»A 1

.\S 1 Mi'


■ .

% \ >t'  *V‘

;

*’ ‘ :  ' .". ’| ■' / • v '■ ; .

:: ''.-v; A..;vA.

' - - -
'■ . H--¥Vš !  s ; #M’" -:

.a.. ■ ”

■ a: aot s

*. ;  , • ' ' ,; '

.

■

. -

L

KM :

,

f.

•. •- \

./j,',' 1 ?*' ' *i;

S®BsH|


'

A v

i


i

.

‘

.. _

• .


S.o3 Jezusovo, ti ljubezni plameneče,
Daj nam srčno te ljubit in bolj goreče!

Ni.iilhri.iiiffhiiiiilljii.iijiliJtijitj;!!!.

Hmlilllmilifil;, ,ni}ll„,illllnmlltllmilllllm,lllhi,illlltll

sre aerErarre =c3=arac:st


i za dušo! J

MOLITVENA KNJIGA

ZA

POBOŽNE SLOVENCE, j

SPISAL

KAROL ČIGON,
duhoven Goriške nadškofije
II. pomnožena izdaja.

Z dovoljenjem visokočastitega
Goriškega nad škofi jstva.

Hi

L

mi,

i  “
f
i

:

1!

WINTERBERQ-.

;I Tisk i naklad J. Steinbrener-a.




1

Skrbi za dušo!

MOLITVENA KNJIGA

ZA

POBOŽNE SLOVENCE.

SPISAL

KAROL ČIGON,

duhovnik goriške nadškofije.
III. pomnožena izdaja.

Z dovoljenjem visoko častitega
goriškega nadškofij stva.


V GORICI.

Založil J. Steinbrener.

T WIXTF,HBERGIT.


g;*


s9


Impnmatur.

24 / 11 / 1898 .

110788

•S Jak. Miss'a,

nadškof.

Sveto cerkev slavno vladajoči sv. Očo
papež

LEON XIII.

so milostno podelili založniku te
knjižice s pismom 29. januarja
1889. viteški

križec reda sv. Silvestra

kot žasluženem založniku dobrih

skrbi Človek za dušoi

Vdobljeni cilj tvojega pozemelj-
skega popotvanja so nebesa.

Zgrešeni cilj tvojega pozemelj-
skega popotvanja je pekel.

Skrb vseh skrbi naj ti bo skrb
za dušo!

1. Eno samo dušo imaš;  če to
zgubiš, druge več ne dobiš.

2. Ena sama smrttečaka;  srečna
ali nesrečna, če srečna ne
bo, za te ni več pomoči.

i*

— 4  —

3. Eno samo sodbo boš slišal ;  ali
v vežno veselje ali v večen
ogenj.

4. Ena sama večnost te zadene;
ali se boš vežno veselil, ali
pa vežno jokal.

5.  Enega samega Boga imaš;  že
njemu ne služiš, si hudi-
žev služabnik.

6. Eno te čaka;  ali vežno dobro
ali vežno slabo.

7. Kaj pomaga človeku, češi  ves
svet pridobi, svojo dušo pe
zgubi?!

„Pri vseh svojih delali

spominjaj se štirih posled-

— 5  —

lijili reči, in vekomaj ne
boš grešil. 44  Sir. 7, 40.

Ljuba kristjanska duša! beri in
prebiraj rada in večkrat to knji¬
žico in premišljuj v srcu, kar boš
brala. Vzemi jo v roke, kader-
koli ti čas dopušča in gotovo se
ne boš kesala. Beri nekoliko iz
nje vsaj vsako nedeljo, zlasti en
ali drugi del na dan sv. spovedi.
To berilo ti bo pomagalo, da se
večnega pogubljenja rešiš in več¬
no veselje dosežeš.

Ne žabi, da ;

Kratko je veselje, večno pa trpljenje!
Kratko trpljenje, večno pa veselje!

Juterna molitev,

LjuM kristjan! Začni vsaki dan z Bogom!
Hočeš živeti srečno in v milosti božji, spomni
se vsaki dan, da Bog je perVi, nikdar toraj in
nikoli ne opuščaj jnterne molitve. Ce več ne
utegneš, zmoli vsaj sledečo molitvico, ki si jo
nauči na pamet, da jo boš opravljal brez knjige.

Ustanem v imenu križanega
Jezusa, ki me je s svojo drago
kervjo odrešil. Oče nebeški, lepo
te zahvalim, da si me to noč ob¬
varoval, prosim, ohrani me tudi
današnji dan pred vsem hudim
na duši in na telesu. Vse moje
dejanje naj bo danes k tvoji časti.
O Marija, bodi moja mati, in prosi
za me. Preljubi angel j, varuh moj,
meni danes na strani stoj, varuj
me, prosim te, v sveti raj pripelji
me. Oče naš... Češ čena si Marija...
Vera...

— 7  -

O presveto Srce Jezusovo, da¬
rujem Ti po brezmadežnem Srcu
Marijinem molitve, dejanje in
trpljenje današnjega dne vzadoš-
čenjeneštetihrazžalitev svojih in
ljudskih, po Tvojih mislih in na¬
menih, zlasti pa za pobožno češ-
čenje najsvetejšega zakramenta
in za vse potrebe, katere nam bo-
goljubna bratovščina posebno
priporoča ta mesec in ta dan.

O sladko Srce Jezusovo, daj,
da te bom ljubil vedno bolj.

Sladko Srce Marijino,reši me!

Kedar pa utegneš in ob nedelj ali, moli pa tako:

Bodi češčena in hvaljena
vekomaj o presveta Trojica!
Bog Oče, ki si me stvaril, Bog
Sin, ki si me odrešil, Bog sv.
Buh, ki si me posvetil. Hvala

— 8

ti serčna, o dobrotljivi nebeški
Oče, da si me to noč pri živ¬
ljenji in pri zdravji obranil in
vse hudo od mene odvernil. O
koliko ljudi je šlo to noč v več¬
nost, jaz pa sem še zdrav in
vesel! O kako dober si ti do
mene, jaz pa — ob, kaj bo z
mano? do tebe tako nehvale¬
žen !

O kolikokrat te jaz čez dan
razžalim, kolikokrat prelomim
tvoje svete zapovedi, a vendar
ti meni le gnade deliš in dobrote
dan na dan. Nehvaležno moje
serce hočeš z obilnostjo svojih
dobrot omečiti; ljubezen, ja
zgolj ljubezen mi skazuješ, da

bi me prisilil povračati ljube¬
zen za ljubezen. — O ljubi moj
Oče nebeški! Prosim, prizanesi
mi! Vse te časti, vse ti livalo
claja, nebo in zemlja, zatorej ti
iz celega serca zdaj terdno
obljubim poboljšanje in hvalež¬
nost. Danes, ko po tvoji dobroti
zopet nov dan začnem, terdno
sklenem, s tvojo gnado in po¬
močjo tvoje zapovedi zvesto
dopolnavati, se vsega greha
skerbno varovati, se vseh pri¬
ložnosti v greh in slabe tovar¬
išije ogibati, vse svoje predpo¬
stavljene, posebno pa starše in
duhovnike, zvesto ubogati, vse
svoje dela in opravila pridno

— 10  —

in dobro opravljati, vse težave,
križe in zopernosti, ki mi jeli
boš morda danes pošiljal, v
duhu pokore voljno prenašati
in v pokoro za svoje grehe
sprejemati. Vse, vse tedaj tebi
danes darujem o ljubi Bog! Ti
si vse ljubezni vreden, tora j
tebi darujem svoje serce, tebi
darujem vse svoje misli, želje,
besede, dejanja in nehanja, da
vse duše in telesne moči. Vse
hočem storiti le tebi v čast, le
po tvojem dopadjenjiinpo tvoji
sveti volji.

Pa kaj mi pomagajo vsi ti
moji dobri sklepi, če me ti, o
Bog! s svojo sveto gnado ne

—11  —

podpiraš? Brez tvoje pomoči ne
morem nič; zatorej te prosim
ponižno, pomagaj mi v dopol¬
njenje vsega, kar sem sklenil.
Podpiraj mojo slabost, brani
me vseli sovražnikov moje duše:
bodi ti z menoj, ter daj mi moč
srčno premagavati vse skuš¬
njave, tebi v čast in moji duši
v zveličanje. — O nikar ne
pripusti, moj dobrotljivi ne¬
beški Oče! da bi te jaz danes
s kakim grehom razžalil in
tvojo milost zgubil. O če to
zgubim, zgubim tebe, in če tebe
zgubim, zgubljeno je vse. Pa
ne, ne, ljubi Oče, ne daj se mi
ločiti od tebe! Tebi se pripo-

— 12  —

ročim in vsega izročim. Tebi
priporočim pa tudi vse svoje
predpostavljene, vse duhovske
in deželske oblastnike, vso
svojo žlahto, vse svoje prija¬
telje in sovražnike, vse bolne
in umirajoče in vse verne duše
v vicah. Vse priporočim tvoji
neskončni milosti, nebeški Oče.

O Marija, Marija prečista
Devica! prosi za me in za nas
vseh! O Marija, ti narmogočniša
pomočnica, prosi Boga, da bi
nas obvaroval danes in vselej
pred vso nesrečo na duši in na
telesu, da bi v noben greh ne
padli, temuč da bi z vsemi svo¬
jimi mislimi, besedami, djanjem

13  —

in nehanjem njegovo sveto
voljo spolnavali in večno krono
dosegli. — O moj preljubi an-
gelj varh, predragi spremlja-
valec solzne doline, prosim te,
varuj me, kakor si me varoval
do zdaj. Vodi, pelji me po pravi
poti, po poti, ki drži proti ne-
besam, ker tam je moj dom.
Opominjaj me v slabosti, na¬
peljuj me v dobro. Tvoj glas
hočem poslušati, saj vem, daje
glas božji, ki ne kliče drugam,
kakor v večno življenje. Amen.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija... Verujem...

V

Večerna n\olitev.

Kristjan moj! Kakor si z Bogom dan
začel, končaj ga tudi z Bogom! Dan šel je v
večnost, nikdar več ga nazaj ne bo._ Za¬
hvali se zanj Bogu in prosi ga odpuščen'
tega, kar si ga čez dan razžalil. Ce več
ne utegneš, moli vsaj sledečo kratko mo¬
litvico :

Zahvalim te, Oče nebeški,
za dobrote, katere si mi danes
dal in me hudega obvaroval.
Prosim te, odpusti mi vse gre-

— 15  —

lie, s katerimi sem te danes raz¬
žalil, V tvoje roke zročim svojo
dušo in svoje telo. O Marija,
bodi moja mati, in ti moj patron
(ali patrona) sv... prosi za me.
Tvoj sveti angelj naj me va¬
ruje, da mi sovražnik kaj mo¬
gel ne bo. Tebi, o Jezus, živim,
tebi, o Jezus, umerjena, tvoj sem
živ in mrtev.

