlado Pa je treba prisiliti, da imenuje jezik »srbo-hrvatski«. Nazadnje so se duhovi toliko pomirili. da se je stavljena resolucija sprejela po izpremembi »srbo-hrvatskega jezika« v »narodni« jezik. Na to so se izbrali iz vseh strank dijaštva zastopniki v skupni odbor, ki bo v zvezi z zagrebškim zedinjenim dijaškim odborom vodil nadaljno akcijo na univerzah. Shod se je končal o polnoči. Prepir zaradi jezika je značilen in kaže vso slogo v slabi luči. Zdi se nam, da je nastal zato. ker se je hotelo dati celi prireditvi preveč pravaško barvo, pravašev je bilo nad 40 in prodajale so se brošure »mladohrvatski pokret« in Mlada Hrvatska, kar je budilo nezaupanje in je izzvalo tu- di odpor proti nazivu »hrvatski jezik«. Shod ki je bil na graških tleh tako lep in mnogoštevilen je imel pač drug namen, nego da se razpravlja o takih starih stvareh. Vkljub vsemu je bil shod močen protest proti hrvatskim razmeram in bo imela gotovo uspeh tudi na-daljna akcija akad. mladine. Ta mladina pa bo morala stopiti tudi doma na delo. kajti pri zadnjih volitvah se baje ni udeleževala akademična mladina volilne borbe. To je slabo. Resolucije ostanejo prazne, ako jim ne slede dejanja. V tem oziru bo morala hrv.-srbska mladež zorganizirati vso mladino na visokih šolah, dvigniti protest Evrope proti korupciji ob času volitev pa bi morala oditi na agitacijsko delo na domača tla. Po vsej tej akciji lahko pričakujemo na Hrvatskem novih zmag proti mažarskemu nasilju. Kranjski deželni zbor. Seja z dne 9. svečana 1912. Ob tričetrt na deset otvori glavar sejo. Naznani zbornici, da se vrši jutri poroka nadvojvodinje Izabele Marije in si izprosi dovoljenje, da čestita nadvojvodu Frideriku v imenu zbornice. (Splošno odobravanje.) Radi razprave vodopravnega zakona prisostvujejo seji tudi uradniki iz poljedelskega ministrstva in sicer sekcijski šef dr. Seidler, ministerialni tajnik vitez dr. pl. Alter in podtajnik dr. Deutschmann. Glavar naznani razne predloge in interpelacije, od katerih so vložili dve narodno napredni poslanci na deželnega predsednika in sicer eno glede stališča vlade do neverificiranja mandatov deželnih poslancev Reisnerja in Ribnikarja ter drugo glede napadov večine na c. kr. živinozdravnike. Podržavljenje ljubljanske policije. Deželnemu glavarju je poslala vlada predlogo, da se naj podržavi ljubljanska policija. Po zakonskem načrtu se odkazujejo opravila krajne policije v Ljubljani, Mostah, Spodnji in Zgornji Šiški ter Viču posebnim cesarskim organom. In sicer spadajo v področje podržavljene policije ta opravila: 1. Skrb za varnost osebe in lastnine; 2. skrb za varnost in neoviranost prometa v stvareh, navedenih pod točko 1; policijska pažnja na posle in delavce in skrb, da se izvršuje poselski red; 4. nravstvena policija. Paragraf drugi zakonskega načrta pa pravi: Ako se do časa, ko stopi ta zakon v moč, med vlado in občinskim svetom ljubljanskim ne sklene v § 45. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano omenjeni dogovor, tedaj plača ljubljanska občina k stroškom, ki nastanejo državni upravi, izvršujoči v S L navedena opravila krajne policije, vsako leto v četrtletnih obrokih izplačan pavšalni znesek 130.000 K, ko bi se od zadnjega ljudskega štetja določeno število prebivalcev v Ljubljani morebiti pomnožilo, za vsakih 1000 prebivalcev od tistiga leta dalje, ki pride po vsakočasnem ljudskoštet-nem dnevu, zviša za 1000 K. Deželni predsednik utemeljuje predlogo zelo obširno, na kar jo izroči deželni glavar ustav nemu odseku. V razpravo pride potem vodopravni zakon, o katerem referira dr. Lampe. Zakon utemeljuje v obširnem govoru dr. Lampe, in sicer to pot z ozirom na gospode iz ministrstva mirno in brez običajne demagogije. Omenja, da bodo v novem zakonu upoštevani vsi stanovi, da je zakon brez vsakih razlastitev in da varuje slabejšega proti močnejšemu. Izvedeno je načelo, da ne sme nikdar privatna last škodovati celoti. Največji dobiček bo imelo poljedelstvo, dežela in občine, a tudi obrtnikom bo prinašal koristi. Priporoča sprejem zakonskega načrta v celoti kot tudi posameznostih, ker je zakon korak naprej. Sekciiski šef dr. Seidler se najprvo opraviči, da ne more govoriti v slovenskem jeziku, ker ga je premalo vešč. Nato govori o načrtu. Hvali načrt in pričakuje, da bodo tudi druge alpske dežele predložile slične načrte. Razloži vsa načela, po katerih je sestavljen ta načrt. Posamezniku se nudi pravno varstvo, kar posebno koristi kmetovalcu zlasti glede talne vode, varstvo obstoječih pravic, tudi ribarstva, le voda se ne sme onesnaževati, kar je jako velikega pomena; upoštevani so prav posebno splošni interesi, daje se prednost javnim korporacijam. — Govornik izraža upanje, da deželni zbor zakon sprejme v blagoslov cele dežele. Kot prvi kontra govornik je nastopil dr. Novak, ki je početkom svojega govora kritiziral naglico, s katero je večina spravila predlogo pred plenum. Ustavni odsek je končal šele včeraj zvečer svoje delo, a danes naj poslanci, ki niso imeli prilike preštudirati elaborata odseka, izreko o istem svoje mnenje. Načrt vodnopravne-ga zakona je sad industrialno-agrarnih kompromisov. Zato ne more ustrezati zahtevam niti prvih niti drugih. Največji pogrešek tega načrta je, da se daje prednost državi, deželi in občini pred privatniki, kar bi lahko izzvalo špekulacije omenjenih korporacij; zato bi bil na mestu pristavek, da ta prednost velja le za splošno koristne naprave ne pa za špekulacije. V načrtu je tudi premalo skrbljeno za malo obrt; pri^ ti priliki zavrne odločno klerikalna očitanja, čes da narodno napredna stranka ni skrbela za malo obrt in se ni brigala za male obrtnike. Ker klerikalci nekaj ugovarjajo, hoče dr. Novak z njimi polemizirati, dr. Tavčar reče; Pusti jih, saj je vse bob ob steno! V nadalnjih svojih izvajanjih konstatira, da je ta zakon vsprejemljiv že zato, ker je drugače nevarnost, da ne pridemo sploh do nikakega uspeha; zato bo narodno napredni klub glasoval v prehod v specialno debato. _ Nadalje so govorili še poslanci Galle, Pov-še in referentLampe, ki je bil danes čudovito miren in stvaren, imel je pač rešpekt pred gospodi iz ministrstva. Zbornica je nato soglasno sklenila prehod v špecijelno debato, tekom katere sta posl. dr. Novak in Galle stavila več izpreminjevalnih predlogov, katere je klerikalna večina po vrsti odklanjala. Sprejeti sta bili le dve resoluciji dr. Novaka in Pibra. Tako je bil zakon, ki obsega 120 § in 41 tiskanih strani predelan in sprejet v par urah. Mi-naglico tira dr. Šušteršič svoje ljudi, da se tako nistrski svetniki so se naravnost čudili, s kako važen zakon preštudira in sprejme v par urah. Deželni glavar nato zaključi na tri četrt na dve popoldne sejo, prihodnja seja bo v torek dne 13. t. m. ob pol deseti uri. LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Kratek počitek in sveži