Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 63 62 BAZenSKA KoPALiŠČA in KAKoVoST KoPALne Vode V BAZeni H V LeTU 2013 TinA GRČA 1 , iVAnKA GALe 2 Povzetek Za bazene oz. kopališča mora upravljavec izvajati notranji nadzor ter zagotavljati odvzem in laboratorijsko preskušanje vzorcev kopalne vode. Rezultate preskušanj in terenskih me- ritev laboratoriji pošljejo na Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ; prej Inštitut za varovanje zdravja), ki vodi register kopalnih voda v bazenih. Upravljavec pred začetkom opravljanja kopališke ali druge dejavnosti oziroma ob spremembi posreduje na NIJZ tudi podatke, ki se nanašajo na bazen oz. kopališče. Register vsebuje podatke o kopališčih, bazenih in kakovosti kopalne vode v bazenih. Za leto 2013 obsega več kot 5.000 vzorcev, odvzetih iz 656 bazenov oz. 194 bazenskih kopališč. Neskladnih je bilo 37 % vzorcev: 5 % vzorcev zaradi mikrobioloških ter 34 % vzorcev zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov. Odstotni delež neskladnih vzorcev se je znižal z 80 % v letu 2005 na 40 % v letu 2007, v obdobju 2007–2013 je znašal med 35 % in 42 %. Ključne besede: bazeni, bazenska kopališča, kakovost kopalne vode v bazenih, register kopalne vode v bazenih Abstract Internal control of each swimming pool or swimming facility should be implemented by manager, also sampling and laboratory testing of bathing water samples must be provided. Results of laboratory testing and field measurements are transmitted to National institute of public health (NIJZ) by accredited laboratories. NIJZ maintains the register of bathing water in swimming pools. Managers forward data about the swimming pool or swimming facility to NIJZ before starting activities or in case of changes. Register comprises data about swimming pools, swimming facilities and quality of bathing water. For year 2013 it comprises more than 5.000 samples taken from 656 swimming pools or 194 swimming facilities. 37 % of samples were non-compliant; 5 % because of microbiological parameters, 34% because physical and chemical parameters. Percentage of 1 Tina Grča, dipl. san. inž., Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Ivanka Gale, dr. med., spec. higiene in javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje P odjetje Brenntag Ljubljana, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1993 s sedežem v Ljubljani. Deluje na slovenskem trgu in v sosednjih državah kot del skupine Brenntag, vodilnega svetov- nega distributerja kemikalij s 130-letno zgodovino obstoja. Glavne dejavnosti podjetja Brenntag v Sloveniji vključujejo distribucijo standardnih kemikalij, kot so surovine v vseh panogah in industrijah, specialne kemikalije za izdelavo iz- delkov in rešitve za industrijsko pakiranje. Osnova našega uspeha je pripravljenost za inovacije, timski duh in dolgoročno partnerstvo s kupci in z do- bavitelji. Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 65 64 • Legionella sp.; parameter se preskuša dvakrat letno, v bazenih, kjer je temperatura vode višja ali enaka 23 °C in je možnost aerosolizacije, • Staphylococcus aureus; parameter se preskuša dvakrat letno v bazenih z morsko vodo [10 ]. Fizikalni in kemijski parametri so: • pH-vrednost, • motnost, • prosti klor, • vezani klor, • redoks potencial proti Ag/AgCl 3,5 m KCl, • trihalometani, • klorit, če se pri pripravi uporablja klorov dioksid, • ozon, če se pri pripravi uporablja ozon, • cianurna kislina, če se pri pripravi uporabljajo kloroizocianurati [10]. Pri pripravi kopalne vode je treba opraviti najmanj razkuževanje z rezidualnim učinkom in ko- rekcijo pH-vrednosti. Možen je odstop od navedenih zahtev, le če so izpolnjeni pogoji, določeni v 2. odstavku 7. člena Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, ki so: • dodajanje polnilne vode v količini najmanj 10 m3/kopalca, • temperatura vode ne presega 21 °C, • dnevno praznjenje celotne