Vsem vernim dnšam, o Bog,
večni pokoj daj, večna luč jim
sveti naj, naj počivajo v miru.
Amen.

Kedai' utegneš moli pa tako !

O moj Bog, Oče nebeški! zo¬
pet sem dokončal en dan. Zopet

— 16

je en dan šel v neskončno več¬
nost. O koliko ljudi je danes
svet zapustilo! Koliko njih za¬
dela je dušna ali telesna nes¬
reča! Koliko njih je z naglo in
neprevideno smrtjo šlo danes
s tega sveta, ki so nepriprav¬
ljeni stopili pred ostrega sod¬
nika! — O uboge duše, kje ste
ve zdaj? O Oče! Mene si pa
danes obvaroval vse nesreče,
si mi pustil zdravje in življenje,
čeravno sem grešnik, me ven¬
dar nisi še poklical pred svoj
sodnji stol, temveč še zmerom
mi prizanašaš! Vem, da ti no¬
češ smrti grešnika, temuč, da
se spreoberne, spokori in živi,

17  —

ali — oli kolikokrat sem že
zaslužil biti od tebe vekomaj
zaveržen. — O kako neskončno
si vendar dober in usmiljen!
Hvala bodi zato tebi in čast,
ja hvala večna! — Toda za-
naprej, ljubi Oče nebeški! jaz
sklenem, ti obljubim, tebe nič
več ne žaliti, ja, obljubim ti terd-
no, da hočem, se greha varo¬
vati. O sv. Duh, pomagaj mi,
razsvetli me in daj mi svojo
gnado, spoznati svoje slabosti,
da se zdaj, dokler sem živ, sam
ostro sodim, da tam pred tvojo
sodbo zaveržen ne bom.

Izprašuj zdaj malo svojo vest, ali si kaj
grešil eez dan z mislimi, besedami ali i

Skrbi za dušo!

2

— 18  —

djanjem. Pomisli, v kakih priložnostih si
danes bil, s kom si hodil, s kom delal,
kako si svoje molitve opravil itd. Na to
zdihni z zgrevanim sreom:

O dobrotljivi nebeški Oče!
glej zopet sem grešil zoper tebe,
več nisem vreden tvoj otrok
imenovan biti. Kako terdno sem
ti že večkrat obljubil, da ne
bom več grešil, da bom le tebi
zvesto služil in tebe čez vse
ljubil, pa prelomil sem zopet,
kar sem tolikokrat obljubil. —
O Gospod! imej z mano potrp¬
ljenje; nikar me ne za verzi,
odpusti mi vse moje grebe, s
kterimi sem te danes in ves Čas
svojega življenja razžalil. Iz
«rc-a jih obžalujem, ne toliko

— 19  —

zato, ker sem ž njimi nebesa
zgubil in pekel zaslužil, ampak
velikoveč, ker sem tebe, svo¬
jega nebeškega Očeta, ki si
sam na sebi vse časti, hvale in
ljubezni vreden, ž njimi raz¬
žalil. Odpusti mi jih, o moj
Bog! to te prosim po neskonč¬
nem zasluženji Jezusa Kristusa,
našega u smilj enega O dr ešenika.
Zdaj terdno sklenem s tvojo
gnado in pomočjo za naprej
vsega greha in tudi vseh pri¬
ložnosti v greh skrbno se va¬
rovati, da te več žalil ne bom,
ker si zgolj ljubezen in svetost.

Dobrotljivi in mili Oče! pro¬
sim te obvaruj me to noč vse

2*

— 20  —

nesreče na duši in na telesu!
ohrani mi, če je tvoja sveta vo¬
lja, zdravje in življenje. Če pa
si sklenil, da še to noč pred tvoj
sodnji stol stopim — naj se
zgodi tvoja sveta volja; le samo
to te v imenu Jezusa Kristusa
ponižno prosim, vzemi me s
tega sveta v svoji sveti gnadi,
da od tebe vekomaj ločen ne
bom. Oh, kaj bi bilo z mano,
kaj bi mi bilo začeti, ko bi bil
vekomaj od tebe ločen! O več¬
nost, večnost! O nikar ne pri¬
pusti te neizrečene nesreče! ni¬
kar me ne pokliči nepriprav¬
ljenega s tega sveta! Daj mi
to gnado, da poprej svojo dušo

— 21  —

operem s čisto spovedjo in s
presvetimRešnjemTelesom pre¬
viden pred tvojo sodbo stopim.
Tvoj, tvoj, Oče nebeški, želim
biti živ in mrtev.

O Marija, Marija narveči po¬
močnica za Bogom! bodi moja
dobrotljiva mati, varuj me to
noč, kakor varje skrbna mati
svojega otroka. Bodi z mano,
prosi za me Boga, da vse sla¬
bosti in nevarnosti te noči od
mene odverne in me v svoji
gnadi obrani. Marija, jaz tebe
ljubim iz celega srca, prosim,
ne zapusti me!

Sveti angelj varh in vsi svet¬
niki božji in svetnice, prosite

— 22  —

za me Boga, da pridem po zad¬
njem večeru tega sveta v vašo
družbo, in da z vami vred Boga
vekomaj hvalim. Amen.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija... Verujem...

PERVI DEL.

Smrt.

Imela sta oče in mati edino
hčer. Bila je lepa in blaga deklica.
Vse se je za njo oziralo. Ali — v
cvetju let potrka ji bolezen na
vrata. Ne daleč za boleznijo ta-
pala je smrt. O moj Bog! začela
je zdihavati: kaj,jaz da bom u-
mrla!? taka mlada! —

Ali — ni bilo drugače. Duhov¬
nik pride, da bi jo spravil z Bo¬
gom. Preden jo obhajajo, ukaže
poklicati k postelji vse prijateljice
svoje in tim reče z ginljivim gla¬
som: preljube in prisrčne moje
tovaršice in prijateljice! želela

— 24  —

sem še enkrat vas viditi in z va¬
mi govoriti, preden umrjem, da
vam dopovem, kako minljive so
vse posvetne reči. O ko bi tudi
ve druge bile na tej poti, kakor
sem zdaj jaz, pač bi spoznale, ka¬
ko vse na svetu je goljfivo, praz¬
no, nečimerno, razun Boga lju¬
biti in le .njemu samemu služiti.
Bodite pametne in modre, va¬
rujte se zapeljivega sveta in bo¬
dite na smrt vedno pripravljene.

V zadnje z vami govorim, za¬
to : z Bogom! z Bogom! Molite za
me!“ —Na to sprejme sv. popot¬
nico in kmalu potem zdihne.

To slovo imele so njene tovar-
šice in prijateljice vedno v spo¬
minu.

Ne žabi tega tudi ti,lcristjanska
duša!

Je ni resnice tako gotove, pa
tudi tako pripravne človeka pre¬
tresti in mu oči odpreti, kakor
ta, da mora vse umreti. „Ljudem
je odločeno enkrat umreti ! u  pravi sv.
pismo. Za vse najde se še zdra¬
vila, ali proti smrti gani zdravila.
Kakor valovi bistre vode po
gladkem potoku, tako tečejo člo¬
veku leta, dnevi in ure dalje, in
kakor jeseni list za listom z drevja
P a da, tako padamo eden za dru¬
gim v črno zemljo, tudi mi. Mladi
in stari, bogati in ubogi, visoki
in nizki, otroci in starši; ta za
jetiko, uni za plučnico; eden za
merzlico, drugi za vodenico itd...
iti treba, kedar se nitka življenja
vterže.

Oh koliko ljudi je že bilo pred
nami na svetu, in zdaj vseh tistih
ni več nobenega!

— 26  —

Kje so? Kam so šli? — Umrli
so! — Smrt, ki nobenemu ne pri¬
zanese, jih je pobrala. Ko bi nas,
kar nas zdaj živi, kedo čez 100
let iskal, bi tudi izmed nas nobe¬
nega več, ali malokaterega našel.

„Prali si in y prah pojdeš!“

Ni ga človeka na svetu, da bi
temu ušel. Vendar le malokedaj
in neradi na to mislimo, čeravno
dobro vemo, da ta je gotova. Če
nas na smrt spominja kaka ža¬
lostna novica, nagla neprevidena
smrt prijatelja, znanca ali dobrot¬
nika: če nas na smrt spominjajo
zvonovi, ko s tužnim glasom oz-
nanujejo smrt soseda; če nam
Bog vzame očeta ali mater, brate,
sestre ali otroke, oh tedaj — vsi
v žalost vtopljeni, začnemo pre-
mišljavati in pravimo: „0 moj

— 27  —

Bog, tako pojdemo enkrat tudi
mi!“ „Danes ta, jutre mi!“, ali
— žalostne take misli kmalu zgi¬
nejo in ne preteče teden dni, in
vse je pozabljeno. In vendar nas
ravno smrt uči, kako prazno in
nečimerno je vse posvetno in
kako kmalu mine. Vsakemu člo¬
veku tedaj je pač potrebno več¬
krat na smrt misliti, ker nobena
reč ni tako gotova, kakor smrt,
in morda bližej ko mislimo, ja
celo morda že pred vratmi.

Vsakdo si želi srečno umreti,
ter dobro ve, če bo srečna zadnja
ura, bo srečna cela večnost, to
je: če človek umrje v milosti
božji, bo vekomaj srečen, če pa
umrje v božjem sovraštvu, bo
vekomaj od Boga zaveržen. Da
se pa smrti ne bomo preveč bali,
treba pogostoma na njo misliti.

— 23  —

Zdaj, zdaj, dokler je čas, moramo
skrbeti za srečno smrt. Delati
moramo, dokler je dan in dokler
se vidi, ker prišla bo noč, ko
delati več ne bo moč, ker bo te¬
ma. Skrbi za zveličanje ne sme¬
mo odnašati za prihodnji čas, ker
ne vemo, če ga učakamo. Čas
hiti naprej kakor voda in kedar
mine, ga nikdar več nazaj ne bo.
„Pride čas, pravi sv. Avguštin,
ko časa več ne bo.“ Dan mine za
dnevom in če človek nič dobrega
ne stori, je dan zgubljen za vse¬
lej. Juterni dan pa je v božjih
rokah.

