Kje pa so mize in stoli?: Inovativno učno okolje pri poučevanju tujega jezika na razredni stopnji Maja Širca, prof. razrednega pouka in učiteljica tujega jezika, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper Sem profesorica razrednega pouka in učiteljica tujega jezika. Kombinacija obojega in poznavan- je didaktik obeh področij mi je omogočilo, da ju v praksi uspešno združujem pri izvajanju pouka z najmlajšimi. Skozi leta se je model poučevanja spreminjal in izboljševal. Modeli začetnega poučevanja so se v vseh teh letih spreminjali in prilagajali starostni stopnji in razvojni stopnji otrok. Temu je sledilo tudi učno okolje, modeli poučevanja in način dela v razredu. Večkrat se ob vstopu v učilnico novi gostje začudijo: »Kje pa so stoli in mize?« Moj odgovor je večinoma usmerjen v dejstvo, da bi nas ti stoli in mize samo ovirali pri delu in učenju. Moj namen je predstaviti nekaj dejavnosti, pripomočke in namembnost le-teh v prostoru ter produkte tovrstnega pristopa. V zadnjih letih smo pouk oblikovali po principu povsem uveljavili kot stalna praksa. Evalvacije so celostnega pristopa, kjer je močno prisoten gib. izkazale učinkovitost modela, učenci so bili pri sa- Poleg gibalnih dejavnosti so prisotne tudi druge, mem učenju zelo uspešni, zadovoljni in samoza- ki pa so v veliki meri usmerjene v poučevanje s vestnejši v komunikaciji. V tem prispevku delim le kinestetičnimi asociacijami. Usvajanje pomena majhen delež svoje dolgoletne prakse. besed z gibom, tipom in formo ima pozitiven učinek na sidranje in na zapomnitev samega be- Jezikovna učilnica sedišča pa tudi jezikovnih struktur. Pomnjenje je Dolgoletne izkušnje na tem področju so smerni- hitrejše in zapomnitev dolgotrajnejša. Po več kot ce, ki so nas vodile k izvajanju pouka na svojevr- desetletju poučevanja tujega jezika angleščine v sten način. Povsem je prilagojen starostni stopnji prvih štirih razredih osnovne šole ugotavljamo, učečih se tujega jezika. Pouk izvajamo večinoma da je bilo uvajanje jezika v okviru inovacijskih pro- »brez miz, stolov in učbenikov«, kar je pomenilo, jektov in kasneje kot projekt uvajanja novih uč- da smo kot učne metode lahko uporabljali pred- nih načrtov uspešna popotnica za razvoj osnov vsem gibanje, igro, petje, ples, posnemanje, igro in podpora novim pristopom, ki so se do danes vlog, multisenzornost. Imeli smo srečo, saj smo 25 Didakta ŠOLSKA PRAKSA na razredni stopnji eno učilnico namenili po- katerim sidramo in pomnimo besedišče oziroma učevanju jezika. Tako smo lahko priredili prostor, jezikovne strukture. Ne strinjam se, da je gibanja ki je že sam po sebi motivacijski element. Pri iz- s starostjo vse manj, raje ugotavljam, da je vseh vajanju pouka smo sproti razvijali tudi didaktični drugih dejavnosti vedno več, čeprav gibanje ostaja material, ki je bil vsa leta v procesu nadgrajevanja glavna opora pri učenju. in izboljševanja. Nastajal je kot plod raziskovanja didaktičnih gradiv, proučevanja različnih virov, Vizualni dražljaji knjižnih, spletnih in didaktičnih predlog in je se- Oprema panojev in stenske poslikave spodbujajo veda sledil našim ciljem in metodam poučevanja. učenca k uporabi le-teh, sprožajo komunikacijo z Pouk tujega jezika na naši šoli vsekakor ni kla- vrstnikom, učiteljem, ponudijo mu možnost upo- sičen pouk. Odmika se od klasičnih frontalnih rabe spontanih ali pa usmerjenih (kontroliranih) oblik. Pri nas smo s tem ustvarili sodobno učno vzorcev pogovora. okolje, jezikovno učno okolje, ki sledi potrebam današnjih otrok in zagotavlja optimalen celostni razvoj posameznika. Gib Učilnica tujega jezika je prostor, ki spodbuja aktiv- nost otroka. Takoj ob vstopu se odpre prostor za fizično aktivnost. Gib je