zrak sta vrnila Kraljiču moči. Videč, da pride dež, se je urno podal dalje, da bi našel kje podstrešje pred njim. Drevesa okrog njega so jokaje stokala, visoke jelše so se pripogibale pod močjo vetra, trava in trsičje je žvižgalo, vsa priroda je bila razburjena ter je grozno rohnela. Dež je začel slično krogljam padati v velikih redkih kapljah na tla. Pa je vnovič blisk, enak ognjeni kači, švignil po temenu Balkana in tesno Za njim zaropotal na vso moč po nebu grom kakor bi ga hotel podreti. Nastal je velik naliv, šiban od besnega vetra; bliski so se križali v oblakih in temi, a njih bledo-plavkast lesk je dajal drevesom in gričem fantastično podobo. Te baječne, trenutne slike, spreminjajoče se fakrat v globoko temo so bile strašne, kakor izčarane. Neka čudna prelest je bila v tej borbi elementov, v tej govorici obzorja v tej peklenski osvetljavi brezen — velelepo gledališče, v katerem se čudovita borba brezmejnega s skrivnostnim zliva v nadzemeljsko demonično harmonijo. V ujmi obseda nriroda motive najvišje poezije. Dasiravno premočen do kože, oslepljen •d bliska in oglušen od groma je Kraljič vendarle stopal naprej med grmičevjem, drevjem in vrtovi za zelenjavo, ki pa mu niso dali strehe. Naposled je naliv vode, padajoče z višave, zaglušil ves šum in doletel na njegova ušesa. Bil je to mlinski jez. Med tem je nov blisk odkril pred njim streho mlina samega, skritega med košatimi vrbami. Kraljič je stekel ter obstal pod streho. Potrkal je na vrata ki so se odprla. Vstopil je. V mlinu je bilo tiho in gluho. Zunaj je ujma potihnila; dež je prenehal obenem z ujmo in mesec je pozlatil robove raztrganih oblakov. Zjasnilo se je. Takšne nagle ozračne premene se dogajajo zgolj meseca majnika. Med tem so se približali od zunaj koraki in Kraljič se je kolikor mogoče urno skril na tesnem mestu med škafom, vrečami in zidom. »Pač. veter je odprl duri«, je govoril nek debeli glas v temi in kmalu na to se je za svetila luč v petrolejevi svetilnici. Kraljič je pogledal iz svojega skrivališča, in videl mlinarja, kmeta, visoke, suhe postave in poleg njega deklico v kratki vijoličasti jankici, boso, brezdvomno njegovo hčerko, ki si je prizadevala založiti zapah. Imela je kakih 13—14 let, toda še se je oblačila kot otroci in njene črne oči z dolgimi trepalnicami, so zrle krotko pred se. Pod malomarno zunanjostjo je bilo moči opaziti vitko postavo bodoče krasotice. Videlo se je, da sta prišla iz nekega bližnjega mlina, zakaj bila sta suha. Mlinar je pričel: »Prav sva imela, da sva ustavila kolo, zakaj ta naliv je bi bil strl. Pripovedovanju deda Stančeva noče biti ne konca ne kraja; dobro, da se ni pretepel nihče, lahko bi nas bil okradel. — Pri teh besedah se je ozrl o-krog. — »Ti, Marica, pojdi leč. Toda čemu te je mamica neki poslala sem? Samo meni na zapreko«, je dodal mlinar, pribijajoč odtrgano desko na stopnjice in popevajoč pri tem neko pesmico. Kraljič se je ozrl na ta preprost prizor s strmečo radovednostjo. Rezko, toda dobrodušno lice mlinarjevo ga je navdajajlo z zaupanjem. Ni bilo mogoče, da bi to pošteno lice zakrivalo izdajsko dušo. Odločil se je, da stopi predenj ter ga poprosi sveta in pomoči. Toda vprav v tem hipu je mlinar vtihnil, se zravnal ter poslušal nek šum, ki je prihajal od zunaj. Nekdo je močno potrkal na duri. »Mlinar, odpri!« se je čul klic v turškem jeziku. Mlinar je stopil k durim, dobro pritisnil zapah ter se obrnil ves bled. Zunaj se je zopet čulo trkanje ter se oglasil nov krič, spremljan od pasjega lajanja. »Avdžii (lovci)«, je dejal mlinar sam sebi, spoznavši psa. »Kaj iščejo tukaj ti prokletni-ki? To je Emeksiz-Pehlivan.« Emeksiz-Pehlivan, najkrutejši zločinec, bodisi podnevu ali ponoči, bil je strah vse okolice. Pred dvema tednoma je v vasi Ivanovo posekal vso rodbino Ganča Daalija. O njem so tudi govorili, a to ne zaman, da je odrezal glavo otroku, ki so ga pripeljali včeraj v me- St° Duri so kar stokale pred udarci. Mlinar je postal nekoliko zamišljen, prijel se za glavo, ne znajoč, kaj mu je početi. Velike znojne kaplje so mu pokrile čelo. Na-krat pa se sklone pod prašno klop. izvleče sekiro ter stopi ž njo k vratom, lomečim se pod pritiskom. Toda ta trenutna odločnost ga mahoma zapusti, ko zagleda svojo hčerko. Grozna breznadejnost, muka in trpljenje se mu je zrkalilo na licu. Očetovski občutek je premagal razburjeno vest. Poklical si je v spomin bolgarsko poslovico: »pripognjeno glavo sablja ne odseče« in se odločil namesto u-pora prositi milosti od brezusmiljenih. Torej urno skrije sekiro za škaf. za katerim je bil skrit Kraljič, skrije dobro Marico in odpre duri. Na pragu se prikažeta dva oborožena Turka z lovskimi malhami na hrbtu. Eden je držal na verižici hrbta. Prvi izmed nju, ki je bil v resnici krvoločni Emeksiz-Pehlivan, je radovedno pregledal vso notranjščino in na to vstopil. Bil je visok, grbast, grozno shujšan. Le njegove male brezbarvne oči so kukale zvijačno in zlobno slično kaki opici. Njegov tevariš je bil človek nizke rasti, tržasast in hrom, z govedovim obrazom, na katerem se je zrkalilo poželenje najnižje vrste in divjost. Ta je stopil za njim s hrbtom ter zaprl duri za seboj. Emeksiz-Pehlivan srdito pogleda mlinarja. Oba prišleca odložita svoje mokre halje. »Čemu nisi takoj odprl, mlinar? povprašuje Emeksiz-Pehilvan. Mlinar nekaj zamomlja, kakor bi se opravičil, se prikloni pokorno k tlom ter vrže nemiren pogled tje v ozadje, kjer je spala Marica. »Ali si sam tukaj?« — In Emiksiz se jame ozirati naokrog. »Sam sem«, odvrne urno mlinar, ko se pa spomni, da mu laž ne bo koristila, doda: »samo moje dete spi ondi.« V tem hipu se je Marica odgrnila in obrnila lice proti njim. Bledi svit svetlobe se je poigral po njenem belem, polnem vratu. Turka sta se poželjivo zagledala v spavajočo deklico. Mrzli znoj oblije mlinarjevo čelo. Eme-ksiz se z dobrodušnim licem obrne k njemu: »Čarbadži, pojdi nama kupit steklenico žga-njice.« (Dalje.) * •) fi-T i'"' I - — » . - - > A,- . 