prostornine bazena in njegovo čiščenje [10]. Pravilnik [10] določa, da mora imeti vsak bazen naprave za kontinuirano in samodejno mer- jenje temperature, pH-vrednosti, redoks potenciala in prostega klora (če se za razkuževanje uporablja klorovo sredstvo) kopalne vode ter samodejne dozirne naprave za korekcijo vredno- sti parametrov. Če pa upravljavec ne zagotavlja kontinuiranih in samodejnih meritev, mora šestkrat dnevno v enakomernih časovnih presledkih v obratovalnem času zagotavljati ročne meritve. Obratovanje bazena je lahko sezonsko ali celoletno, če bazen obratuje najmanj 8 mesecev, se šteje, da obratuje celo leto [10]. Pravilnik [10] določa, da odvzem vzorcev, laboratorijsko preskušanje in ugotovitve o skladno- sti vzorcev kopalne vode v bazenih opravljajo laboratoriji, akreditirani v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Upravljavec mora zagotoviti odvzem vzorca kopalne vode v bazenih in laboratorijsko preskušanje skladno s parametri, ki so določeni v Prilogi 1. V vsakem bazenu, ki obratuje celo leto, mora upravljavec zagotoviti odvzem vzorca kopalne vode in laboratorij- sko preskušanje odvzetega vzorca najmanj enkrat mesečno, če bazen obratuje sezonsko, pa najmanj dvakrat mesečno. Akreditirani laboratoriji posredujejo rezultate na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki vodi register kopalnih voda v bazenih. Upravljavec pred začetkom non-compliant samples fell from 80 % in 2005 to 40 % in 2007, between 2007 and 2013 it was between 35 % and 42 %. 1. UVod Kopalno vodo v bazenih onesnažujejo kopalci in okolje, zato je lahko medij za prenos mikro- organizmov in snovi. Prenašajo se lahko z uživanjem, vdihavanjem ali stikom (npr. koža, oči, sluhovod). Običajno so v vodi prisotni le nenevarni ali povsod živeči mikroorganizmi, ki opo- zarjajo na obremenjenost kopalne vode. Vendar so lahko pogojno patogeni za določene sku- pine ljudi, npr. za osebe z zmanjšano imunsko odpornostjo, nekaterimi kroničnimi boleznimi, otroke, starejše. Lahko so prisotni tudi patogeni mikroorganizmi, ki jih vnesejo bolni kopalci, ali na videz zdravi klicenosci, ali pridejo v vodo pri nepredvidenih dogodkih, kot sta bruhanje ali iztrebljanje v kopalno vodo. Nečistoče, ki se splakujejo s površine kože in iz telesnih odprtin ali prihajajo iz okolja, večajo porabo sredstva za razkuževanje. Skupki gnoja, sluzi, fecesa, kjer se zadržuje večja količina mikroorganizmov, predstavljajo večjo nevarnost, ker delci šči- tijo mikroorganizme pred delovanjem sredstev za razkuževanje. Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih [10, 11], določa minimalne higienske zahteve ter način njihovega ugotavljanja in spremljanja zaradi varovanja zdravja uporabnikov. Prispevek se nanaša na pravilnik [10] iz leta 2013, v letu 2015 je izšel nov Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih [11]. Pravilnik [10, 11] opredeljuje bazen kot »proizvod oz. del stavbe različnih oblik in dimenzij, v katerem je kopalna voda, ki se uporablja za rekreativne, športne, terapevtske ali druge ak- tivnosti. Bazen je lahko del kopališke ali drugih dejavnosti«. Bazenska kopališča se delijo na dvoranska kopališča in kopališča na prostem. Za zagotavljanje higienskih zahtev je odgovoren upravljavec bazena oz. kopališča. Za vsak bazen oziroma vsako kopališče mora izvajati notranji nadzor na podlagi načrta zagotavljanja varnosti kopalne vode bazena oziroma kopališča, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, fizikalnih in kemičnih agensov, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi, ter potrebne ukrepe in vzpostaviti stalni nadzor na kritičnih kontrolnih točkah. Ravno tako načrt zagota- vljanja varnosti kopalne vode vsebuje mesta vzorčenja, metode laboratorijskega preskušanja, najmanjšo pogostost vzorčenja in ustrezno dokumentacijo [10]. Kopalna voda mora izpolnjevati higienske zahteve, ki so določene z mikrobiološkimi, fizikal- nimi