Kdor najpotrebnišo skrb, skrb
za dušo odldada od časa do časa
in le na starost odnaša, mu bo
čas kakor tiča iz roke ušel, pre;
hitela ga bo smrt in nikdar več
mu ne bo mogoče popraviti, kar

— 29  —

je zamudil. Dnevi življenja zgi¬
nejo hitro in skrito nam je njih
število. Kakor tat skrivaj pride
in pokrade, ravno tako pride
smrt, kedar si je človek narmanj
zvest in uzame mu življenje. V-
sakdanja skušnja uči, kako ne¬
varno je zanašati se na prihod¬
nji čas in skrb za zveličanje od-
kladati na starost, ker z lastnimi
očmi vidimo kako malo jih sta¬
rost učaka. Izmed 100 ljudi jih
umrje 50 pred desetim letom. Od
desetega do dvajsetega leta jih
umrje dvajset, od dvajsetega
do tridesetega leta jih umrje de¬
set, itd. Izmed 100 jih tedaj čez
šestdeset let le šest preživi.

Kdo se zamore tedaj zanašati
na starost? In tudi 70, 80 ali 100
lut, če jih kdo učaka, kaj je to
proti večnosti? Vprašajmo tiste,

— 30  —

ki so veliko starost doživeli, kaj
se jim zdi, ali so že dolgo na sve¬
tu? In odgovorili nam bodo Zdi
se nam, da smo tu še le par dni.
sami ne vemo, kako so nam leta
prešle; pretekle so kakor sanje."
Ja, celo življenje je kakor vče¬
rajšnji dan. Po vsej pravici ime¬
nuje tedaj sv. pismo naše življe¬
nje senco, ki hitro zgine, rožo,
ki danes še lepo evete, jutre u-
sahne, dim, ki se komaj prikaže,
pa še zgine, roso na veji, katero
strese vsaki veterc, „ Človek od
žene rojen malo časa živi, beži
kakor senca in nikoli stanoviten
ne ostane.“ „Kratki so dneva člo¬
veka." rekel je Job.

Vsi umrjemo, kedaj? tega n e
vemo. „Sin človekov (Jezus Kri¬
stus) bo prišel ob uri, za ktero rt
vcste.“  Mat. 24,44. Silno potrebno

31  —

je tedaj misliti na smrt in sicer
vsim ljudem: pravičnim in hu¬
dobnim. Potrebno je to pravič¬
nim, ker to premišljevanje opo¬
minja jih na njih revščino.
„Prah si in v prah pojdeš!“ Ved¬
no premišljevanje smrti ohrani
pravičnega v stanovitnosti, v pra¬
vičnosti "in svetosti. Če človek
nikoli na smrt ne misli, ko bi še
tako pravičen bil, opeša mu
kmalu njegova pobožnost in sve¬
tost, ker začne srce navezavati
na posvetne reči, na ta svet, na
minljivost. Ravno to je svetnike
stanovitne delalo, zato pa so
revščino, zaničevanje in pregan¬
janje voljno terpeli ter se smrti
nič ne bali. Premišljevanje smrti
je potrebno drugič grešniku, ker
t° ga gane in mu pokaže, kako
neumen je, da v pregrešnih, praz-


— 32  —

nih in minljivih rečeh svoje sreče
išče. Ako bi človek imel tudi
bogastvo celega sveta, kaj bi mu
to pomagalo, ker v kratkem času
ga mora vendarle zapustiti; če
pa duše svoje obogatil ni z do¬
brimi delami, bo vekomaj nes¬
rečen.

„ Kaj pomaga človeku, ko bi si
ves svet pridobil, svojo dušo ps
pogubi !? 11  pravi Jezus.

Kako potrebno je smrt pred
očmi imeti in za prihodnje živ¬
ljenje skrbeti, je dobro spoznal
pogubljeni bogatin v peklenskim
brezdnu, ki je očeta Abrahama
prosil, da bi koga izmed mrtvili
na svet poslal opominjat njegove
brate, da bi za prihodnje bolj

— 33  —

skrbeli in ne prišli v tako strašne
martre. Gotovo je in ostane, da
misel na neisprosljivo smrt ome¬
či tudi narbolj trdovratnega greš¬
nika, če ima le kako iskro še pra¬
ve vere v sebi, ker vidi, da gro¬
zovito strašna nesreča ga čaka,
če v smrtnem grehu in v sla¬
bosti umrje. Ta misel mu odpre
oči, kaj dela in kam pojde. — O
neumen in nespameten človek,
ki tje v en dan živi in norčije
uganja! Revež ne ve kaj dela, ker
ne vidi pred seboj nevarnosti
večnega pogubljenja. Ali—stresti
ga mora, ko hitro začne smrt
resno premišljevati. Da, da, tista
bela žena s koso je strašna!

Srečen, presrečen človek, ki
smrt pred očmi ima! Srečen,
presrečen, ki si z dobrimi delami
pripravlja pot na uni svet, kajti

Skrbi za dušo I 3

34  —

le kar je dobrega, ponese tje.
Zato kliče sv. Duh:

„Pri vseh svojih delah spominjaj
se štirih poslednjih reči, in ve¬
komaj ne boš grešil!"

Spomni se tedaj kristjan! da
pride en dan, ki bo zadnji in zate
druzega ne bo!

Spomni se, da pride ena ura,
ki bo zadnja in nobene več ne
boš slišal!

Spomni se, da en dan ti bo
solnce v zadnje prisijalo, tema se
ti bo pred očmi naredila, prišel bo
večer tvojega življenja in podati
se boš moral, hotč ali nehote, na
neznano pot v večnost.

Spomni se, in večkrat premiš¬
ljuj, kako ti bo takrat pri srcu,

— 35  —

ko boš v postelji ležeč vidil znam-
nja, da smrt ni več daleč.

Spomni se, da takrat te bodo
zapustili tudi tvoji najljubši pri¬
jatelji in prijateljice, s katerimi
si v življenji veselo živel, ja zbe¬
žali bodo od tebe. Tisti, ki bodo
ostali pri tvoji postelji, ti tudi nič
pomagati ne bodo mogli! Bogu
te bodo priporočavali, zdihavali,
z ramami stiskali, se pogledavali
in si šepetali eden druzemu:
kmalu bo šel; ej, nebo dolgo več
vlekel ne.

Spomni se in premisli, kako
bo takrat, ko bo konec tvojega
življenja se približal, ko bo mrt¬
vaški pot stopal ti po obrazu, oči
prihajale motne, ko ti bodo vsi
U( Jje odpovedali, ko boš začel
težko dihati in se bo sreč v tebi

3 *

3G —

treslo! Od velikih težav in brh¬
kosti, od strahu pred božjo sod¬
bo in večnostjo potil boš merzel
pot. In tedaj — prišla bo tista
zadnja ura in minuta, ko bo živ¬
ljenje se ustavilo in duša ločila
se bo od telesa. — „Umrl je;“
„Umrla je,“ ni je več! Žalostno
bo zvon se oglasil in povedal so¬
sedam, ta in ta šel je v večnost,
te in te ni več.

Tedaj eden ali drugi potoči
morda za tabo kako solzo, ali —
ko hitro boš zakopan, se te bo
malokedo več spomnil. O tedaj
boš spregledal in spoznal, kako
neumno si delal, da sile posvetno
srečo iskal, večno pa v nemar
puščal. Vse posvetno zginilo bo
spred tvojih oči, kakor zginejo
sanje, kedar se človek zbudi. Ko
hitro zapreš telesne oči, odprejo

— 37  —

se ti dušne, in s temi boš vidil,
da na svetu ni druzega ko neči-
mernost, goljufija, žalost in brit-
kost.

Ker tedaj dobro vemo, da bo
smrt tudi nam, morda v kratkem
času, napovedana, in da bomo
tudi mi v večnost poklicani, to¬
rej ne odnašajmo pripravljati se
na to, da se nam ne zgodi kakor
unim neumnim devicam, ki so
prepozno prišle trkat na ženino¬
ve vrata in zato morale slišati
strašno žalosten odgovor: „Vas
ne poznam!“  (Mat. 25.)

Poslušaj kristjanska duša!

Cesarju Karolu V. služil je
svoje dni služabnik ves čas svo¬
jega ^življenja. Čez leta in leta
obišče ga bolezen, in vrže v pos¬
teljo, za njo potrka mu tudi smrt

— 38  —

na vrata, češ: hlapec dragi, treba
iti, pojdi! Cesar tedaj obišče svo¬
jega vedno zvestega služabnika
in ga najde v narveči nevarnosti,
— bil je pri koncu. „Povej mi,"
nagovori ga cesar, s kom bi ti
postregel?" „Prosi me, kar hočeš
in ne boj se, da ti odrečem.“ —
„Moj gospod in dobrotnik 1 ' reče
bolnik, „v tem stanu ne vem, kaj
bi druzega prosil, kakor le eno
samo reč, prosim te, podaljšaj
mi življenje le za en četrt ure!“
„Ja, to je v božjih rokah," od¬
govori cesar, „tega ne morem,
prosi kaj druzega, kar ti lahko
dam." „0 gorje meni' gorje me¬
ni! začne nato upiti bolnik: 50
let sem temu gospodu služil, in
zdaj mi življenja še za četrt ure
ne more podaljšati. Ko bi jaz bil
svojemu Gospodu Bogu tako

— 39  —

zvesto služil, on bi mi zdaj ne dal
le četrt ure, ampak celo srečno
večnost!" To izgovori, se nagne
v stran in — zdihne svojo du¬
šo.

Si slišal, ti nemarnež, ki za
dušo nič ne skrbiš, ki morda 30,
40, 50, 60 let in še več po zemlji
že hodiš pa — satanu, posvetne¬
mu in peklenskemu gospodu slu¬
žiš in trebuh, denar za Boga
imaš! ?

O Marija, o Marija Devica, kaj
bo z tabo!?

Brat, sestra, skrbi za dušo!

— 40  —

Pesem,

kako se kolnik s smrtjo in- angelj s
kudičem bori,

1. Bolnik.

Jaz ubogi bolnih zdihujem,
Ker se tebe smrt bojim;

Moje blago premišljujem,

Kaho lahko jaz še živim;
Denarja, blaga imam dosti,
Založen sem z vsemi rečmi,

Pa dob' moral zdaj umreti,

K meni se bližaš. Kdo si ti?

3. Smrt.

Jaz sem „smrt“ imenovana,

Te pridem danes obiskat’,

K tebi od Doga poslana,

Ti pojdeš rajtengo dajat’,

Zdaj moraš skupaj spraviti,

— 41 —

Tvoje dobro in hudo,

Cisto rajtengo dajati,

Boš mogel tvojmu Bogu.