'j SPLOŠNI PREGLED. Rešitev krize na Srbskem. Včerai smo se obširneje bavili z ministrsko krizo na Srbskem, poročali smo o neuspeli misiji mladoradikalca Stojanoviča. Kralj se je na to obrnil na generala Grutiča, ki naj bi sestavil kabinet, ta pa kot vojak v tako politično razrovanih časih ni mogel sprejeti naloge. Kralj je konferiral delj časa s skupštinskim predsednikom Androm Nikoličem, ki je podal popolno situacijsko poročilo in kon-statiral, da je v sedanjem položaju nemogoče misliti na kako koalicijsko vlado. Vsled tega je kralj poveril sestavo novega kabineta bivšemu ministrskemu predsedniku Milovanoviču in mu prepustil popolnoma svobodne roke. Milovanovič sestavi čisti staroradikalni kabinet, kateremu bo privzel mnogo članov prejšnjega. Gotovo, da ta kabinet kot tak ne dolgo ostal na vladi, ker mu bo vsako postopanje onemogočeno, dokler ne stopi na krmilo državne uprave koalicijsko ministrstvo, ki bo vzdruževalo vse pristaše radikalnih struj, ki bo zasledovalo enoten koalicijski program, kakor se je zgodilo ob času, ko je prevzel vlado Pasic in tudi izvedel res koalicijski program. Ogrska pogajanja. Na podlagi zadnjih dunajskih konferenc prevladuje na ogrskem skrajni pesinizem. J ustil se je izjavil, da o položaju ne more dati še nikakega obveznega pojasnila, gotovo je pa samo to, da njega stranka ne odstooi niti za las od svojih zahtev, zdi se mu pa, da je vsled dunajskih pogajanj ministrska kriza skrajno verjetna. Geza Polonyi trdi, da je izključena mirna rešitev krize; pa tudi v vladnih krogih vlada skrajno pesimistično razpoloženje, ker si je vladna stranka popolnoma na nejasnem in upa, da bo moral Khuen še večkrat na Dunaj, predno se razbistri politični položaj. Kriza se pa še vsaki dan poostruje in jako neverjetno je, da se bo rešila mirnim potem. DNEVNI PREGLED. Opozarjamo vse volilce v trgovsko in n-brtno zbornico, posebno one po deželi, da pošljejo glasovnice naravnost tajništvu nar. napr. stranke. Če Pa že pošljejo glasovnice na zbornico, tedaj pa morajo zunaj na glasovnico napisati svoje ime. ker so brez označenega imena odpošiljatelja vse glasovnice neveljavne. V slučaju pa. da pošljejo glasovnico v kuverti, mora zunaj na kuverti biti napisano ime volil-ca drugače je glasovnica neveljavna. Zaupnike političnih društev v Ljubljani in po deželi pa poživljamo, da TAKOJ pošljejo vse legitimacije oz. glasovnice na tajništvo narodno - napredne stranke oz. pisarni dr. Novaka v Ljubljani. Kako se podpisujejo glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico? Opozarjamo, da morajo moški volilcl sami podpisati glasovnice tam, koder je naznačeno: Podpis volilca. — Ženske volilke morajo ravno tako same podpisati glasovnice, ako nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja. Ako imajo upravitelja, podpiše ta in pristavi k svojemu imenu »upravitelj«. Ako pa ženske volilke nimajo u-pravitelja, podpišejo, kakor zgoraj omenjeno same, zraven njihovega imena pa mora podpisati kak moški, ki mora svojemu podpisu dostaviti: Volilni pooblaščenec. — Dobro je, ako je tisti moški, ki podpiše žensko glasovnico, tudi volilec v trgovsko in obrtno zbornico, vendar je lahko tudi vsak drugi moški, paziti pa je, da je dotični moški izpolnil 24. leto. Vsak moški sme podpisati samo eno glasovnico. O-sebe. ki ne znajo pisati, morajo napraviti pred svoje ime, ki ga kdo podpiše, križec, podpisati se morata zraven še dve drugi priči, ki morata biti stari 24 let. Bomo videli kaj store klerikalci. Na drugem mestu prinašamo vladno predlogo radi podržavljenja ljubljanske policije. Vlada zahteva za policijo 130.000, reci sto trideset tisoč kron rednih letnih prispevkov od ljubljanskega mesta za vzdrževanje. Ta svota je naravnost velikanska, osobito če pomislimo, da vsa druga mesta, ki imajo državno policijo, v državno blagajno prispevajo le z malenkostnimi svo-tami. Ravno tako se nam zdi, kakor bi vlada hotela ravno Ljubljano odreti in kakor da bi ravno ljubljansko mesto moralo izkrvaveti pod težko pezo velikanskega prispevka za državno policijo Proti podržavijenju ljubljanske policije menda ne bo govorila v deželnem zboru nobena stranka. Ravno tako pa tudi ljubljansko prebivalstvo pričakuje, da ne bo v deželnem zboru nikogar, ki bi se z vso silo ne pro-tivil takemu podržavijenju policije, po katerem bi plačala mestna občina 130.000 K državi na ljubo. Če hoče država imeti državno policijo, potem naj jo plača in vzdržuje sama. Vsak vinar. ki bi ga plačala Ljubljana, je proč vržen denar in trpeti ga bodo morali tako naprednjaki, kot klerikalci in Nemci. Ljubljansko mesto je že itak v strašnih financielnih zadregah in če bo hotela Ljubljana zadostiti vsem zahtevam, kot jih stavi nanjo modernizacija mesta, potem je zvišanje občinskih doklad neizogibno. S. L. S., ki ima v deželnem zboru absolutno večino, bo pri razpravi glede podržavljenja ljubljanske policije odločila v prilog ali proti našemu mestu. Ako ti ljudje niso od vlade naravnost podkupljeni, potem drugega stališča zavzeti ne morejo, kakor da se Ljubljana oprosti vsakega prispevka za državno policijo. Res prav radovedni smo, kaj store klerikalci v deželnem zboru. Dr. Zajc kot organizator delavcev. Klerikalci pravzaprav delavstvo le radi tega poznajo, da ga lahko izkoriščajo in izžemajo. Ko bi ne vedeli, da njihovo v »kršč. soc. zvezi« organizirano delavstvo vzlic svojemu obupnemu materijelnemu položaju vendarle vsled svoje duševne zaostalosti prispeva na altar klerikalizma ogromne materijelne žrtve, bi se za te ljudi sploh ne brigali. Kaj posebno se pa kažejo klerikalci prijatelji delavstvu pred kakimi volitvami. Po svojem notranjem najbolj nesocijalen človek, kolikor jih ima klerikalna stranka, je predsednik »Kršč. soc. zveze.« Ta mož je lansko leto pred ljubljanskimi volitvami organiziral, kar se mu je organizirati dalo. Ustanovil je skupino branjevk, katero je že davno vrag vzel. Ravno pred občinskimi volitvami ljubljanskimi pa se je pod vodstvom »Kršč. soc . zveze« aranžiral v ljubljanski ple-tilnici umeten štrajk. Dr. Zajc je takrat sam prevzel vrhovno poveljstvo in pogajal se je milostno s tovarno in tudi razglasil v javnosti da se mu je posrečilo doseči za delavstvo te tovarne prav ugodne pogoje. Tovarna je podlegla, kršč. soc. delavci pod egido dr. Zajca so zmagali. Tako se je takrat razlegalo po Ljubljani. Pred tremi dnevi je objavil dr. Zajc v uradnem listu »Laibacher Zeitung«, da se je razšla in nehala skupina pletilnih delavcev »Kršč. soc. zveze«. Tako žalosten konec je v tako kratkem času vzela klerikalna sleparija in brezvestnost, ki so jo vprizorili nad delavstvom. Kršč. soc. delavci v predilnici so bili namreč zapeljani v štrajk, samo zato zapeljani, da bi si s štrajkom vplivali na ugoden uspeh občinskih volitev. Po občinskih volitvah pa je kmalu predilnica obrnila proti štrajkujočim ost in je začela nesrečne in zapeljane ljudi odpuščati enega za drugim. Celo ljudje, ki so že po 20 do 24 let služili v predilnici, so prišli ob svoj kruh. Od istega časa do danes se je že več teh revežev oglasilo pri pristaših nar. napredne stranke, proseč dela in preklinjajoč klerikalno svojat. »Kršč. soc. zveze« sedaj revežev nič več ne pozna in dr. Zajc misli, da je končal svoje socijalno delo s tem, da je razglasil v uradnem listu razpust pletilne skupine kršč. soc. delavcev. Zopet nov dokaz, da je S. L. S. res stranka ljudskih sleparjev. Član volilne komisije za volitve v trg. in obrt. zbornico, ki je seveda zaupnik S. L. S., hodi nemoteno okoli različnih volilcev in volilk ter izsiljuje glasovnice. Ako se mu kdo protivi, mu grozi, da bo že pri oddaji glasovnic pazil nanj in pogledal, kako je volil. To je nečuvena drznost od strani člana volilne