in kemijskimi parametri iz Priloge 1: Higienske zahteve za kopalne vode Pravilnika [10]. Mikrobiološki parametri so: • število kolonij pri 36 °C ± 2 °C, • Esherichia colli, • Pseudomonas aeruginosa, Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 67 66 zene s sladko, morsko in naravno mineralno vodo, bazenov s sladko vodo je bilo 51 % (335), z morsko vodo 11 % (75) in z naravno mineralno vodo 38 % (246) [8]. Iz dvoranskih bazenov je bilo odvzetih 3.723 vzorcev, iz bazenov na prostem 1.372 vzorcev in iz kombiniranih bazenov 233 vzorcev. Iz bazenov, globljih od 0,6 m, je bilo odvzetih 4.386 vzorcev kopalne vode [8]. Tabela 1: Število in odstotni delež bazenov ter število in odstotni delež odvzetih vzor- cev kopalne vode po vrsti bazena, globini in tipu polnilne vode, Slovenija, 2013 [8] Bazeni Vzorci Vrsta bazena Št. % Št. % dvoranski bazeni 431 66 3723 70 bazeni na prostem 203 31 1372 26 kombinirani bazeni 22 3 233 4 skupaj 656 100 5328 100 Globina vode Št. % Št. % x 0,6 m 536 82 4386 82 skupaj 656 100 5328 100 Tip polnilne vode Št. % Št. % sladka 335 51 2451 46 morska 75 11 526 10 naravna mineralna 246 38 2351 44 skupaj 656 100 5328 100 Število odvzetih vzorcev (iz vseh bazenov) se razlikuje po mesecih, giblje se od 346 (novem- ber) do 633 (julij). Število odvzetih vzorcev kopalne vode iz posameznega bazena se razlikuje glede na vrsto bazena, v poletnih mesecih se poveča število vzorcev, odvzetih iz bazenov na prostem [8]. Povprečno je bilo v letu 2013 odvzetih 8 vzorcev kopalne vode na bazen, iz dvoranskih ba- zenov je bilo povprečno odvzetih 9 vzorcev na bazen, iz bazenov na prostem 7 vzorcev na bazen in iz kombiniranih bazenov 11 vzorcev na bazen. Koeficient odvzetih vzorcev je le infor- mativen. Za točen koeficient bi bilo treba upoštevati čas obratovanja posameznega kopališča oziroma bazena [8]. opravljanja kopališke ali druge dejavnosti oziroma ob spremembi te dejavnosti posreduje na NIJZ podatke, ki se nanašajo na bazen oziroma kopališče [10]. 2. BAZenSKA KoPALiŠČA in KAKoVoST KoPALne Vode V BAZeni H V LeTU 2013 Register kopalnih voda v bazenih obsega bazo o bazenskih kopališčih in bazenih ter bazo o kakovosti kopalne vode v bazenih. Baza podatkov o bazenskih kopališčih in bazenih za leto 2013 obsega naslednje podatke o bazenskih kopališčih in bazenih: • ime kopališča, • podatke o upravljavcu kopališča, • velikost kopalne površine kopališča, • število bazenov in število obiskovalcev za posamezno kopališče, • ime bazena, • območno enoto NIJZ in statistično regijo, v kateri se kopališče nahaja, • tip polnilne vode, vrsto bazena, globino bazena, vrtinčenje, dezinfekcijo in temperaturo za posamezni bazen [8]. Baza podatkov o kakovosti kopalne vode v bazenih za leto 2013 obsega naslednje podatke: • ime kopališča in bazena, • območno enoto NIJZ in statistično regijo, v kateri se kopališče nahaja, • tip polnilne vode za bazen, • vrsto bazena, • globino vode za bazen, • datum vzorčenja, • rezultate terenskih meritev ter kemijskih in mikrobioloških laboratorijskih preskušanj, ter oceno skladnosti vzorcev kopalnih voda, odvzetih v bazenih [8]. 2.1. Bazenska kopališča, bazeni in odvzeti vzorci v letu 2013 Za leto 2013 je bilo statistično obdelanih 5.328 vzorcev kopalne vode, odvzetih iz 656 baze- nov, ki se nahajajo v 194 kopališčih [8]. Po vrsti bazena se bazeni delijo na dvoranske bazene, bazene na prostem in kombinirane ba- zene. Največ je bilo dvoranskih bazenov (66 % oz. 431), sledijo bazeni na prostem (31 % oz. 203) in kombinirani bazeni (3 % oz. 22). Po globini vode je bilo največ bazenov globljih od 0,6 m (82 % oz. 536). Med bazene z globino nad 0,6 m spadajo tudi bazeni, v katerih voda narašča in na določenem mestu preseže 0,6 m. Po tipu polnilne vode se bazeni delijo na ba- Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 69 68 Slika 2: Odstotni delež neskladnih vzorcev kopalne vode v bazenih po mesecih, Slovenija, 