3. Bolnik.

Beži proč! strah me sprehaja,
Grozni pot po men ’ leti,

Ves život mi trepctaja,

Al nimaš drugih ljudi?
Zalcaj ti zdaj po me prideš,
Men ’ še umreti treba ni;
Starih, revnih ti ne vidiš,
Mene pa, sem mladih hosti?

4. Smrt.

Ti moraš moj život pogledati,
Ba ni druzga ho hosti,

Ne morem nobenega uslišati,
Nemam ušes in ne oči;

Moja hosa v zraku plava,
liazločka do nič ne stori,

— 42  —

Bogatih ali revna glava,
Vsem enako preč odleti.

5. Bolnik.

Čeravno na postelji taram,

V ti bolezni kjer ležim,
Vendar za te smrt ne maram,
Bogat sem, lahko živim.

Glej ti moje premoženje,
Bnarja in druge reči,
Bajtenge so že storjene,
Vmreti še meni treba ni.

6. Smrt.

Ti nore!premoženje tvoje,
Moraš zapustiti nocoj,
Premisli življenje tvoje,

Ne poneseš nič seboj.

Le s skrbjo si skupaj spravljal,
S tvojim blagom se štimaš,
Vendar ubogim ne pomagaš,
Vbogajme ti nič ne daš.

43  —

7. Bolnik.

Smrt! le pusti me živeti,
Dam ti srebra al zlata,
Poberi druge prej po sveti,
Katere tare lakota ;

Zanesi moji mladosti,

Pust ’ me uživat’ še ta svet,
Pad bi živ do starosti,

Meni ni še zdaj za umret.

8. Smrt.

Ta beseda je meni neznana,
Ko bi dal meni tudi cel svet,
Jaz sim od Koga poslana,
Glej moj log je že napet.

Vse srebro in zlato tvoje,
Meni, vse to nič ne velja,
Jaz spolnim povelje svoje,

Ti moraš iti z sveta.

9. Bolnik.

Ja, ali dohtar mi obeta,
Pravi: da ni še tak hudo,

— 44  —

Da bi mogel iti z sveta;
Pomagal mi bo še lahko,
Za zlato meni vse opravi,
Tega pa jaz dost’ imam,
Da me on le še ozdravi ,
Jaz mu vse zato rad dam.

10. Smrt.

Prazno je domišljevanje,
Vse ti ne pomaga nič,
Poberem kralje, cesarje,
Imajo tud’ dosti blaga;

Bi se rad’ tud’ odkupili ,

Al meni se odkupit ni ,

So se mi vsi pokorni strili,
Tako se moraš tudi ti.

11. Bolnik.

Ker le drugač ne more biti,
V božjo voljo se podam,
če me že hočeš umoriti,

43  —

Me Siveti pust še en dan;

Da bi jaz se še spokoril,

Saj to hitro steklo bo,

Ker sem dosti greha storil,

V svojem življenji že tako.

IS. Hudič na to:

Ti bi moral pripravljen biti,
Za smrt vsako noč in dan,

Ne le zdaj pokoro striti,

Ko je že tvoj zadnji dan;

D sni ropar jo je storil,

Pa to se ne bere več,

Da b' sc liter' ob smrti spokoril,
Ti si zdaj moj, palc je preč.

13. Bolnik.

Angelj varih pristopi k meni,
Prosi za me moj patron,

Da gredo skušnjave strani,
Da jaz zapeljan ne bom.


— 40  —

Prosi za me ljuba mati,
Svojga Sina Jezusa,

Da b’ mi hotel pomagati,

In odgnat' skuš>ijave vsa.

14. Hudič.

Ti zdaj vse na pomoč kličeš,
Ker nisi vedel prej za nje ,
Zdaj pri njih pomoči iščeš,
Zastonj so misli tvoje,

Ti moraš zdaj z mano iti,
Tam kjer jaz prebival bom,
Z mano moral boš goreti,

V peklu bo tvoj večni Ion.

15. Angelj.

To dušo ti močno strašiš
In jo k sebi dobit želiš,

K jo vendar imet ’ ne moreš,
Svojo sodbo ti zgubiš;

Bog jo hoče meni dati,

— 47  —

Od nje ne grem proč poprej,
Jaz sam jo hočem peljati,
Boga uživat vekomej.

16. Hudič.

V voherniji je živela,

Zbirala skupaj blago,
Boprinašala slaba dela,

Kar je zoperno Bogu ,
Prešestvo in nečistost,

Za pričo sem jaz teh reči,
Duša pa je men’ gotova,

Tožbe treba druge ni.

17. Angelj.

Skoz miloščine delcjne,

Skoz dobro poboljšanje ,

Skoz pokoro in trpljenje,

Skoz terdno naprejvzetje,
Zbrisala je vse pregrehe;

Njo bom djal na desno stran,

48 —

Uživat pojde večno veselje ,

Tam v nebesih z Jezusam.

18. Hudič.

Po Tcrivem blago skupaj spravljal,
Obresti velike je jemal ,

Namest dah’ bil ubogim dajal,
Pa je njih še rad goljfal,

Te revve je le zatiral,

Sam sebe pa povišval,

Iz rev in sirot se norca delal,

On gotovo bo meni pal.

19. Angel j.

Čez vse je pokoro storil ,

Krivice vse povernil,

Skoz pokoro se prerodil,

Vse je lepo poravnal.

Poglej njega belo lice,

Pak se je greval močno,

Točil spokorne solzice,

Skoz to bo v nebesa prišel.

— 40  —

SO. Hudič.

0 ti sodnih brez vse milosti,

Ti si mi to dušo vzel,

Strila je greha prav dosti,

Ta si jo zdaj men’ otel;

Milost vidim ta je velika,

Ta nje res zastopiti ni,

Ta tako velikega grešnika,
Spraviš še v nebeški raj.

Sl. Duša.

0 ljubi Jezus zdaj grem s tabo,
0 usmiljeni sodnik moj!

O ker si meni dal milost, s tabo
Iti, da bom na večno tvoj;

Zdaj pri tebi bom prebival,

Z vsemi tvojimi izvoljenimi,

V nebesih tebe bom užival,

V ti presrečni večnosti.

Skibi za dušo!

50  —

Smrt grešnika.

„Smrt grešnikov je strašna,"

Ps. 33, 22.

V samotni kerčmi jeli in pili
so pozno v noč neki kupčevalci,
prodajalci in mešetarji. Vračali
so se iz semnja. Vino jim kmali
omami možgane, da marsikaj
praznega in tudi pregrešnega kle¬
petajo. Med smehom, ropotom in
krikom, pridejo tudi na to, kaj bo
s človeško dušo po s m rti. Naj
drznejši med pivci pravi: „To so
le sleparije, s katerimi nas mo¬
tijo, da duša po smrti telesa še
živi. Jaz te neumnosti nič ne ver-
njem in svojo dušo za en bokal
vina na prodaj postavim. Kdo jo
kupi?“

— 51  —

Tej prestrašili ponudbi sever-
toglavi pijanci grdo zakrohotajo.

Kar stopi ravno tisti hip v hišo
mož visoke postave, oblečen ko
kupec. Na uprašanje, kaj da ima¬
jo, da se tako smejejo, oglasi se
malopridnež,ki je svojo dušo na
prodaj postavil, ter pravi: „A,jaz
svojo dušo prodajam za bokal
vina/ 1

»Čudim se, odgovori tujec, —
no, jaz jo kupim. Le vina gor!“

Vnovič začno piti. Norčujejo
se in smejejo; najbolj pa razsaja
prodajalec svoje duše. Ura teče
z a v uro. Pozno v noč reče kupec:
»Čas je, da se ločimo. Poprej pa
vam dam eno razsodbo: Ako
kedo konja kupi, ali mu ne gre
tudi ujzda, na katero je konj pri¬
vezan.?« Vsi pritrdijo, da ujzda
tiče s kupljenim konjem.

4 *

Prodajalec duše obledi ko rju¬
ha in se strese na vsem životu.

Tujec, ki je bil satan sam, za¬
renči: „Pravje, kupil sem dušo
tega človeka za tolikov bokalov
vina, tedaj je moje tudi telo, na
katero je duša navezana.“

In satan se vzdigne, prodajalca
duše zgrabi, in ni jih bilo več
viditi.

O gorje, gorje neumnemu greš¬
niku! Za slabim življenjem sledi
slaba smrt; kakor se živi,’tako
se umrje. Smrt grešnika je straš¬
na; strašna zato, ker ga najde
večidel nepripravljenega, kakor
je najšel nepripravljenega evan¬
geljski gospodar svojega hlapca.

Bog ima z grešnikom potrpljen¬
je, mu prizanaša, ga čaka, kliče,
vabi kakor dobri oče svojega ot¬
roka, ker on ne želi smrti greš-

— 53  —

nika, ampak da bi se spokoril in
zveličal. Če pa grešnik ne porajta
za to in trdovraten ostane, bo
jeza božja čeznj prigermela, prišla
bo smrt, ki bo nagloma konec
storila njegovemu življenju in
strašna tedaj bo njegova zadnja
ura. Večkr at da Bog narhudobnej-
šemu grešniku bogastvo, zdravje
in ga tudi varje nadlog da bi se
zdramil, spoznal svoje življenje,
popustil svoje hudobije in se k
njemu vernik Pa gorje mu, če je
Bogu nehvaležen! če, namesto
da bi ga hvalil, častil in spoznal,
pa ga žali z grdimi hudobijami
in ostudnimi pregrehami, ker
usmiljenje božje ima svoje meje.
Ne reci: „ Grešil sem, saj se mi ni
nič hudega zgodilo, saj sem še
tukaj, ker Narviši je potrpežljiv.“
lodaBog—potrpi, čakale en čas.

— 54  —

Le bodi tedaj neumen, le spa¬
kuj se človek, le nori neumno
dekle, le tekaj po semnjah, le po¬
metaj brejarje, le vlači se z fan-
tami v ponočni temi, le lovi se z
drugim spolom, le bodi trdno-
vraten, trdovratna do opominov
in svarjenju, le smejaj se, ali, ali
— en dan pride in Bog zapove¬
dal bo svojemu hlapcu, to je
smrti, da naj nerodovitno drevo
vseče, nespokornega grešnika,
razbrzdano dekle, malopridnega
očeta, nečimerno mater na uni
svet pošlje. — Oh! takrat boš
zvedel in boš zvedla, kako straš¬
na je ločitev hudobne in nemarne
duše z tega sveta. Grozovita je
smrt človeka, ki celi čas svojega
življenja ni maral za božje vabilo,
kije božje dobrote zaničaval, vse
opomine od sebe odvračal, za

- 55

nauke nič porajtal ni in ki se je
svarjenju duhovnikov le rugal in
posmehaval. Strašen konec^bo
imelo njegovo življenje in začelo
bo njegovo večno, pa neskončno
nesrečno življenje.