komisije in čisto navadna zloraba uradnega poslovanja, na ktero opozarjamo g. predsednika volilne komisije. Kultura in narodno sovraštvo. Socialna demokracija priznava svoje mednarodno stališče ter ga zastopa vedno in povsod. Za vsakega kulturnega človeka je pa gotovo kultura res prava mednarodna last. Samo dunajski nemški socialni demokratje so utajili ta splošno kulturni princip. Češko social-demokratsko gledališko društvo »Maj« prireja že dolgo vrsto let češke gledališke predstave v delavskih domili v Favoritnu in Ottakringu. Tako je prirejalo gostovanje češke opere, operete in drame iz Brna, praškega vinogradskega gledališča, jasno je da so te prireditve probujale narodno zavest češkega prebivalstva na Dunaju. Nemški social-demokratje pa so sedaj odpovedali Čehom in to socialnim demokratom predstave v obeh delavskih domih, ki sta postavljena ravnotako s češkim kakor nemškim denarjem. Iz narodnega sovraštva mečejo nemški socialni demokratje češke iz delavskega doma, zasledujejo isto taktiko kakor Bielohlavvek. Wolf, Malik in enaki kričači, a obenem povdarjajo svoje mednarodno kulturno stališče! To pa samo zato, ker so češki socialni demokratje odločno narodni, ker se zavedajo svoje narodnosti in se ne puste, več komandirati od Nemcev v narodnostnih vprašanjih .Radovedni smo kako stališče zavzame jugoslovanska socialna demokracija napram temu nekulturnemu koraku nemških sodrugov proti češkim? Šest praznikov odpade po najnovejšem odloku papeža. Avstrijski škofje se niso mogli zjediniti glede odprave praznikov in tako je odločil papež sam, da odpadejo sledeči prazniki: praznik sv. Štefana, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, rojstvo Marije, Svečnica in Trije kralji. Novo nemško gimnazijo dobi Trst. Vlada je namreč kupila od mariborskih šolskih sester poslopje za 1 miljon kron, da se nastani tam nova nemška gimnazija. Če pomislimo, da se mora nad 60.000 Slovencev skozi leta in leta boriti, da se podržavi ena slovenska ljudska šola v Trstu, dočim dobi niti 10.000 Nemcev iz lahka kar srednjo šolo, pač nihče več ne dvomi, kako da reže vlada kruli Nemcem in kako Slovencem. Iz Mokronoga nam poročajo o skrajno pristranskem postopanju ondotnega poštarja. Glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico za trg Mokronog in okolico so prišle skupno v pondeljek. Poštar je odredil na ljubo klcfrikal-cem, da so glasovnice v okolici en dan pred dostavljale kakor v trgu, to pa radi tega, da ne bi bili opozorjeni nanj naši somišljeniki v trgu. Poštno ravnateljstvo bi dobro storilo, če bi tega poštarja v Mokronogu o njegovih dolžnostih primerno poučilo. _____ V Hotederšici imajo silno bojevitega in jezljivega dušnega pastirja. Našemu somišljeniku se je posrečilo, da je dobil veliko večino glasovnic za|rg. in obrt. zbornico. Vsled tega je bil on-dotni župnik tako razkačen, da je hotel našega somišljenika natepsti. To so lepi dušni pastirji, ki ravnajo povsem drugače kot pridigujejo. Lož pri Rakeku. Deželna vlada je potrdila pravilno izvolitev 11”zastopnikov v mestni za-stop, ovrgla pa je izvolitev enega klerikalca. Tako so klerikalci v Ložu zopet bogatejši za eno blamažo. Pritožujejo se na vse načine in ne mirujejo dokler niso pošteno dobili po zobeh. Razpisane učiteljske službe. Na šestrazred-nici v Dobrepolju je razpisano stalno mesto učitelja. Prošnje do L marca t. 1. na c. kr. okr. šol. svet v Kočevju. — Na štirirazrednici vOb-laku je razpisano stalno mesto učitelja. Prošnje do 6. marca 1.1. na c. kr. okr. šol. svet v Logatcu. — Na dvorazrednici v Trujem je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do 2. marca t. 1. na c. kr. okr. šol. svet v Postojni. Mesto kanclijskega uradnika za X. oz. XI. čin. red je razpisano pri c. kr. okr. sodniji v Ptuju oz. v kakem drugem službenem kraju štajerskega dež. nadsodišča. Prošnje je poslati do 10. marca 1.1. na prezidij c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru. Mesto jetniške paznice je razpisano pri dež. sodniji v Celovcu. Prošnje do 20. februarja t. I. na prezidij dež. sodišča. Dražbeni oklici. Pri c. kr. okr. sodniji v Postojni, dne 15. marca 1912, dopoldne ob 10. uri, bo v izbi štev. 5, dražba zemljišč vlož. št. 180 in 424 kat. obč. Narin, obstoječih iz hiše št. 87 v Narinu, dveh njiv in pašnika. Nepremičninam, koje je prodati na dražbi, je določena vrednost na 2490 K. Najmanjši ponudek znaša 1660 K; pod tem zneskom se ne prodaja. — Pri c. kr. okr. sodniji v Kostanjevici, dne 4. marca 1912, dopoldne ob 9. uri, bo v izbi štev. 4 dražba zemljišč vlož. štev. 98, 370 kat. obč. Stojanskivrh in ene desetinke vlož. št. 511 kat. obč. Stojan-dražbi, je določena vrednost na 3369 K 84 h. Najmanjši ponudek znaša 2246 K 56 h; pod tem zneskom se ne prodaje. — Pri c. kr. okr. sodniji v Radovljici, dne 11. marca 1912, 1.) ob 9. uri dopoldne dražba zemljišča vi. št. 213 kat. obč. Želeče, obstoječega iz hiše št. 34 v Zagoricah, vrta, njiv, travnikov in gozdov s pritiklino, ki sestoji iz enega konja, ene krave, enega gospodarskega voza in iz poljskega orodja; 2.) ob 10. uri dopoldne dražba zemljišč vi. štev. 42 kat. obč. Savica, obstoječega iz hiše št. 29 v Kam-njih z dvoriščem, vrta ter nekaj zemljiških in gozdnih parcel; dne 27. marca 1912, 3. ob 10. uri dopoldne dražba zemljišča vi. št. 62 kat. obč. Boh. Bistrica, obstoječega iz hiše št. 46 v Boh. Bistrici z dvoriščem vrta, enega travnika in enega gozda. Cenilne vrednosti: ad 1.) 10.696 K 98 h, pritiklina: 524 K 30 h; ad 2.) 344 K 87 h; ad 3.) 22.000 K 42 h. Najmanjši ponudki: ad 1.) 7414 K 20 h; ad 2.) 2296 K; ad 3.) 11.000 K 21 h; pod temi .zneski se ne prodaje. LJUBLJANA. Osebna vest. Cesar je imenoval za ravnatelja na 11. drž. gimnaziji v Ljubljani profesorja Antona Štritofa. Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta bo prihodnjo sredo dne 14. t. m. Na dnevnem redu je podržavljenje ljubljanske mestne policije ter izprememba občinskega ter volilnega reda za ljubljansko mesto. Danes bo jok in stok seveda med študenti. Prvi tečaj letošnjega leta se z današnjim dnem zaključi na vseh ljubljanskih srednjih šolah. Baje so učni uspehi obupno žalostni. Po nekaterih razredih bo padlo kar po 60 do 70 c/>. Stariši se bodo hudovali, študenti bodo preklinjali, eni bodo jokali, drugi pa šli zvečer na »Zweierball«. Vsa krivda bo letela na gg. profesorje in na njihovo strogost. Brezdvomno je, da vplivajo današnje politične razmere tudi na srednje šolsko dijaštvo jako neugodno. Splošna demoralizacija, ki se je zanesla po klerikalcih v našo deželo, ni mogla ostati brez vpliva na naš srednješolski naraščaj. V sredo se začne že drugi tečaj z novimi nadami. z novimi upi. Izgubljeno. Ročna torbica s manjšo vsoto denarja, denarnica s 50 K, zlata damska ura in zlata vratna verižica s priveskom. Srečo v tujini išče 15 Makedoncev in trije Hrvati, ki so