avtomatična posledica od- prtega prostora. Gib je osnovna otrokova potreba. Kljub temu je potrebno zagotoviti ustrezen nadzor in s tem varno gibanje. To naredimo tako, da vsak vstop otrok v učilnico osmislimo z neko nalogo. Običajno učencem že takoj na vratih damo nalogo in jim naročimo, naj se v paru sprehodijo in nekaj poiščejo, vstopijo in posnemajo gib živali, dejav- nost povežemo z vsebino, ki sledi, in jo osmislimo. Učenci se gibljejo po prostoru prosto in sproščeno ali organizirano v obliki plesa, iger, sprostitvenih dejavnosti, izštevank. Gib tako postane sredstvo, s 26 Didakta V prvem in drugem letu učenja so lahko oblike ko- munikacije zelo preproste, v maternem jeziku ali celo samo z mimiko. Ne smemo pozabiti na tiho dobo, ko učenec ne producira, temveč samo skladi- šči osnove jezika. Učenje postane družaben dogo- dek, ko učenec pokliče sošolca, mu pokaže, kaj je zagledal, razmišlja in se uči. Kasneje se ob ponov- nem srečanju učenca z izpostavljeno vsebino spro- ži določena asociacija, poveže jo s slišano zgodbo, z gibom, z doživetjem, z željo po interpretaciji. Kotiček V učilnici je nekaj stalnih tematskih kotičkov, kjer učenec podoživi in na svoj način interpretira vsebi- ne. V kotičkih so običajno dejavnosti, igre ali navodi- la, ki usmerjajo učence. Pod naslikanim drevesom so nameščene tudi blazine in mehki »puzzle«, kjer lahko učenci posedijo in prebirajo mini knjižice. Tak kotiček je stalen, kar pomeni, da se tam dejav- nost ne spreminja, menjajo se le vsebine. V kotič- Na sliki je plakat, na katerem je prikazana vsebina kih, ki pa niso stalni, temveč jih učitelj oblikuje na posameznih postaj. Na temo so prikazane dejav- temo učnih vsebin, so aktivnosti ciljno usmerje- nosti. Na fotografiji je primer s slikami: vrtavka, ne. V ta namen je izdelan didaktični material, ki je kjer učenci zbirajo set besed, z zamaški »pišejo« tam vselej prisoten in na razpolago za delo, igro in ob slikah; igra spomina, ki zahteva, pomnjenje ter učenje. Če bi primerjali s poukom športa, bi lahko sestavljanje povedi; igra »baloni«; igra s kocko. Vse rekli, da je učenje po postajah/kotičkih, ki smo ga igre je moč prilagoditi na način, da se stopnjuje poimenovali »station work«, kakor neke vrste po- zahtevnost na posameznih nivojih. Tako pri igri ligon. Učenec se zadrži na določeni postaji toliko spomin ni dovolj, da učenec le najde sliko, temveč časa, dokler z delom ne zaključi. Seveda ga spod- mora sestaviti ustrezno poved ali najti rimo ali na- bujamo, da začeto delo dokonča in da se ustavi sprotje. Dejavnosti omogočajo tudi individualiza- na vseh postajah. S tem načinom dela si učenec cijo pouka s tem, ko si učenec sam izbira zahtev- sam izbira pot za doseganje ciljev. Pristop omo- nost naloge. Primer je igra z zamaški, na katerih goča učencem izbiro. Za orientacijo izdelamo pla- so zapisane črke abecede. Učenec lahko sestavlja kat, kjer ima učenec neke vrste »zemljevid« vseh besede, križanko, besedne zveze ali povedi ob da- dejavnosti, in ga postavimo na vidno mesto. nih slikah, ki jih narekujejo tematske kartice. 27 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Samovrednotenje Diferenciacija pouka Po opravljeni dejavnosti se učenci sami ovredno- Učenje po postajah poteka po učencu prikroje- tijo in izražajo svoja mnenja o vsebinah in dejav- nem tempu, nivoju in vrsti dejavnosti, kar omo- nostih. Pri tem se poslužujemo interaktivne table, goča notranjo diferenciacijo pouka. Vsi učenci ne ki je priročen pripomoček tudi za delo učitelja. dosegajo ciljev enako hitro ali pa na enak način. Hkrati to omogoča vsem udeleženim pregled Ker so učenci večinoma samostojni, to omogoča nad opravljenim delom za posameznega učenca. učitelju, da