Brez vse priprave iti bo moral
v večnost, katera, če je nesrečna,
se nikdar več popraviti ne da. O
kak strah ga tedaj spreleti! „Hi¬
tro po duhovnika! hitro po du¬
hovnika !“ bo klical, pa težko,
težko ga bo več dosegel. Strašno
je v tej zadevi žuganje samega
večnega Boga:

„ Klical sem vas, pa vi ste se
» nii ustavljali, svojo roko sem
n  stegaval proti vam, pa še ozrli
» se niste na njo. Vse moje svčte
n ste zavergli in moje svarjenje v
n  nemar pustili, zato se bom va-
» šemu pogubljenju smejal in vas

— 56  —

„ osramotil, kedar vas bo nadloga
„ na naglo obšla in bo pogubljen-
„ je kakor vihar pridrlo. Ko bo-
„ do te britkosti in težave vas
„ zadele, bote v me klicali, pa vas
„ ne bom uslišal." Prip. 1. v Straš¬
ne so sodbe božje. 11

Dnevi človeškega življenja so
pred Bogom sešteti, ali — hudo¬
ben človek si sam sebi tiste
skrajša in smrt pokliče pred
som. Sv. pismo pravi: „ Hudobna
umrje preden se dopolnijo njegov
dnevi  “ Job. 25. „Krvoželjniingof
fivi ljudje ne bodo doživeli polo
svoje star osti. “  Psalm. 54, 24.
bodi v hudobijah trdovraten in 111
bodi neumen, da ne umrješ pred sto¬
jim, časom.  Pridg. 7, 18. Vse
govori sam večni Bog.

Ali slišiš ti ponočni zijalec, j 1
prevzetnež, vlačugar, grdi zapel] 1 '

— 57  —

vec, ti nevkrotljivi plesalec!? ali
čuješ neumno dekle!?

Ne vpij tako ne, ti mladenič
in ne ropotaj toliko s tvojim je¬
zikom! Ali morda bela žena tudi
tebe lahko ne zgrabi kar hitro?!

Kaj se toliko šopiriš, krohotaš
ti dekle, ti gospica?! Bog poma¬
gaj, kaj pa si? jutre ali pojuter-
nern boš morda že na parah,
duša pa v strašni večnosti, ki
konca nema. Potem?! kaj bo s
tvojo lepoto, znečimerno obleko,
z kodrastimi lasmi, s katerimi
fante motiš?

Kaj si toliko v posvetno za¬
mišljen ti oče, kaj si tako zamiš¬
ljena mati!? In duša? in Bog? le
malo časa preteče in gorje vama
unkraj groba!

j Kakoršno življenje , taka smrt. u
Kdor nerodno živi, večidel ne-

— 53  —

rodno tudi umrje in nesrečno. In
— ali si zamoreš bralec predragi,
strašnejše in žalostnejše smrti
misliti kakor je ta, če mora člo¬
vek v sredi svojih hudobij, v gr¬
dih pregrehah vtopljen, naglo
svet zapustiti in iti v večnost,
brez da bi na pokoro ali pobolj-
šanje le misliti čas imel?!

„Bom, bom,“ pravi grešnik
„Tacih, ki so vedno govorili:
bom, bom, pravi sv. Bernard, je
polen pekel. “ Saj bom, bom drugi
dan, bom na stare dni, saj že po¬
pravim vse, pravi grešni človek.

Neumnež! Bo pa čas za to?
Hudoben človek dobro ve, da bo
moral umreti, vendar se k smrti
noče pripravljati in noče se pri*
zadeti, da bi svoje krivice pred
smrtjo popravil. Marsikedo pra¬
vi: „ja, koliko je drugih, ki so

— 59  —

veliko hudobnejši ko Jaz, pa se
jim nič hudega ne zgodi, Bog jih
vendar pusti živeti in še dobro
jim gre,, O kristjanska duša! ki
odlašaš to preimenitno opravilo,
opravilo vseh opravil, na stare
dni, vari se, da ti kedo drugi raj-
tenge ne prečrta! Močno, hudo
se  goljfaš, ko to opravilo odrivaš,
Pa še juternega dnč ne veš če
učakaš. Kaj ne veš, da nocoj se
7 Posteljo vležeš zdrav in vesel,
jutre pa te morda mrtvega naj¬
dejo? Ali ne pomisliš, da bo mor¬
da še nocoj Bog tvojo dušo tirjal
°d tebe? Ali nisi še brala, da
okoli sto tisuč ljudi umrje vsaki
dan, in me d temi jih čez 30.000
? re  tje nagle in neprevidene

smrti?!

Ce Bog enega ali druzega hu¬
dobneža, kakor praviš, živeti

— CO —

pusti, vsled tega ne zanašaj se, 4
bo Bog tudi s tabo potrpljenj'
imel, ki trdovratno v grehu živiš
Ne sodi! Bog bo sodil. _ j
Necega dne šel je naš ljub
Zveličar iz Betanije v Jeruzale®
Na poti grede vidi figovo drev (
Se mu približa ter pogleda, ®
ima kaj sadu, pa druzega ne na. 1
de, kakor le perje. Na to se dobi
Jezus razserdi in prekolne drevj
da se je pri tej priči posušilo. ^
nas uči s tem ljubi Jezus? „J eZlI:
je hotel, pravi sv. Avguštini 1 ,
tem nerodovitnim drevesom,^
terega je preklel, dati vsem
nikom resen opomin, kako se" 1
tudi on nad njimi razserdil,
bo najšel pri njih sadu prave P c  ;
kore. Kdor svoje poboljšanje o!  :
dnč do dne, od mesca do mes c8  '
od leta do leta odklada in vednj


— Gl

misli, da ni še tisti čas prišel, da
bi bilo treba pokoro delati in na
smrt misliti, on je nerodovitno
drevo. Bog se bo nad njim raz¬
srdil; ne bo gledal, kakšen čas
K jesen ali spomlad, poletje ali
zima, ampak brez usmiljenja ga
bo zapovedal vseči. Pride smrt s
svojo koso in ga pobere, ko še
mislil ne bo. In konec bo vsega
m za vselej. Več ne bo imel časa
donašati sadu resnične pokore.

Neumnež! V sekan boš kakor
aerodovitno drevo in veržen v
večen ogenj. O neumna mojapa-
porečeš; o neumna glava!
paprepozno  bo. — O uboga
zakaj nisi bila preskrblje-
lla y Z dobrimi deli? Prazna si
Pmšla, kaj prazna greš v več¬
nost?!.

0 jaz neumni človek! porečeš.

— 62  —

Oh kolikokrat me je Bog k seti
vabil in klical! 20, 40, 50, 60,
let me je Bog čakal, in vendai
ga nisem slušal. On me je tako
rekoč silil k njemu se obrniti,
ker me je obiskaval s nadlogami
in težavami, jaz pa za vse to se
še zmenil nisem. Obljube sem
sicer delal, pa nobene dopolnit
In — zdaj moram v večnost, nik¬
dar me nazaj več ne bo, nikdar
tega več ne popravim, kar se®
zamudil! Kamor drevo pade, ta®
obleži. O jaz ubogi, nesrečni člo¬
vek, kam se hočem podati, ka®
obrniti, kam djati, kje prijatelje
iskati ?

Ali slišiš, kaj te čaka, ti ® e :
umno, razbrzdano dekle, ki S1
morda že vso sramožljivost zg®,
bilo in tvoje devištvo po plesi®
čah na prodaj nosiš?!


— C3 —

Zastonj bo zgovarjanje, zastonj
prošnje: vse bo jasno, vse od¬
krito kaj si delala, kod si hodila,
s kom si se pečala. Groza te bo
obšla, strah in trepet te bo spre¬
letel nad številom hudobij, kate¬
re si vse le za šalo, za majhno
reč imela!

Kolikokrat si se pregrešila z
mislimi! Dolgo, dolgo si nespo¬
dobne, nesramne misli v svojem
sreu gojila in redila, pa nikoli se
Pb nisi spovedala. Mislila si, da
ce .greha v djanji ne storiš, same
misli greh niso. Kolikokrat si se
Pregrešila s svojim hudobnim je-
Zl kom? Bližnjega si opravljala,

raznašala, mu poštenje jemala
m v greh pripravljala. Vse to si
Za  nič imela. Kolikokrat si jezo,
s °vraštvo in maščevanje kuhala
Pad tvojim bližnjim! Vse to ti

64  —

pride takrat pred oči, in napol¬
nilo te bo z groznim strahom.

Čuj! kaj se zgodilo na Laškem.

Trdovraten bogatin v neki
vasi se ni zmenil ne za Boga ne
za svojo dušo. Brez vse skrbi,
kaj bo enkrat, živi dalje. Kar po¬
trka bolezen na njegove vrata.
Hitro po duhovnika! hitro po
duhovnika! vpijejo ljudje od ene
strani, od druge strani pa: po
zdravnika! po zdravnika!

Ali bogatin za duhovnika ne
mara. Da bi se spravil z Bogom,
mu ne gre v glavo. Zdravnik za
zdravnikom dohaja v njegovo
hišo, toda pri vsem tem bolezen
le raste in raste. Zdi se, da bo
vse zastonj in da je smrt že pred
vratmi. Da bi vendar vsaj duša
ne bila zgubljena, poda se k nje-

- 65  —

mu sam škof in ga opominja, naj
se vendar z Bogom spravi, ali
zastonj. Hudobnež v življenji,
hoče biti hudobnež tudi na zad¬
njo uro. Za škofom gre k njemu
gvardjan bližnjega samostana: ta
ga lepo prosi, svari, opominja,
Pa tudi zastonj. Klavern verne
se gvardjan na dom. Za njim gre
fajmošter tje, za tem drugi du¬
hovniki, pa vsi niso nič opravili,
p Kar stopi pred gvardjana mlad
kapucinar in ga lepo prosi, da bi
mu dovolil k trdno vratnemu bo¬
gatinu.

»E, kaj boš delal tam ti, kaj
»boš storil revež! ? “ reče mu
gvardjan. „Bil je že pri njemu
»sam škof, bil je g. fajmošter, bil
»sem jaz in drugi, pa nobeden
n  ni nič opravil. Kaj hočeš tam
„ti? u

^krbi za dušo 1

&

Prosim dovoljenja! pravi mlad
kapucinar, da ga obiščem, ker je
moj prijatelj in star znanec.