se predvčerajšnjem odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko. Tujci v Ljubljani. Dne 8. svečana: L. La-zarsfeld, Berolin. — Singer, Kopper, Linzinger, Fischer, Weiss, Adler, Frankfurter, Schneider, Faber, Fuchs, Schubert, Kickinger, Kaufmanu, Zeli, Gross, Gibian, Franki, Link, Schwarz, potniki, Dunaj. — Marič, Čakovec. — Marijan Ki-jowski, poročnik, Kotor. — Fran Madirazza, Trogir. — Dr. J. Deutschmann, min. podtajnik, Dunaj. — Dr. A. Huber, c. in kr. viš. štabni zdravnik, Gradec. — Albert Dann, trgovec, Augsburg. — Ivan Vintar, posestnik, Straža. — I. Arko, trgovec, Ribnica. — Iv. Marc, posestnik, Planina. — A. Stein, antikvar, Gradec. — Pavel Homan, Vrhnika. — Jos. Pipovec, posestnik, Vipava. A. Domicelj, c. kr. okraj, glavar, Črnomelj/— K. Brinskelle, orožn. stražmojster v p., Kočevje. — A. Likar, gostilničar, Borovnica. — R. Kovač, Lož. Vremensko poročilo: Dne 9. februarja t. 1. Predp. Stanje barometra v mm: 729.5 — Temperatura v C°: 4.6. — Veter: sl. svzh. Oblačno. — Pop.: Stanje barometra 728.5. — Temperatura: 6.1. — Veter: sl. ssvzli. Deževno. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto, dne 10., nedeljo 11. in pondeljek 12. februarja 1912. Stari rim. (Lep naraven posnetek). Bratska ljubezen (Krasna drama, samo popoldan). Nagajiva Lotica. (Komično). Napad na vlak št. 522. (Anierikan. drama.) Smrtni beg. (Senzacij-ska drama iz življenja ruskih nihilistov), dolgost filma 900 m. Samo pri večernih predstavili: Rozalija je kolere prosta. (Zelo komično). Od torka 13. do četrtka 15. februarja: Slike iz vojne v Tripolisu. (Boj pri Bir-Tobrasu; usmrtitev o-gleduha. Predvaja se poldrugo uro. Komična učinkovitost: Maks (Linder), žrtev bordoskega vina. Pripravlja se: »Zivljenska laž« Učinkovitost (Nordiskfilms Co.) in »Poročni večer« (Velekomična učinkovitost prve vrste). DRUŠTVA. Na plesnem venčku, pevskega zbora Glasbene Malice, ki se vrši v nedeljo II. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Svira slavna Slovenska Filharmonija šele po operni predstavi. Cenjene prijatelje in prijateljice, ki počaste s svojo udeležbo ta venček in s tem priznavajo kulturen smoter zbora, prosimo, da se ta čas zadovole s klavirjem. . »Pustni korzo« priredi »Slavec« na pustno nedeljo 18. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«. Obiskovalcem Slavčevih plesnih vaj. naznanjamo, Jla v nedeljo dne 11. t. m. ne bode plesnih vaj. ker se vrši ples »Glasbene matice«. Slovenski fotball klub »Ilirija« v Ljubljani naznanja svojim članom, da je dovolil »Ljubljanski športni klub« v brezplačno vporabo sankališča športnega kluba. »Radovljiška podružnica slovenskega planinskega društva« v Radovljici naznanja, da ima svoj redni občni zbor dne 25. svečana 1912 ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Peternel Jakoba (hotel Triglav) na Bledu. Vošnjakov večer priredi celjska čitalnica v soboto 9. marca. Celjska čitalnica slavi letos aprila svojo 50letnico, ob tej priliki se vrši tudi občni zbor »Zveze narodnih društev«. Zaključni plesni venček slov. trg. sotrud-nikov v Ljubljani se vrši kakor smo že poročali dne 10 t. m. v mali dvorani Nar. doma. Vstop je vsakemu dovoljen. Vstopnina K 1. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Kranjskogorski pevci vabijo k maškaradi na soboto, dne 17. februarja 1912 ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Razor« v Kranjskigori. Napredno politično in gospodarsko društvo za Škotjovas, Šmartno, Vojnik itd. sklicuje za nedeljo 11. februarja ob 3. uri popoldne shod v Šmartnu pri Celju. Govori g. deželni poslanec dr. Kukovec in drugi. Podobna društva se snujejo za Laški okraj, za Št. Jur-Dramlje-Slivnico, za Savinjsko dolino in za Slovenjegraški okraj. Somišljeniki povsod krepko na delo za izpopolnitev napredne organizacije! PROSVETA. Iz pisarne slov. gledališča. Danes se igra prvič na našem odru Henrika Ibsena veseloigra »Zveza mladine« v petih dejanjih (za nepar). Glavne vloge igrajo gg. Nučič, Skrbinšek, Danilo, Verovšek ,Šimaček, ga. Danilova, ga. Še-tfilova, gdč. Wintrova ter ga. Ilečičeva. — V nedeljo že ob pol treh popoldne pri zelo znižanih cenah Weissova opereta »Revizor« (za lože nepar); v nedeljo zvečer že ob 7. uri velika opera »Rusalka« (za par). — V torek opereta »Cari-čine amaconke«. Habilitacijska predavanja V četrtek od 11 do 12 je imel g. Walter Schmid na graški univerzi svoje habilitacijsko predavanje. Predaval je o uplivu grške, keltske in rimske kulture na alpske dežele. V poslušalnici se je zbralo veliko število profesorjev in dijakov, zgodovinarjev in filozofov, ki so z zanimanjem sledili predavanju ki ga je čital novi docent graške univerze. V svoji stroki je gospod Walter Schmid strokovnjak in je le za nas škoda, da smo ga znali tako malo ceniti. Stara Emona je našla v njem svojega najboljšega raziskovalca; upamo, da bo imela v bodoče v njem svojega prijatelja. Zveza narodnih društev na Štajerskem priredi v prihodnjih mesecih več predavanj v Celju in po naprednih društvih po deželi. Doslej so priglašena sledeča predavanja: 1. g. dr. Lev Brunčko »Narodnost in država«, v nedeljo 11. februarja v Št. Jur ju ob j. ž. o priliki obč. zbora »Sokola«; 2. dr. Lev Brunčko: »O panger-manizmu« v soboto 24. februarja ob 8. uri zvečer v celjski čitalnici; 3. prednik Janko Lešničar: Dr. Jos. Vošnjak (povodom Vošnjakovega večera v Celju v soboto 9. marca; 4. dr. Jože Pučnik v soboto 16. marca v celjski čitalnici. Druga predavanja se priobčijo še sproti. Napredna društva pozivamo, da se obrnejo tozadevno na »Zvezo narodnih društev v Celju«. Nova revija. Poroča se nam, da se snuje v Pragi nova kulturna revija, ki naj bi odgovarjala današnjim kulturnim potrebam slovenske inteligence v splošnem. Revija naj bi se ne pečala s specijalnimi znanstvenimi razpravami, pač pa stvarno razpravljala o vseh sodobnih vprašanjih javnega življenja, posebno slovenskega. Baje izide prva številka nove revije že kmalu. Kadar bodemo o tej akciji kaj več realnejšega izvedeli, bodemo takoj poročali. Štefe kot ljudski prijatelj. (Glas iz občinstva.) Našemu uredništvu se je zglasil rodbinski oče, ki s trudom preživlja sebe, ženo in štiri otroke in ki ga je v zadnji občinski seji Štefe opsoval z »muzikantom« in predlagal, da se ga postavi na cesto s tem, da se v njegovem stanovanju ustanovi policijska stražnica. Iz nadaljnih vrstic je razvidno, kakšne namene je pri tem zasledoval ljudski prijatelj Štefe in kako je še potem povrhu nesramno iz uredništva »Slovenca« vrgel tega reveža in mu zažugal, če tudi je bil predlog v občinskem svetu radi stražnice odklonjen, da naj kar drugo stanovanje išče: »V sredo 7. t. m. je prinesel »Slovenec« in »Slov. Narod« obseg govora, ki ga je imel v zasedanju občinskega sveta ljubljanskega g, Štefe kot »nujni predlog«, ki se tiče ustanovitve policijske stražnice na Dolenjski