se še dodatno usmeri k učencem, ki Učenci sproti vrednotijo svoje delo, beležijo rezul- potrebujejo dodatno pomoč. Učenci, ki presegajo tate in označujejo sled opravljenega. Posamezni cilje in zastavljene okvirje, lahko z zgledom mo- učenci se imajo možnost vrniti nazaj in ponovi- tivirajo ostale. Aktivna vloga učencev, ko so sami ti dejavnost. Spoznanje, da so uspešni, učence ustvarjalci, je izredno pomembna. Taka dejavnost motivira. Pregled nad opravljenim delom sproža je neke vrste bralna značka, kjer učenci predstavi- neke vrste pozitivno tekmovalnost. Učenka na jo prebrano knjižico ali jo sošolcem glasno berejo, sliki vpisuje svoje ime in v razpredelnici pod do- ali pa predstavijo lastne izdelke. Predmet pred- ločeno postajo označi, ali je nalogo opravila, kako stavitve so lahko priročni mini slikovni slovarji ali dobro jo je opravila in ali ji je bila igra všeč. Ob pre- plakati na določeno temo. gledu tabele lahko učitelj pomaga pri usmerjanju otrok na posamezne dejavnosti. Izbiranje vsebine Izredno smiselno in praktično je uskladiti vsebine različnih razredov. To pomeni, da se neka tema »obravnava« v istem časovnem obdobju v vseh le- tnikih. To omogoča učitelju, da so slike, napisi, igre, motivi in podobno dalj časa v uporabi za vse letni- ke hkrati. Hkrati se s tem omogoči tudi diferencia- cija, saj otrok lahko posega po dejavnostih, s kate- rimi prehaja med nivoji oz. cilji, ki presegajo okvirje, predpisane z učnim načrtom. Učitelj to načrtno iz- pelje z zahtevnostjo dejavnosti ali pa s stopnjo sa- mostojnosti pri učenju. Naslovi tematskih sklopov so vezani na letne čase, pravljice, življenjska okolja, praznike in praznovanja ter podobno. Primer je pravljica J. Donaldson: Room on the Broom, ki je tema v drugem in tretjem razredu. Primer Room on the Broom Cilji pri tej temi so med drugimi predvsem, da se učenci seznanijo z vsebino, junaki pravljice (besedi- šče) in pa ustreznimi jezikovnimi strukturami in zvočnostjo jezika. (Učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. ra- zredu 2013). Vselej so cilji večplastni in vzgojni, dejavnosti pa osmišljene. Skupno obema razredoma je ogled animiranega filma, kateremu sledi poslušanje pravljice ob knjižni predlogi. Zahtevno besedilo se ob branju prilagodi in poenostavi. Po poslušanju sledijo različne dejavnosti. Od iger za pomnjenje, gibanje, tvorbo, poustvarjanje in druge. Učenci usvajajo jezikovne strukture like/don't like, can/can't, have got/haven't got, razumejo posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori (npr. slikah, predmetih), znajo prebrati in razumejo posamezne znane povedi, ponazorje- ne z nebesedno podporo. Opazujejo zapis besed in označijo različno dolžino besed/zlogujejo, berejo slikopis, iščejo rime. Prepisujejo in sestavljajo besede z zamaški (stavnico). Te dejavnosti se pogosto poslužujemo v korakih pri opismenjevanju v tujem jeziku. V tretjem razredu so cilji le nadgrajeni. Tretješolci torej ob branju izdelanih mini knjižic uporabljajo jezikovne strukture, tvorijo opise posameznih sličic, povzemajo zgodbo in samostojno rešujejo na- loge pisnih oblik, torej dopolnjujejo kratke povedi, k slikam prirejajo povedi. Novo besedišče utrdijo, razumevanje že znanega dokažejo z rabo v dramatizaciji. Vse dejavnosti se izvajajo v obliki dela po postajah, le uvodni del je predstavljen vsem učencem hkrati. Večino dejavnosti je usmerjenih v korake opismenjevanja v tujem jeziku in zaznavanju posebnosti in značilnosti tujega jezika. Učenci ob zaključku povzamejo znanje z reševanjem učnega lista. 