..Pojdi! Pojdi! reče mu gvar-
djan, ma ne opraviš nič.“ Ko pri¬
de do sobe,kjer je bogatin ležal, ob¬
stoji na pragu. Bolni ga zagleda
in naglo zavpije: „Kdo je tam?“ •
r  Kdo je tam?“ „Sem jaz, sem jaz,“
odgovori pohlevno kapucinar.
,.0 kaj ti si? odverne bogatin; no,
če si ti, le pojdi noter, le noter!"
„0 ne. ne, ne grem noter,“pravi
kapucinar. „Večkrat sem že sli-
.. šal, kako pridejo hudiči po dušo
,. grešnika, kedar umrje, rad bi
„ tedaj vidil enkrat, kako to delo
„ opravljajo. Ker bodo ravno zdaj
„ sem prišli, ostanem tu na vra-
„ tah, da bom bolje vidil.“ . |

„ Po kaj ? k čemu bodo hudič*
zdaj sem prišli?“ zavpije bogatiš-

— 67

r Pokaj bodo sem prišli? uprašaš,
po tvojo dušo! glej ga no. Rad
bi vidil, kako jo uzamejo in po¬
nesejo. 41  „0 za božjo voljo!“ za¬
kriči bolnik, „pojdi sem ! in vari
me, da me ne uzamejo !“

„Ja, jaz tega ne morem, odgo¬
vori kapucinar, dokler se ti z Bo¬
gom ne spraviš in spoveš. 11

,, Stopi sem, stopi sem hitro!
prijatelj moj, zavpije čez to umi¬
rajoči, da se spovem; o hitro, hi¬
tro!«

Veselja polen stopi tedaj ka-
Pucinar k postelji in trdovratni
bogatin, do srca ganjen in pre¬
vrnjen, opravi ponižno spoved.

Nemarni, mrzli kristjan, ki se
enako temu bogatinu za nič ne
jmeniš, kaj praviš, boš li imel
to  milost tudi ti?! — O nespa-
metni mladenič, nespametno

6 *

— fi8 -

dekle, ti se zdaj vsemu posme¬
huje!, in ne porajtaš ne za pridge
ne za nauk, ne za očeta ne za ma¬
ter, si pri vsih slabostih še vesel, ;
vesela, ali — zapomni si dobro,
to veselje se ti bo enkrat v jok
spremenilo. Kolikor bolj se zdaj.
v hudobijah smeješ, noriš in zna¬
šaš, toliko bolj milo in britko
boš jokal na zadnjo uro. Pa vse
to bo težko kaj pomagalo. Bo=
molil morda kaj, klical Boga ij*
Marijo na pomoč, boš morda zde;
havala proti nebesom, toda, toda,
misliš, da bo to Bogu všeč? Hu¬
diču si dal in si dala meso, Bož
naj bi si vzel zdaj tvoje kosti ..
Hudiču cvetje življenja, Bogu P 3
terje in korenike ? Kje imaš P 3 '
met? Veš kedo te bo sodil? V
daj kosti hočeš dati Jezusu? Nj e "
mu, ki je za te dal kri in meso'-


— G9 —

O spokori se, dokler je čas, da
ne bo prepozno. Če ne — povej
mi kam se takrat obrneš? V živ¬
ljenje nazaj ne boš mogel, ker
dnevi tvojega življenje so stekli.
V večnost se boš bal. Kam tedaj
pojdeš ! Od samega strahu boš
omagal, — ali vendar stopiti boš
moral, hotč ali nehotč, pred pra¬
vičnega sodnika Jezusa Kristusa,
katerega obličje bo za te tako
strašno in serdito da boš pri nje¬
govem pogledu od velike groze
z elel, da bi se gore na te poderle
a |i zemlja te požerla. „ O hribipa-
dite na me!  boš vpil, vpila, „gore
Pobrite me. zemlja pošri me !“

Pa^ — zastonj bo to vpitje. V
nezrečenem strahu bližal se boš
bsti nesrečni minuti, ko boš iz
“ezusovih ust zaslišal obsodbo
1 v °jega večnega pogubljenja. Kje

— 70  —


boš tedaj iskal pomoči? Kedoti
bo zamogel pomagati? nobeden;;
drugi, ko Jezus. Ali za Jezusa t
tvojem življenji nisi porajtal, tudi
Jezus za te zdaj ne bo maral. Oj
Marija! o Marija Devica! boš kli¬
cal, ali Marija za te ne bo poraj-
tala. O angelj varh, pomagaj ©*•
Reši me! Vari me! Ali tegan®
bo več pri tebi. Naprej bo letel,
tožit grešno dušo, med tem ko J?.
bodo satani pred sodbo privlekk

Še enkrat se boš grozovit ® 5
zvil, zaškripal z zobmi, odped
strahovito oči in — zdihnil bosj

svojo dušo. Umazana, ostudna 1 ®

gerda že stoji pred večnim so®'
nikom! ,. I

O kristjan! kristjana! jokaj
žaluj zdaj čez tvoje grehe, doki®
jih s solzami še lahko obrišeš.®,
ne boš v smrtni uri prepoj

— 71

jokal, jokala, ko vse jokanje več
nič pomagalo ne bo.

Gorje, kdor v grehu čas gnade
zamudi,

Gorje, če v grehu c’lo smrt ga
prehiti.

Naglo ure tečejo, ko burja čas
naprej hiti,

Horda še danes odprejo se ti
vrata večnosti!

Smrt pravičnega.

„Blagor jim, ki y  Gospodu umrjejo."

Skriv. raz. 14, r 3-

Za lepim življenjem, sledi lepa
snirt. Res, smrt je strašna in še
celo pravični in bogaboječi možje
so  se tresli in trepetali pred

smrtjo. Vendar pravičnemu krist* |
janu ni se treba preveč smrti bati, >
zato ker smrt njegova je srečna, j
Sveto pismo pravi: „ Draga pred  [
očmi Gospoda je smrt vjegovih svet¬
nikovi

Kristjan, ki je vselej prav in
po božji volji živel, ali pa, če se
je kedaj pregrešil, se stanovitno
spokoril, veselo odpre Gospodu,
kedar s smrtjo potrka, in gre v
srečno večnost. On je podoben
pridnemu delovcu, ki je celi dan
težko, pa pridno delal in se tedaj
na večer plačila veseli. Ko pride
večer njegovega življenja, tudi
on lahko z zaupanjem reče, Jp'
kor je rekel sv. ap. Pavel: n C iS
moje smrti je blizo, dobro sem se
vojskoval, svoj tek dokončal, v er °j
ohranil, zdaj pa me čaka kron®,
pravice, katero mi bo dal Gosp° fl t

78  —

Bog ne le meni, temuč vsim. ki
ljubijo njegov prihod. u

1 .

Zakaj bi se pravični kristjan
pa tudi smrti bal? saj smrt je nje^
mu le angelj ki ga izpelje iz te
solzne doline. Z smrtjo se pra¬
vični loči od hudobnega, nevar¬
nega in zapeljivega sveta, se u-
makne nevarnostim in skušnja¬
vam ki so ga dozdaj tako močno
nadlegovale in odide lastni sla¬
bosti telesa. Konec je zanj vsega
trpljenja, konec vse krivice, ko¬
nec vseh težav. Veselo se ozira
na preteklo življenje, saj je vsaki
dan preživel v službi božji, vsaki
uan, vsako delo z Bogom začen¬
jal in z Bogom dokončaval. Vse
dobre dela mu so pred očmi. V e-
Se l° se dalje ozira na sedajnost

74  —

Namestnik božji pride v njegovo
hišo, in se mu lepo spove; to mu
ni težko, ker vajen je tega. Zvon
pozvoni in sam Jezus pride v an-
geljski procesiji k njemu! O ve¬
selje ! ako je Jezus ž njim, kdo bo
zoper njega? kdo mu zamore kaj?

Blagor mu!! — Ravno tako
veselo se ozira na prihodnjost.
Kakor jetnik rešitve, kakor bol¬
nik zdravja, kakor popotnik oče;
tove hiše, tako se pravični veseli
svojega novega, večnega doma.
Saj ne gre tje prazen, kako bi se
tedaj ne veselil? Kako vesel je
popotnik, kedar pride z težavne- j
ga popotvanja, iz nevarne dežele
domu! O kako pozdravlja svoje
domačine in hvali Boga, da je še
enkrat srečno prišel v svojo do;
mačijo! — Ravno tako se veseli
bolni pravični, da je posvetne

— 75  —

težave, vse trpljenja in britkosti
prestal in da bo skoraj, skoraj v
večnem počitku. Kako vesel je
kupec, kedar iz daljne dežele
srečno s svojo barko čez morje
pride, ko se spomni, v kako gro¬
zovitih nevarnostih je bil na
morju! Glasno hvali tedaj Boga,
da je vendar enkrat na suhem in
brez strahu. — Ravno tako pra¬
vični kristjan, kedar pride h kra¬
ju svojega življenja in vidi, da se
je srečno prepeljal čez morje ne-
yarnega sveta, je nezrečeno vesel
m njegovega veselja ni mogoče
Popisati.

„Smrt pravičnega je draga
pred Gospodom."

Sv. Martina je hudi duh še v
zadnji uri močno nadlegoval. To-

da svetnik se ga ne ustraši. „Kaj
stojiš tukaj, kervoločna pošast!? pri
meni nimaš kaj iskati“  zaroti jo z
božjo pomočjo. Na to je nastala
sladka tihota v srcu njegovem in
duša se je veselo vzdignila v ne¬
besa.

..Pojdi pojdi,moja duša! zakaj
se bojiš? rekel je umirajoč sv.
Hilarijon: sedemdeset let si Bogu
služila, in zdaj bi se smrti bala?"

»Pridite v pomoč svetniki božji,
pritecite angelji Gospodovi! 1 ' mo¬
lijo duhovniki, ko merliča v cer¬
kev prinesejo. Tako je smrt pra¬
vičnega srečen vnebohod.

Pravični zapusti s smrtjo sicer
vse svoje znance, prijatelje, pp
kakšni so bili ti prijatelji? Gol,j;
fivi in zapeljivi. Bili so prijatelji
le tako dolgo, dokler so od njega
upali kaj dobiti, ko je pa bolezen

77  —

prišla ali nesreča, so ga vsi po¬
pustili. Toda pravičen in boga¬
boječ kristjan dobi s smrtjo vse
drugačne, boljše in resnične pri¬
jatelje.

Dobi Jezusa, dobi Marijo De¬
vico, dobi angelje, svetnike in
svetnice božje, s katerimi bo skle¬
njen ostal za vselej.

2 .