cesti. V svojem govoru je navedel, da je »moral biti v prejšnjem občinskem svetu nekdo silno veselo razpoložen, da je dal ondi stanovanje namesto policajem mestnemu muzikantu«! Dalje je pripovedoval tudi da »je Dolenjska cesta zlasti za »Slovenčeve« urednike ponoči zelo nevarna«. Oglasil sem se pri g. Štefetu v uredništvu »Slovenca« in ga prosil za razgovor, ki mi ga je tudi v uredništvu dovolil. Prašal sem ga, kdo ga je tako izborno »informiral«, da sem jaz najel stanovanje, v katerem imam na Dolenjski cesti — mimogrede povedano — tudi trafiko, (ki je enemu klerikalni trn v peti), nekako od nekega veselo razpoloženega člana prejšnjega mestnega občinskega sveta? — Stanovanje sem najel dne 20. oktobra 1910 in takrat je vodil občinske posle mesto občinskega sveta vladni svetnik g. Laschan. Pripominjam, da se je pri najemanju stanovanja govorilo o tem, da se bo v bodočem, pa šele takrat, ko bo na Dolenjski cesti več hiš, premestila v prostore, ki sem jih jaz najel, policijska stražnica, drugače in popreje ne! Kar se %tiče izraza »mestni muzikant« sem rekel g. Stefetu, ne pozna li on druzega izraza in druge označitve v tako krasni in jezikov-n° bogati slovenščini (ki jo govori cela moja družina) za »hudebnik«, mislim, da to slovensko pomenja »godec« ali »godbenik« in to sem — in kot biv^i član orkestra »Češke Filharmonije« v Pragi, imam pravico zahtevati, da se me imenuje godbenika, vsaj od takega gospoda kot je on. aneksije novopazarskega san'džaka po Črni Gori. Avstrija temu naklepu ni oporekala, zato je pa Nikita na poti v Petersburg ostal tudi v Berolinu, da se še tam informira o stališču Nemčije glede te namere. Javnost pozivlje srbsko vlado, da naj poda v tej zadevi jasen odgovor! NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Bcrolin, 8. febr. Danes so se vršile v novem nemškem državnem zboru volitve v predsedstvo. Treba je bilo treh volilnih aktov, ker prva dva sta končala brez konečnega rezultata. Pri prvi volitvi je dobil centrumaš Spalm 185 glasov, socialni demokrat Bebel pa 110 glasov, pri drugem glasovanju je dobil klerikalec Spalm 186, Bebel 115 glasov, V tretjih volitvah pa je bil izvoljen z neznatno večino klerikalni centrumaš Spalm NOVO MINISTRSTVO NA BAVARSKEM. Monakovo, 9. ebr. Po daljšem obotavljanju je klerikalec Hartling sprejel sestavo novega kabineta, v katerem prevzame sam naučili portfelj. • Megla na Dunaju. Včeraj popoldne je bila na Dunaju taka megla, da je vladala po mestu skorej nočna tema. V vseli javnih in zasebnih hišah so prižgali luč. Dunajčani že dolgo ne pomnijo take naravne prikazni. * Kodri ženijev. Nedavno so se vsi raj-hovski listi jezili in zabavljali na bivšega brivca Bismarkovega, ki sedaj ponuja na prodaj lase velikega kancelarja. Mogoče je, da trdimo, da je že res, da so lasje, ki jih najdemo tuintam po rnedajlonih, pravi lasje kakega Wagnerja ali druge zgodovinske osebe, z bujno rastjo las, in katere prodajajo podjetni trgovci z u-metnijami, ampak o laseh in o kodrih Bismar-kovih je pa le teško kaj govora! Je menda z njimi isto, kot z lasmi Verdija, — ki je pustil ostriči svojega slugo in tega lase prodajal za svoje — ali pa v srednjem veku, ko so bili ljudje še malo bolj neumni in so bili še bolj dovzetni za razne sleparije posvečenih in neposvečenih oseb, — s kupčijo relikvij, tako n. pr. pravega mleka Device Marije. Železniški voz se je prevrnil pri Pittsburgu v Ameriki preko nasipa, ki je nad 200 m visok. Več oseb je težko ranjenih, pet je mrtvih. * Ne praskaj, kjer te ne srbi! Nek delavec v Rezni je bil obsojen na celo leto težke ječe, ker je zlorabil samovoljno in z namenom on-dotni požarni avtomat, se s tem norčeval iz požarne brambe in ji prizadel škodo. + Na Španskem so velikanske povodnji. Iz Madrida poročajo, da takih poolav ne pomnijo zlepa. Reke prestopajo bregove in uničujejo ter pustošijo polja. V Santarenu je voda podrla zid pri pokopališču ter razrušila vse nagrobne spomenike in razdrla grobove. * Na Francoskem povzročajo viničarji velike nemire. Viničarji in njih delavci, so si prišli na vzkriž glede mezde in delovnih ur. V nekem kraju so delavci vinograde vpostošili, ker niso dotični vinogradniki ugodili željam delavcev. Tudi v drugih krajih so dobili vinogradniki grozilna pisma. 17 dezerterjev. V mestu Ajaccis na otoku Sardinija so imeli vojaki kaznenci vajo. Med vajo je hipoma 17 vojakov vrglo svoje puške v stran in so zbežali v bližno gorovje. * Čuden pogreb. V Modigliani je pred kratkim umrl nek 60 let stari vinski trgovec^ ki je v svfjem testamentu določil, naj dobi po smrti žene njegovo črez 20.000 lir znašajoče premoženje Modiglijansko starostno zavetišče. Poleg tega je želel, naj za njegovo rakvijo gre mestna godba in ta naj igra celo pot do pokopališča le vesele koračnice; njegova konja naj pa vlečeta v sprevodu velik voz, ki naj bo obložen z štirimi velikimi sodi rdečega vina in zdvema velikima sodoma belega vina; vsakih dvesto metrov naj se vstavi sprevod, da se morejo vsi, ki »tugujejo« za umrlim, po svoji volji napiti sladke božje kapljice. Izvršitelj tega pogreba in vseh testamentarnih določb je bil ondotni ravnatelj hranilnice in baje je ta natnčno do pičice res izpolnil željo pokojnika. Pogrebni sprevod se je ustavil od časa do časa in točilo se je vino, ko so imeli vsi zadosti se je sprevod nadaljeval v splošni veselosti, ki se je izraževala zlasti v prepevanju patriotičnih in narodnih pesmi in v »slava« klicih pokojniku. Tu in tam je pel kdo tudi kako drugo, bolj razposajeno popevko. Sprevoda se je udeležilo nad 17.000 ljudi, ki so med smehom, petjem in vriščem popili vino vino v vseh šestih sodih do kapljice in se obnašali kot na kakem pustnem korzu. * Anierikanec za nemško univerzo. Ne\v-York, 8. febr. Morgan je podaril 50.000 dolarjev za univerzo v Gottingenu. * Svečan — februar imel je nekoč 30 dni. Malo čudno bo morda kdo z glavo zmajal, pa je bilo enkrat, pa samo enkrat. Ko je 1. 1700 upeljal na Švedskem kralj Karl XII. nov lcalen-dar, ki se je od prejšnjega zelo razločeval, je ta »novotarija« kraljeva povzročila veliko zmedo in nepravilnost v časovnem računanju, zlasti ob švedski meji. Da bi se to odpravilo in da se je vjemalo švedsko časovno računanje z drugim jje leta 1712 — toraj ravno pred 200 leti — imel februar 30 dni, pa le na Švedskem, pa še tu samo enkrat. * Koliko kruha pojedo narodi. Nekdo si je dal časa ter sestavil statistiko, da se vidi, koliko se poje kruha. Prvo mesto med kruhojedi zavzemajo Danci, na vsakega Danca odpade povprečno na leto 287 kg. kruha, potenj pride Belgijec, ki poje 274 kg, Francoz 234, Švicar 212, Nemec 209, Rus 173, Avstrijec in Španec 155, Italijan 125, zadnji pa je Portugalec, ki poje na leto le 101 kilogram kruha. * Smrt v dvoboju. V bližini Freifswalda se je pred tremi dnevi vršil dvoboj s pištolami med nekim oficirjem in visokošolcem radi žaljenja. V dvoboju je bil ustreljen visokošolec. Oblasti molčijo o zadevi. . Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Re^eda 5 vinarje*. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mulili oglasih ni nid popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji iuserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Tri maske (Harlekin) roza, svetloplava in bela se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna.«____________________________________ 124 Dobro izurjena kuharica se sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.________________126—1 Iščem sobo s kuhinjo. Ponudbe pod »Malo stanovanje 10« na »Prvo anončno pisarno«. ____________________________________________129—1 Izurjene šivilje sprejme takoj Roza Medved. Mestni trg št. 24. __________________130—2 Išče se mesto hišnika za takoj ali pozneje. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«. ____________________________________________131—3 Išče se hišnica. Natančneje na Resljevi cesti št. 1, pri hišnici. 118—3 Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. februarja 1912. Termin. Pšenica za mesec april 1912 . za 50 kg 1197 Pšenica za mesec oktober 1912 za 50 kg 1P86 Rž za mesec april 1912 . . . za 50 kg 11 12 Koruza za mesec maj 1912 . . za 50 kg 9 07 Oves za mesec april 1912 . . za 50 kg 10 35 Najnovejše vesti, telefonska poročila. ŠKANDALI V GALLŠKEM DEŽELNEM ZBORU. Lvov, 9. febr. V današnji seji gališkega deželnega zbora je prišlo do skrajno burnih prizorov. Že pred začetkom seje, ki je bila sklicana na deseto uro, se je trdilo, da bodo Rusini na vsak mogoč način tudi z vsakim nasiljem skušali preprečiti vsako zborovanje. Vsled tega se je seja zakasnila in jo je deželni maršal otvoril šele ob pol 12. uri. Takoj se je oglasil zastopnik Rusinov, ki je izjavil, da bodo Rusini tudi z nasilji skušali preprečiti sejo. Deželni maršal Badeni je nato prešel na dnevni red. V tem so Rusini začeli z obstrukcijo, o-glasiii so se turški bobni, činele, trobente, piščali. gramofoni, zvonci. Poljaki so se pa zbrali okoli predsedstva in reševali dnevni red. Ko Rusini to zapazijo, naskočijo predsedniško tribuno, katero branijo Poljaki in vržejo Po hudem boju in pretepu nazaj. Ko se Rusini pripravljajo na ponoven naskok, zaključi deželni maršal nenadoma sejo. A škandali še niso prenehali, poslanci so se ruvali med seboj. Rusini so klicali, da bodo zažgali deželni dvorec, ako bodo Poljaki nadaljevali svoje postopanje. Deželni maršal je izjavil, da bo podal svojo deinisijo. ako se bo zahtevalo, da nastopi še z ostrejšimi sredstvi proti Rusinom; situacija je jako kritična! BRAMBNA REFORMA. Budimpešta, 9. febr. Danes se je vršil ministrski svet. ki se je bavil s političnim položajem, ki je nastal po zadnjih dunajskih pogajanjih ministrskega predsednika Khuena. Ministrski svet je trajal 3 ure, vendar se ni sklenilo nič definitivnega. Dunaj, 9. febr. Cesar je danes dopoldne sprejel v dveurni avdijenci skupnega vojnega ministra Auffenberga, kateri mu je poročal o zadnjih pogajanjih z ogrsko vlado. Iakoj po avdijenci je dospel prestolonaslednik, ki je delj časa konferiral z vladarjem o brambni reformi. Položaj je še vedno skrajno nejasen in zamotan. ______ AEHRENTHAL. Dunaj, 9. febr. Stanje zunanjega ministra Aehrenthala se je tekom današnjega dneva skrajno poslabšalo. Ne more se premakniti v postelji, popolnoma brez moči je; stanje je jako nevarno! ZA HRVAŠKO. Praga. 8. febr. Danes se je vršil tukaj shod srbskih in hrvatskih dijakov proti nasilju na Hrvaškem. Sprejeta je bila resolucija, ki se v nji izražajo simpatije zagrebškemu dijaštvu in skrajno obsoja današnji režim na Hrvaškem. Praga. 9. febr. Za nedeljo sklicujejo tukaj vse češke politične stranke velik shod v protest proti dogodkom na Hrvaškem. BOLGARSKI PRESTOLONASLEDNIK. Belgrad, 9. febr. Tukaj se pripoveduje, da se v najkrajšem času zaroči bolgarski prestolonaslednik Boris s hčerko rumunskega prestolonaslednika. ANGLEŠKI VOJNI MINISTER V BEROLINU. Berolin, 9. febr. Obisku angleškega vojnega ministra se kljub dementijem pripisuje velika politična važnost, zlasti radi njegovih konferenc z načelnikom političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Stummom, državnim kancelarjem, angleškim poslaništvom. Cesar ga je povabil na zajutrk. POLITIKA ČRNE GORE. Belgrad, 9. febr. Tukajšnjo javnost vzne-nirjajo vesti o potovanju črnogorskega kralja Mikite. Po teh -vesteh naj bi se vršila med Crno □oro in Avstrijo že delj časa pogajanja glede Rekel sem g. Štefetu, da pač dobro vem, odkod »piha veter« in da se mora poplačati trud za agitacijo pri zadnjih volitvah, pa če je magari s tem uničena eksistenca cele rodbine. Tu ne gre za policijsko stražnico ampak za vslugo pristaša in glavnega agitatorja S. L. S., ki vidi v meni trgovskega konkurenta in kot si lahko mislim, naj se le zato mene uniči in odstrani, da se onemu povrne trud za vso njegovo agjtacijo. G. Štefe se je seveda izgovarjal na razne načine, češ da me ni hotel razžaliti, ko me je tituliral za »muzikanta«, da je bil on pač tako o meni informiran. Informacije pa je dobil g. Štefe od mojega prijatelja, ki je že večkrat poslal na finančno ravnateljstvo razne lažnji-ve in neumne vesti, ki so se pa vse izkazale kot neresnične in mi niso nikdar prav nič škodovale. Končno sem se izrazil proti g. Štefetu, da sedaj pač dobro vem, kakšni ljudje so v takozvani S. L. S. — mislil sem dosedaj namreč. da so vendar boljši i da v resnici delajo za ljudstvo in v korist ljudstva — toda sedaj uvidevam, da iščejo le lastne koristi. Da moje besede niso spravile g. Štefeta v dobro voljo je samoobsebi razumevno, pa tudi vse njegovo prepričevanje, da mi ni hotel škodovati, me ni prepričalo. Ne gre tu za policijsko stražnico, ampak za mojo trafiko, kjer so v izložbi narodni časopisi »Dan«, »Slov. Narod«, »Jutro« in drugi, in to bo menda ona »največja nevarnost« za »Slovenčeve« urednike. Z gotovitvijo, da se obrnem na javnost in mnenje stranke, ki sicer nima imena »ljudske«, pa dejansko je. sem se poslovil od g. Štefeta. Ta pa je še za mano klical: »Mi bomo že stvar uredili, vi pa pojdite, kamor hočete; pa če se magari Ribnkar na glavo postavi, se ustanovi policijska stražnica na Dolenjski cesti, le pripravljeni bodite in glejte, da dobite drugod stanovanje«. Na ta način me je odslovil zastopnik »Slovenske Ljudske Stranke«. Vaclav Tulak. Če to ni krščansko-kato liška ljubezen do bližnjega, in če to ni infamno pritiskanje ljudi v stiski, potem ne vemo, kako bi tako postopanje nazivali! Opozarjamo pristaše na ta^slu-čaj in priporočamo Štefetovega »muzikanta« g. trafikanta Vaclava Tulaka, Dolenjska cesta št. 18.. da naj ga kar najbolj podpirajo, s tem bo Štefetova nesramnost najlepše in najboljše poplačana! ___________ Bi ra. Slabo uslugo so napravili