28 Didakta Rutina Učenci so naučeni, da se vsaka učna ura začne s kratko rutino pred pričetkom dela, ne glede na dejavnosti, ki nato sledijo. Zberemo se v krogu in učenci povedo »novice«, lahko se tudi igramo igro, zapojemo pesem, se orientiramo na koledarju, šte- jemo in povemo, kakšno je vreme. Sledi predstavi- tev teme in oblike dela. Če sledijo nove dejavnosti, se jih predstavi že v uvodnem delu ure, v krogu, frontalno. Povemo, katere so obvezne in katere do- polnilne ter dodatne dejavnosti. Ta dejavnost v za- četku ure učence umiri in miselne procese usmeri v želene cilje. Povemo, k čemu stremimo, in pono- vimo pravila obnašanja v razredu. Didaktične igre so prirejene po splošnih igrah, ka- terih osnovna pravila učenci poznajo. Take igre so Material in didaktično gradivo spomin, človek ne jezi se, igre z igralnimi ploščami, Vse, kar učenci potrebujejo pri posameznih urah, igre s karticami, s stavnico, slikovne kartice, igre s je že predhodno pripravljeno po postajah in posta- kocko, vrtiljaki … Didaktična igra mora ustrezati temi vljeno v določene kotičke v učilnici. Učenci se po in ciljem, ki jih zapoveduje starostna stopnja učenca, uvodnem rutinskem delu takoj razporedijo in prič- predznanje in učni načrt za tuj jezik. nejo z delom. V kolikor ne uspejo dokončati nalo- ge, jih naslednjič čaka nadaljevanje. Take tematske Zaključek dejavnosti trajajo več šolskih ur, tako se lahko razši- Učna načela inovativnih učnih okolij postavljajo rijo tudi na dva tedna (4–5 šolskih ur). učenca v središče. Cilj sodobnega poučevanja je ohranjanje dolgotrajne motivacije, kar zagotovimo z učenjem v nadaljevanjih, ko se igra nadaljuje. Ko je učenec v središču učenja, je visoko aktiven in hkrati agent učenja tudi ostalih, saj jih spodbuja in vklju- čuje. Frontalne in toge oblike pouka se spreminja- jo v družabne dejavnosti, ki postajajo motivacija za delo kot posledica čustvenih odzivov in interakcije z drugimi. Pristopi, ki imajo gibanje za osnovno dejav- nost, zagotavljajo zadovoljevanje osnovnih potreb otroka po gibanju in sprožajo miselne procese, ki so dokazano pomembni za razvoj struktur jezikov- nih vzorcev, funkcionalnosti znanja, asociativnega učenja in poglabljajo socialno interakcijo. Čustveni odzivi so pogostejši, izražanje je svobodno in komu- nikacija sproščena. Nenazadnje omogočajo diferen- cirane pristope in prilagoditve posameznikom. Taka oblika dela zahteva veliko časa in energije za pripra- vo gradiv in pripomočkov, vendar so nagrada za ves trud in zavzetost rezultati in veselje otrok. Literatura: Martin, B Jr. in Carle, E. (1967): Brown Bear, Brown Bear, What Do You See?. London: Henry Holt and Company, Inc. Donaldson, J. in Scheffler., A.: Room on the broom. Orange Eyes Limited: London, Združeno kraljestvo). Pridobljeno 4. 1. 2023 s https://roomonthebroom.com/activities Lacome, J. (1995): Walking Through The Jungle. Candlewick Press: Cambridge. https://www.youtube.com/watch?v=GoSq-yZcJ-4 Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgo- dnjega učenja tujih jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost – zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole Lucariello, J., et al. (2016): Dvajset najpomembnejših psiholoških načel za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole. Zveza za psihologijo v šolah in izobraževanju = Coalition for Psychology in Schools and Education. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti. Štemberger, T., Čotar Konrad, S., Rutar, S. in Žakelj, A. (2022): Obli- kovanje inovativnih učnih okolij Constructing Innovative Lear- ning Environments. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Prirejeno po: https://roomonthebroom.com/activities Učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. razredu (2013). Ljubljana: Ministr- stvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 29 Didakta