Pravičnega smrt veliko ne
straši, ker njegovo življenje je
bilo po božji volji. Ne vemo sicer,
kedo bo učakal srečno smrt. To
Pa vendar vemo, da, kedor po-
gostoma v življenji prijemlje sv.
Dešnje Telo in verno časti Marijo
Devico, bo imel gotovo mirno in
lepo smrt. Ja — prvo in najgoto-
Ve jšeznamnje srečne smrti je bo-
§°ljubno življenje. Pravičen krist-

78  —

jan si je vselej prizadeval pošte¬
no in sveto živeti, to je spolna-
vati voljo božjo. In če se je kedaj
kot človek pregrešil, je hitro skr- *
bel to popraviti in Boga odpuš-;
Čenja prositi. Ker mu tedaj vest i
nič tako hudega ne očita, česar
bi ne bil že v življenji popravil,
bo tudi na zadnjo uro lahko raj- '
tengo imel in se k smrti pripra¬
vil. In to mu ni nič težavnega,
ker je smrt zmerom pred očmi
imel. On se je s smrtjo že v živ;
ljenji seznanil. Smrtne britkosti
ga tudi ne plašijo, ker zaupa na
pomoč božjo. Ves se tedaj izroči
božji volji.

Pravičnega tudi prihodnje živ;
ljenje ne skrbi preveč. In kaj bi
ga skrbelo? Če tudi umrje, malo
težko sicer in nerad zapusti svet,
vendar ud& se popolnoma v božjo

79  —

voljo, ker trdno zaupa, da pojde
k svojemu nebeškemu Očetu.
Kakor hiti otrok ob času nadloge
in nesreče v naročje matere ali
očeta, ker dobro vč, da mati ali
oče ga bota varovala in branila,
ravno tako pravični kristjan
umrje s terdnim zaupanjem, da
ga bo dobrotljivi nebeški Oče
Prijazno sprejel v svoje naročje.
Saj dobro vč, da on je tisti usmil¬
jeni Oče, ki kliče vsakemu greš¬
niku : „ Spreobrni se k meni, ker
|az sem tvoj Zveličar, vse tvoje
hudobije bom pozabil, če so ru-
ueče ko škerlat, če se spokoriš,
storil jih bom bele ko sneg.“ „Ne
Ze lim smrti grešnika, ampak da
se  spokori in da živi.“ To trdno
zaupanje v božjo milost in v nje¬
govo neskončno usmiljenje tolaži
Pravičnega v smrtnih težavah in

— so¬

mu zmanjšuje strah pred vež-;
nostjo. Če je tudi kaj grešil, vea-
dar upa med tistimi biti, od kav
terih pravi sv. pismo: „Oni, kij
med jokom sejejo, bodo z vesel- j
jem želi. “ Zvestega hlapca Bog
nikdar ne zapusti.

3 '

Smrt pravičnega ni preveč
strašna tretjič zato, ker on ima v
zadnji uri mogočne pomočnike.
— Če je pravični kristjan v smrt¬
ni uri tudi od vseh zapuščen, iffl a
vendar pri sebi mogočne pomoč¬
nike, ker ima Jezusa, Marijo, sv.
Jožefa in angelja, ki ga v brhkos¬
tih tolažijo, branijo pred skuš¬
njavami, odganjajo peklenskega
zapeljivca in ga spremijo v več¬
nost. Jezus, Jožef, Marija je nje¬
gova kompanija. In če so ti — * e

— 81  —

ž njim, kaj se mu je bati?! On si
je vselej prizadeval živeti po Je¬
zusovih naukih in po izgledu
rožne Device Marije. Vselej jih
je častil in se jim priporočal, zato
ga pa tudi v smrtnih nevarnostih
ne zapustijo. O kaka tolažba za
umirajočega in bogaboječega
kristjana, ko svojo dušo izroči
nebeškemu Očetu, kakor jo je iz¬
ročil Jezus na križu: „ V tvoje rol e
izročim svojo dušo!“

0 ne, ne! smrt taeega kristja¬
na, ki v Jezusovi prijaznosti, v
tovaršiji Marije Device in angel¬
ov umrje, ne more biti preveč
strašna. On vzame sabo vse do-
nre dela, vse molitve, poste, zdi-
novanja, trpljenja in zatajila, ka-
^ e re je imel in pretrpel. To ga
nezrečeno tolaži na zadnjo uro,
mu  zmanjšuje brhkosti, ker upa,

Skrbi za dušo'. 6

— 82

da kmalu, kmalu bo za to obilno
plačilo dosegel v nebesih. Ne
ustraši toraj pravičnega kristjana
preveč smrt, saj je na njo bil
vedno pripravljen, saj je na njo
čuval kakor zvesti hlapec, da ga
ni prehitela. Imel je vedno v spo¬
minu Jezusove besede:

„ Srečen tisti hlapec, katerega
Gospod, kedar pride, najde pri¬
pravljenega, on ga bo čez velik 0
postavil. “ Trdno se tudi zanaša
na druge njegove besede, k°
pravi:

„ Jaz sem vstajenje in življenfi
Mor v me verje, lo Sivel, čeravno
umrje. “

Za srečno smrt sledi srečna
sodba. O srečen kristjan, sreče®
sin, srečna hči, srečen presrečen
ti popotnik zemlje, ki na tvoje® (

83

romanju proti nebeški domovini
pred očmi imaš vedno svoj cilj
in konec!

Zapomni si kristjan, kristjana!

»Memento mori !“ Spomni se, da

n mr ješ! „ Prah si in v prah pojdešP
Ce pa hočeš, da bo tvoja smrt
srečna,pripravljaj se zdaj na njo!!

Poslušaj te prosim!

,, Ce si grešil, grešila kakor
n David, delaj pokoro, kakor jo
n je o v n delal.

» Če si bližnjemu odvzel poš¬
li tenje, dobro ime ali če si mu
«storil kako drugo krivico, po-
ii Pravi, poravnaj, daj nazaj, dok-
«‘ e ,r je čas, ker: ,,brez povračila
n 11 ! odpustila. 1 ' Pomisli, da po
n smrti ne bo več mogoče po¬
it pravljati ne povračati. Gorje

— 84  —

„ tebi, če se boš pa zanašal, za-
„ našala na druge.

„Ce si svojega bližnjega po-
„hujšal, popravi to za božjo voljo;
„ dokler ti je mogoče! Daj lepe
„ izglede in prizadevaj se, da
„ tiste, katere si pohujšal, zopet
„ pripelješ na pravo pot. Gorje
„ pohujšljivcem tam v peklu !!-^

„ Tvoje kosti bodo v zemlji gnji;'
„ le, duša v peklu trpela, a tvoj!
„ greh se bo še delal, še ponavljat
„ Imaš s kom jezo, sovraštvo,

„ popravi, poravnaj hitro! Daj so-
„ sedu roko, odpusti mu po Je -
„ zusovem izgledu in nauku. Ce I
„  tega ne storiš, ti si pogubljen,

„ pogubljena na vse večne čase. i
„ Imaš morda kakšne grdena-
„ vade, skrivne grehe že več let
„ grešiš morda z ostudnimi skrb"

„ ni mi pregrehami, varuj se, da *


- 85  —

r ž njimi ne greš v večnost! Ve-
r komaj boš jokal, če se tega ne
n spoveš in ne opustiš!

„ Ce si v kaki nevarnosti in
v:  nevarni priložnosti, ki te v greh
«moti, beži pred njo, popusti jo,
»dokler je čas, če ne, se v tej ne¬
marnosti pogubiš in vekomaj
« boš za to vpil in klical, pa po-
»moči ne bo več nobene.

Vsako delo, preden je zač-
»neš, dobro premisli, kaj delaš.
» Glej na vsako stopinjo in vari
» se , da se ne zapleteš v hudi-
»če ve mreže, katere nam pek¬
li lenski sovražnik nastavlja. Ta-
>■ Jo se nam smrti ne bo treba
>• bati in ko pride zadnja ura, za-
slišali bomo Jezusove vesele
«besede:

x Dober in zvest hlapec  — pojdi
1  veselje Gospodovo  /“

— 86  —

Revež, kam se čem podati?
Kje prijatelja tam iskati/
Komaj dobrim bo obstati!

DRUGI DEL,

Od sodbe.

Posebna sodba.

„ Odločeno je ljuden enkrat unircth ,
potem pa je sodba.  “

Neumnež sicer pravi po dan¬
današnjem nauku, da s smrtjo j e  I
vsega konec. Ali temu ni tako.

Precej po smrti telesa mora
človekova duša iti k sodbi. Pre”
Jezusa mora, — Jezusa pravič¬
nega sodnika in iz njegovih ust

— 87  —

bo zaslišala sodbo, ki ji bo pove¬
dala, kako se bo ž njo na unem
svetu godilo. Ubogi Lazar in bo¬
gatin sta bila precej po smrti so¬
jena. Lazarjevo dušo so angelji
nesli v Abrahamovo naročje, du¬
ša bogatina pa je bila v pekel
Pokopana.

Duša gre v večnost! — Ob
strašna stopinja! Ona zapusti vse
Posvetno, se loči od časnega in
gre v nezmerno, neskončno de¬
želo, — v večnost. Sabo ne vza-
jne druzega, kakor svoje dobre
‘n slabe dela. S strahom in tre¬
petom bliža se božjemu sodniku.
Srečna ona, ko pride tje, če ji v
jej neznani deželi naproti pridejo
m  jo pred božji sedež spremijo
nebeški duhovi, prijatelji božji!
*° ji je v upanje, da vendar ne
bo slabo, in da sodba bo usmil-

jena. Grozna žalost pa in strah za
dušo, kedar pride v večnost, &
tam nikogar ne najde, da bi jo
prijazno sprejel in k sodniku!
spremil. V trepetu in brhkosti!
zagleda ona že od daleč duhove, j
ki se ji bližajo, pa oh, kak strah!
ti niso duhovi nebeški, ampak
duhovi so peklenski, ki jo popa¬
dejo in k sodniku vlečejo.

Duša tedaj pride pred sodni¬
ka, pa kako se začudi, ko zagleda
Boga ne kakor ga je na svetu
skoz vero vidila, ampak vidi g a
v vsem božjem veličastvu in l
pravici serditega. Strašen pa c
pogled za dušo, ki z grehi ob!°'
žena pride predenj! Oh! kako bo
trepetala, ko predenj pride, polna
slabosti, prazna pa dobrih del.

89  —

O večnost! O večnost!