2013 [8] 2.3. nekateri vzroki neskladnosti kopalnih voda v letu 2013 Mikrobiološki parametri so načeloma indikatorski parametri, ki govorijo o onesnaženosti ko palne vode v bazenih in o uspešnosti njene priprave oziroma izpolnjevanju higienskih zahtev za kopališče in kopalno vodo v bazenih. Pozitivni rezultat pomeni, da je voda mikrobiološko »onesnažena«. Vzroki so različni, treba jih je odkriti in nato ustrezno ukrepati. Običajno ne gre za neposredno nevarnost za zdravje, ampak opozorilo. Kljub temu velja, da kadar je voda ocenjena kot »neprimerna«, naj se ne uporablja kot kopalna voda. Vrsta ukrepanja je odvisna od celotne ocene sistema delovanja bazena, vključno z ostalimi kazalniki onesnaženja. Nega- tivni rezultat ne pomeni, da mikrobiološkega onesnaženja ni. Pri mikrobiološko neskladnih vzorcih je bilo v 162 (3 %) vzorcih preseženo skupno število mikroorganizmov, v 20 vzorcih (manj kot 1 %) je bila prisotna bakterija Escherichia coli, v 50 vzorcih (1 %) je bila prisotna bakterija Pseudomonas aeruginosa [8]. Prisotnost Legionelle sp. se po Pravilniku [10] preverja v bazenih dvakrat letno, in sicer tam, kjer je temperatura kopalne vode višja ali enaka 23 °C in obstaja možnost aerosolizacije vode. Mejna vrednost za parameter Legionella sp. je 0 v 100 ml. Za laboratorijska preskušanja pa- rameter Legionella sp. je bilo iz bazenov odvzetih 483 vzorcev kopalnih voda, od tega jih je bilo 12 % neskladnih. [8]     Slika 1: Število odvzetih vzorcev kopalne vode iz bazenov po vrsti bazena, Slovenija, 2013 [8] 2.2. Kakovost kopalne vode v letu 2013 Vzorec kopalne vode je ovrednoten kot skladen, če vrednosti posameznih parametrov ustrezajo higienskim zahtevam, ki so določene v Prilogi 1: Higienske zahteve za kopalne vode Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. V letu 2013 je bilo neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih zaradi mikrobioloških parame- trov 5 %, zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov pa je bilo neskladnih vzorcev 34 %, vseh neskladnih vzorcev je bilo 37 % [8]. Tabela 2: Odstotni delež neskladnih vzorcev kopalne vode v bazenih po vrsti baze- na, Slovenija, 2013 [8] Vrsta bazena Mikrobiološki parametri – odstotni delež neskladnih vzorcev (%) Fizikalni in kemijski parametri – odstotni delež neskladnih vzorcev (%) Vsi parametri – odstotni delež neskladnih vzorcev (%) dvoranski bazeni 6 31 34 bazeni na prostem 4 44 46 kombinirani bazeni 3 35 36 skupaj 5 34 37 Največji odstotni delež neskladnih vzorcev je bil odvzet v avgustu (43 %), najmanjši delež neskladnih vzorcev pa je bil odvzet v decembru (29 %). [8] Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 71 70   Odstotni delež neskladnih vzorcev se je znižal z 80 % v letu 2005 [9] na 40 % v letu 2007 [2], v obdobju med 2007 in 2013 je odstotni delež neskladnih vzorcev znašal od 35 % do 42 % [1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8]. Vzrok znižanja odstotnega deleža neskladnih vzorcev v letu 2007 je sprememba zakonodaje, saj se je mejna vrednost parametra trihalometani v sredini leta 2006 zvišala z 0,020 na 0,050 mg/l [2, 3, 4, 5, 6]. Slika 3: Odstotni delež neskladnih vzorcev kopalne vode v bazenih, Slovenija, 2005–2013 [1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9] 3.1. nekateri vzroki neskladnosti kopalne vode v obdobju 2005–2013 Primerjava nekaterih vzrokov neskladnosti vzorcev kopalne vode je prikazana za obdobje 2005–2013; podatki so pridobljeni iz letnih poročil o kakovosti kopalne vode v bazenih. Odstotni delež neskladnih vzorcev parametra P. aeruginosa in skupno število mikroorganiz- mov se je v obdobju od 2005 oz. 2008–2013 zniževal. Število odvzetih vzorcev za parameter Legionella se razlikuje po posameznih letih, odstotni delež neskladnih vzorcev se giblje med 33 % v letu 2008 in 11 % v letu 2009 [1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9]. Tabela 3: Odstotni delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih zaradi mikro- bioloških parametrov po vrsti bazena, Slovenija, 2013 [8] Vrsta bazena Vsi vzorci Pseudomonas aeruginosa - neskladni vzorci Escherichia colli - neskladni vzorci Skupno št. mikroorganizmov (36 °C ± 2 °C) – neskladni vzorci Vsi vzorci Legionella sp. Legionella sp. - neskladni vzorci št. % št. % št. % št. % dvoranski bazeni 3723 33 1 13 0 122 3 379 43 11 bazeni na prostem 1372 15 1 5 0 35 3 82 0 0 kombinirani bazeni 233 2 1 2 1 5 2 22 1 5 skupaj 5328 50 1 20 0 162 3 483 58 12 Fizikalni in kemijski parametri, ki se spremljajo, so predvsem kazalniki obremenjenosti vode in ustreznosti delovanja sistema priprave vode oziroma upravljanja celotnega kopališča, vključ- no z nadomeščanjem in razredčevanjem bazenske kopalne vode. Trihalometani so rezultat reakcije klora kot sredstva za razkuževanje in organskih prekurzor- jev. Tvorba trihalometanov v vodi je večja pri višjih koncentracijah klora, organskih prekurzor- jev in bromidnega iona, višji temperaturi in pH-vrednostih ter daljšem kontaktnem času. Čim višje so koncentracije, tem slabša je priprava vode. Mejna vrednost trihalometanov, določena v pravilniku, znaša 0,050 mg/l. Zaradi presežene mejne vrednosti trihalometanov je bilo neskladnih 327 (6 %) vzorcev ko- palne vode, glede na tip polnilne vode je bil največji odstotni delež (22 %) neskladnih vzorcev odvzet iz bazenov z morsko vodo [8]. 3. KAKoVoST KoPALne Vode V oBdo BJU 2005–2013 Primerjava kakovosti kopalne vode je prikazana za obdobje 2005–2013, podatki so pridobljeni iz letnih poročil o kakovosti kopalne vode v bazenih. Odstotni delež neskladnih vzorcev zaradi mikrobioloških parametrov se je v tem obdobju zni- žal z 10 % v letih 2005, 2006 in 2007 [1, 2, 9] na 5 % v letih 2012 in 2013 [7, 8]. Odstotni delež neskladnih vzorcev zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov se je v tem obdobju znižal z 78 % v letu 2005 [9] na 33 % v letu 2007 [2], v obdobju med 2007 in 2013 pa je znašal od 30 % do 38 % [1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8]. Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 73 72 Slika 6: Odstotni delež neskladnih vzorcev kopalne vode zaradi parametra trihalometani in parametra vezani klor zaradi nekaterih fizikalnih in kemijskih parametrov, 2005–2013 [1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9] LiTeRATURA in ViRi 1. Bitenc, K., Petrovič, A., Gale, I.: Kakovost bazenskih kopalnih voda v Sloveniji v letu 2006, Inštitut za varovanje zdravja, Ljubljana 2007, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/spremlja- nje-kakovosti-kopalnih-voda-v-bazenih. 2. Bitenc, K., Gale, I., Petrovič, A.: Kakovost bazenskih kopalnih voda v Sloveniji v letu 2007, Inštitut za varovanje zdravja, Ljubljana, 2008, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/spremlja- nje-kakovosti-kopalnih-voda-v-bazenih. 3. Bitenc, K., Gale, I., Petrovič, A.: Kakovost bazenskih kopalnih voda v Sloveniji v letu 2008, Inštitut za varovanje zdravja, Ljubljana, 2009, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/spremlja- nje-kakovosti-kopalnih-voda-v-bazenih. 4. Bitenc, K., Jeraj, I., Gale, I.: Kakovost bazenskih kopalnih voda v Sloveniji v letu 2009, Inštitut za varo- vanje zdravja, Ljubljana, 2010, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/spremljanje- -kakovosti-kopalnih-voda-v-bazenih. 5. Bitenc, K., Gale, I.: Kakovost bazenskih kopalnih voda v Sloveniji v letu 2010, Inštitut za varovanje zdrav- ja, Ljubljana, 2011, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/spremljanje-kakovosti- -kopalnih-voda-v-bazenih. 6. Bitenc, K., Gale, I.: Kakovost bazenskih kopalnih voda v Sloveniji v letu 2011, Inštitut za varovanje zdrav- ja, Ljubljana, 2012, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/spremljanje-kakovosti- -kopalnih-voda-v-bazenih. 