poslanci S. L. S. s predlogom za odpravo zakona, ki je dovolil odkup duhovniške bire. S tem niso ustregli ne duhovnikom, ne onim, ki so dolžni dajati biro. Duhovni in bira. Beračenje sploh je nevredno človeka, poniževalno je beračenje ubožnih redov, neznosno in nečastno pa je za duhovnika, da gre na biro. Duhovnik je dovršil šestnajstletne študije, spada v vrsto višjih izobražencev in uživa po svojem stanu velik ugled med svojimi župljani. Tu pa se ponudi kaplanu za 600 K, župniku za 1200 pa se ponudi kaplanu fasija 600 , župniku 1200 ali 1400 K letnih dohodkov s pripombo, da znaša toliko in toliko stotakov zapisana bira v poljskih pridelkih, katero naj iztirja duhovnik, kakor ve in zna. Ne pretiravam, marveč izjavljam odkritosrčno tako, kakor sem prepričan in sem to sam skusil. Služboval sem kot kaplan v veliki župniji. Moji dohodki so bili 300 gld., bira, 862 maš na leto, če mi je za te kdo dal kako nagrado, in prosto stanovanje. Za hrano brez Pijače sem plačeval mesečno 16 "'4. Kako neob-hodno potrebno je bilo, da sem dobil vso biro m io vzel celo od ubožnega birodajalca! Bolelo me ie srce. In ko sem pobiral biro, sem gledal slabo oblečene ljudi in njihove razpadajoče hiše, zraven pa moral slišati, kako je slaba letina, kako visoki davki, kako težko življenje. Oj človek, ki imaš kaj srca, zamisli se v ta težki položaj in čutil boš, kako grenka je bira! Iz svoje župnije sem oskrboval sosednjo župnijo, ker ni ime-4a svojega duhovnika. Župljani so se togotili, da jim škoiijstvo ni duhovnika poslalo, s svojo jezo pa so se raznesli nad menoj s tem, da mi niso hoteli dati običajne župniške bire. Za biro sem bil jaz odgovoren, moral sem zbrati in prodati, izkupiček pa izročiti gosposki, ki pa je nakazala meni nagrado za administracije; menda mesečno 40 K. Ker so mi torej mnogi biro odrekali, mora! sem jih naznaniti okr. glavarstvu, komor so bili potem poklicani k obravnavi, da so dobili strogo naročilo, naj biro dajo. Ali mislite, da je bilo to meni prijetno? Ali je to pospeševalo dušno pastirstvo? — Znano je, da so napovedali klerikalci nekrščanski bojkot vsem tistim, ki ne volijo z njimi. Ali ne bo našel v naprednih vrstah grešni bojkot primernega odmeva? Ali bo dajal Jaklič, Drobnič ali Matjašič biro vsem bojkotujočim duhovmkom, katere tira politična stranka v to protikrščansko početje, kolikor je ne bodo deležni s strani bojkotiranih volilcev? — Končno. Duhovnik naj uči, oznanuje, svari, naj si bo prilično, ali ne-Prilično. Da, zahteva se od njega, naj gleda v vsako hišo skozi okna in vrata ter naj načelju-ie vsemu političnemu delovanju. Zraven te. /^tTfTfTITTTTTTITT?TTITWT!T?TTTT!TTTTTYsK r Senzacijonalna prodaja naj novejše pomladanske konfekcije! Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija IS 1 a, . za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od A - tlCCpTCJ ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4-— naprej, n n n n n n OtrOkC „ „ 2'- „ Angleško skladišče oblek trg O. Bernatovič. r\ štev, 5. vič. M ✓ MIHAEL KASTNER, Ljubljana I Kongresni trg štev. 10 dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko soi; petrolej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin ^a motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi. “i* Ljubljanska kreditna banka v Linblianl. “ Stritarjeva ulica štev. S2, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistili 411 o 2 o — 82 — takozvano »Francosko zgodovino« — kajti zmagoslavna in trpeča zgodovina Francije še ni pisana — stoji Ivan Nevstrašni kot umazana vladohlepna figura. Margarita de Hainaut je tudi vladohlepna oseba, vendar druge vrste. V drugi okolici, n. pr. kot žena bogatega meščana one dobe. bi bila praktična, ljubeznjiva, razumna in pripravna gospodinja; mogla bi postati enaka eni izmed onih meščank, ki so podžigale može k uporu in jih spremljale k Roosebecku kakor Špartanke. zabičujoč jim: Vrni se na ščitu ali pod njim: mrtev ali zmagovalec!^ Bila je ponosna; in ta ponos je dajal prepričevalno lepoto njenemu licu nepravilnih potez, na katerem so bile izrazite le včasih mračne, včasih žareče oči in trdo risana usta. Njeno obnašanje je bilo obnašanje ženske, ki je poznala in razumela ves čar žene, veličanstvo in nje milobo: hotela je biti družica možu, družica v veselju in trpljenju, v njegovih bojih, zmagali in porazih, v mislih in dejanjih in bolelo jo je, če je videla, da je zanemarjena nerazumljena, potisnjena v vrsto podložnikov... skratka, ta ženska je imela glavo in srce na pravem mestu in gotovo se bo marsikatera ljubeznjivih bralk popolnoma strinjala z njo. Ivan Nevstrašni in Margarita sta si stala nekaj hipov nepremično nasproti, on bled in trepetajoč od tega, kar je bil pravkar slišal, ona v oblasti samo sebe. mirna, žalostna in zaničujoča, • Kaj pomenijo, je končno zajecljal Ne-.vers. te strašne besede, ki ste jih izustili? — 83 — Margarita pa je odgovorila kakor obtožujoč duh: — Na kak način me nameravate ubiti? Z železom? S strupom? Ali se pa boste posluževali obojega, kakor za Lavro d’Ambrunf vašo ljubico? Strašno hropenje se je izvilo prsim Ivana nevstrašnega. Njega pogled se je vkopal v v Margarito in uboj mu je stresaval sence; izdrl je bodalo. Brez besede je padla njegova levica na tilnik Margarite in desnica je zamahnila. Rezilo se je pošastno zableščalo ... Mar-genta se ni ganila. S trdnim glasom je nadaljevala: . Podvizajte se, morite predno se maščuje vojvoda burgundski, ki je že obveščen o moji smrti! Bodalo je omahnilo. Ivan Nevstrašni je buleče odstopil: Vojvoda — obveščen! Spoznal je, da se je nahajal v oblasti usode, da se je zapletel v nerešljive mreže... Vrtinec groze mu je zaplesal po možganih in zahropel je: — Izgubljen sem! — Sedite gospod, je dejala Margarita. Izprašati se morava, pogovoriti in morebiti razumeti: Ne bo dolgo trajalo. Ivan Nevstrašni se je zgrudil v naslonjač, bolj v slabosti, kakor na ukaz na tem mestu, kjer je imel on edini pravico zapovedovati: sedite! ... Margarita je obstala po koncu kakor antična Nemesis, kadar je sodila zločince, ki jih ji je izročala Usoda. — Gospod, je dejala, v tem Času je pripravljen zvest, neustrašen, in nepodkupljiv .DAN” se prodaja v Trstu v sledečih tobakarnah: Železnik, Sv. Ivan, Trcvisan, ulica Fontana, Bajc, ulica Geppa, Lavrenčič, Vojašnični trg, Pippao, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Gramaticopulo, ulica Barriera. Rončelj, ulica S. Marko, Rankel, ulica del Rivo štev. 22r. Bruna, ulica del Rivo štev. 44, „ ulica St. Martiri, Bilan, ulica Covana štev. 14, Raunacher, Čampo Marzio, Retinger, ulica Grumulo, SchimpiF, državna železnica, Geržina, Rojan, Može, ulica Miramar, Magoio, ulica Belvedere, Hreščak, ulica Belvedere,, Vivoda, Roj an, Šegulil), ulica Imlustria, Sekovar, Vojašnični trg, Schmelzer, južni kolodvor, Ivan Treven, Baaovica pri Trste-