7. Bitenc, K., Gale, I.: Kakovost bazenskih kopalnih voda v Sloveniji v letu 2012, Inštitut za varovanje zdrav- ja, Ljubljana, 2013, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/spremljanje-kakovosti- -kopalnih-voda-v-bazenih.   Slika 4: Odstotni delež neskladnih vzorcev kopalne vode zaradi nekaterih mikrobioloških parametrov, 2005–2013 [1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9] Slika 5: Število odvzetih vzorcev za parameter Legionella in odstotni delež neskladnih vzorcev za parameter Legionella, 2006–2013 [ 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8] Odstotni delež neskladnih vzorcev zaradi parametra trihalometani in parametra vezani klor se je v obdobju 2005–2013 zniževal [1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9]. Zaradi spremembe zakonodaje je razvidno znižanje števila neskladnih vzorcev zaradi parametra trihalometani med letoma 2006 in 2007.     Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 75 74 MeŠAni ALi LoČeni SiSTeM KAnALiZACiJe – TeoRiJA in PRAKSA V SLoVenSKeM PRoSToRU dr. URoŠ KRAJnC 1 Povzetek Za srednjeevropski prostor je značilna prisotnost mešanega sistema kanalizacije v mestnih jedrih oziroma starejših predelih mest. Samo v novih mestnih četrtih so včasih prisotni tudi ločeni sistemi kanalizacije. Izgrajeni mešani sistemi praviloma ne ustrezajo sodobnim zah- tevam glede razbremenjevanja razredčenih padavinskih voda in lovljenja ter kasnejšega čiščenja tako imenovanega čistilnega vala. Slovenija je v času po osamosvojitvi dosegla velike uspehe pri izgradnji čistilnih naprav za odpadne vode, vendar ravno obratovalni mo- nitoringi praviloma kažejo dotoke na čistilne naprave, ki praviloma precej odstopajo od vre- dnosti v načrtih čistilnih naprav zaradi problemov obstoječih kanalizacijskih omrežij. Zaradi zahtev, da aglomeracije, naštete v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, odvajajo na čistilne naprave 95 % hišnih odpadnih voda, občine intenzivno gradijo kanalizacijske sisteme tudi v primestnih naseljih. Predvsem zaradi cenejših rešitev v teh naseljih izbirajo praviloma ločene sisteme kanalizacije. Pri tem pa večkrat pozabijo na celovitost vseh ukrepov, ki so v tem primeru potrebni, kar povzroča dodatne težave pri delovanju čistilnih naprav in njihovo hidravlično preobremenitev. Ključne besede: kanalizacija, ločeni sistem odvodnje, mešani sistem odvodnje, razbre- menilniki, zadrževalniki Abstract In city centres and older areas of the cities of Central European area a presence of a combi- ned sewer system is typical. Separate sewerage systems are sometimes also present only in new neighbourhoods. Combined sewer systems usually do not meet modern requirements for overflowing of diluted rainwater and catching and subsequently cleaning of so-called first-flush. After independence, Slovenia has achieved major successes in construction of waste water treatment plants, but operational monitoring systems as a rule show the inflows to waste water treatment plants, which generally considerably deviate from the values, planned for 1 Dr. Uroš Krajnc, univ. dipl. inž. grad., Institut za ekološki inženiring, Maribor 8. Grča, T., Gale, I., Petrovič, A.: Kakovost kopalne vode v bazenih v Sloveniji v letu 2013, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, 2014, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/spremlja- nje-kakovosti-kopalnih-voda-v-bazenih. 9. Petrovič, A., Gale, I., Bitenc, K., Uršič, S., Furlan, N., Pohar, M., Druškovič, M., Ambrož, B., Aladič, A., Šimac, N., Miljavac, B., Horvat, M.: Kakovost bazenskih kopalnih voda v Sloveniji v letu 2005, Inštitut za varovanje zdravja, Ljubljana, 2006, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/spremlja- nje-kakovosti-kopalnih-voda-v-bazenih. 10. Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, Uradni list RS, št. 39/2011, 64/2011 – popr. 11. Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, Uradni list RS, št. 59/2015.