Kako žalostna in strašna bo
sodba posebna grešniku, že iz
tega lahko vsakdo spozna, ker še
pravični bodo težko obstali. Ker
bo tedaj še pravični težko obstal,
kaj bo še le grešnik počel, kam
se bo djal?! —Od vseh zapuščen
ne bo imel ne pomočnika ne za¬
govornika. Sam bo stal pred Je¬
zusom, sambo moral odgovarjati,
sam rajtengo dajati, sam čez se
pričavati. Sodnik mu bo dokazal,
da njemu je vse znano, vse od¬
krito, kar je ves čas svojega živ-
Jieuja hudega storil. O težavna
b° ta rajtenga! — Večni sodnik
bo tirjal od njega odgovor ne le
samo od tega, kar je slabega sto
^k ampak tudi od vsega, kar je
dobrega zamudil. Ja celo misli in

90  —

želje bodo natančno sojene, ker
večnemu sodniku je vse znano! |
— Nobena reč njemu ni skrita,
dobro on vč za vsako stopinjo, S
za vsak pogled, za vsako narmanj-
šo slabo misel. Za vse to bo
Ojstro rajtengo tirjal. Noben zgo-*.
vor ne bo veljal, ker Jezus bo
grešnika tako prepričal, da bo
sam potrdil in sodbo svojega ?
večnega pogubljenja podpisal,
ker spoznal bo, da Bog je v svo¬
jih sodbah pravičen. Ko bi se ho- -
tel grešnik pri sodbi kaj zgovar;
jati, poreče mu sodnik: v Ko  b j
jaz ne bil prišel na svet in njim go¬
voril, bi greha ne imeli , ker sem V 0,  j
prišel in učil , ne bodo imeli zgovora-  >
Kakor pa ne bo veljal nobej 1
zgovor, tako tudi nobena proš¬
nja ne bo pomagala, ker minil J®
čas milosti in nastopil je čas


— 91  —

ojstre pravice. Naj se obrne greš¬
nik v tisti britki uri kamor hoče,
nikjer ne bo dobil pomoči, če ni¬
ma toliko dobrih del, da bi odva-
gale njegove grehe. Naj se obrne
k angeljom ali svetnikom, ali
tudi k Devici Mariji, nobeden ne
bo hotel biti njegov besednik ali
zagovornik. Še besedice ne bodo
zanj zinili. Vsi mu porečejo: ti si
v  življenji živel, ti si živela po
svoji glavi in svoji termi, za nas
nisi porajtal, porajtala, tudi mi ti
zdaj pomagati ne moremo.

In — sam pravični sodnik mu
Prizanesti več ne more. Zadosti
] e : je izrekel enkrat za vse-

le j, da takrat, ko bo že prepoz-
n ,°i ne bo nobenemu usmiljenja
skazal.

»Ker ste vi moj svet zavergli

92

In moje svarjenje v nemar pus¬
tili, se bom k vašemu pogubljenju
smejal in vas osramotil . 11  — Pri'j
pov. 1.

O kako grenko, hudo in straš¬
no bo grešniku, ki celo življenje
za dušo, za nebesa nič skrbel ni!

Eristjanska duša! zapomni st
kar sledi.

Misli si, da bi tebi cesar zrofil
svojo lastno hčer in ti jo dal v
varstvo in skrb. Zraven svoje
hčere, misli si, da bi ti zročil tud 1 !
enega revnega hlapca z naroči' I
lom, da imaš tudi zanj skrbeti is
ga pošteno preživljati. Cesar P
ti rekel: „Imej skrb za oba! toda
za mojo hčer moraš še posebn?
skrbeti, jo moraš lepo zreditt

— 93  —

moraš lepo ž njo ravnati, jo nes¬
reče varovati in čez nekaj časa,
kedar ti bo ukazano, mi boš na¬
zaj pripeljal oba. Recimo, da bi
Pa ti kristjan, kmalu na to, ko si
prijel v varstvo cesarjevo hčer
in enega njegovih hlapcev, ce¬
sarjevo povelje pozabil in popol¬
noma v nemar pustil; da bi ti za
cesarjevo hčer veliko ne porajtal
in  jo stradati pustil, da bi trpela
aa živežu, pijači in na obleki; da
ni zraven tega še ž njo grdo de-
* a l jo suval in pretepal kolikor
ni mogel, nasproti pa hlapca lepo
re dil i n  pasel, snažno oblačil,
vedno zanj skrbel in ga varoval,
tako da bi se mu lepa izreja ka¬
zala že na obrazu. — čez nekaj
e t pa, misli si, da te cesar k sebi
Pokliče in ti zapove, mu nemu¬
doma njegovo hčer pripeljat in

hlapca. O kako ti bo pri srcu, ko
boš moral pred cesarja; — vidi!I
boš pa, da cesarjeva hči je revna,
umazana, stergana, stradana in
nič podučena!! — hlapec pa lepo
rejen, snažno oblečen, olikan in
podučen! Kaj stori cesar s tabo,
si lahko sam misliš. Gotovo te bo
zelo kaznoval in ti rekel: „Tihu-
dobni, nehvaležni človek! veliko|
plačilo sem ti obljubil, ko sem}'
svojo lastno hčer dal v izrejo, &
jo boš lepo redil in prav za nj°
skrbel. Odgovor zdaj! zakaj sij 0
tako zapustil? zakaj si tako n®’
usmiljeno ž njo ravnal in delal'
zakaj nisi za njo skrbel? zakaj j e
nisi učil? ali ne vidiš, kako j e
revna in nevedna? A — za hlap} 3
pa, na katerem mi je malo ležeč«,
si toliko skrb imel, si ga tako
pasel in redil! Vreden si tora)

95

velike kazni, zato te jaz obsodim
— v ječo do smrt.“

Glej kristjanska duša! Gospod
vseh gospodov, kralj vseh kral¬
jev, sam Bog ti je zročil svojo
hčer, to je, dal ti je neumerjočo
dušo, ki je stvarjena po njegovi
podobi. Zapovedal ti je, da jo
Moraš varovati pred vsem gre¬
hom, jo z dobrimi deli olepšati in
oskrbeti, jo z božjo besedo in
sv. zakramenti rediti; skrbno gle¬
dati, da se ne pomaže, oskruni,
ah pa da ne sterže z sebe lepo
helo oblačilo nedolžnosti in gna-
; de božje, s katerim jo je Bog ob-
lokel pri sv. krstu. Zročil ti je
h>°g pa tudi telo, ki pa je le hla-
P ec  neumrjoči duši. Pa recimo,
da si ti v nemar puščal skrb za
dušo, ki je božja hči, da je stra¬
dala zavoljo tvoje nemarnosti in

I

lenobe, a pomanjkanje trpela v
božjih rečeh, skrbel pa da sile;
za telo, njemu stregel, in le to |
redil!!

Pomisli, le pomisli zdaj, kako I
boš obstal, ko boš k sodbi pokli-'
can?! Kaj porečeš, ko ti smrt
potrka na rame, in ti poreče, da |
moraš hitro, hitro Gospodu ne- i
bes in zemlje dušo, njegovo hčer j
poverniti? Kako se boš zgovar-
jal? — Trepetal boš in se tresel,;
pa besedice ne boš mogel ziniti |
Jezus, kralj vseh kraljev ti pore-1
če: „Ti nezvesti, hudobni hlapec,
ti si vreden velike kazni, zato te
obsodim, ne za nekaj, ampak
za vselej, na večno, v peklensk’
brezden!

O moj Bog! o moj Bog! »a
večne čase obsojen biti!! v pekelb

— 97

Kristjanska duša!

__ Skrbi za dušo! Skrbi za dušo!!
Ker pri sodbi ne bo veljal noben
zgovor, ne bo pomagala nobena
prošnja, če z grehi obložena k
sodbi prideš, zato vari se greha
in za storjene slabosti delaj po¬
koro, da ne boš zavržena. Zastonj
Pa je tudi upati milostljive sodbe
brez dobrih del: le te nas spre¬
mijo v večnost ter nam bodo po¬
magale do usmiljene sodbe. Zato,
?h! skrbi in trudi se za čednosti
m dobre dela.

Spomni se tistega moža, ki je
mez skrbi živel ali — pri kralju
zatožen, bil je kar naenkrat po¬
klican na odgovor. Imel je pa tisti
mož tri posebne prijatelje. Enega
] zmed njih je čez vse ljubil, in
Vse  svoje zaupanje vanj stavil.

Skrbi za dušo 1 7

— 9S —

Tudi una dva je ljubil, vendar
enega manj ko druzega. Preden
tedaj mož stopi pred kralja, grs
k svojemu narvečemu prijatelju,
in mu reče: Ljubi prijatelj, ]f
sem pri kralju zelo obdolžen in
tožen in sem poklican tedaj ®
odgovor. Prosim te, pojdi z ma¬
no. sprejmi me pred kralja, da
boš kaj za me govoril. Ne ve©:
kaj misli kralj storiti z mano. -7
Ali prijatelj mu hitro odgovori:
„Ja, jaz ne morem s tabo iti, ©' I
mam časa, imam druga opravilu-
Pojdi sam in odgovarjaj kakor
veš v  in znaš. “

Žalosten na ta odgovor in v eS
pobit gre k drugemu prijatelju-
katerega ni tako zelo ljubil, k a '
kor prvega in ga ravno tako pro®
Ta se hitro napravi in gre ž nji®
kedar pa do vrat kraljeve bi= 3

— 99  -

pridesta, prijatelj zbeži in ga
tam samega pusti. Vžaljen mož
na to še bolj, se obrne še do tret¬
jega prijatelja za pomoč.

Temu tudi pove, kako sta una
dva ž njim ravnala. Prosi tedaj
njega prav lepo, da bi ga spre¬
mil pred kralja in mu pomagal.
In glej! Ta, ki je bil pravi in res¬
ničen prijatelj, gre precej ž njim
Pred kralja, tam zanj govori, ga
zagovarja, in tako srditega kralja
potolaži, da onemu vse odpusti.
Kateri je bil pravi prijatelj lahko
vsakdo ugane.

Pervi prijatelj, katerega človek
na svetu najbolj ljubi, najbolj ob-
rajta, se nanj zanaša in vse svoje
srce nanj navezuje, je denar.  Ke-
-&r pa kralj nebes in zemlje člo¬
veka k računu pokliče, je denar
Prvi, ki človeka zapusti, drugim

100  —

v roke pride in unemu nič ne
pomaga.

Drugi prijatelj so znanci, tovarši,
žJahta  — sorodniki.  Oni človeka,
kedar umrje, spremijo sicer do
groba, malo pojočejo, potem pa
se vernejo in ga samega puste.

Tretji prijatelj so dobra dela-
Ona so pravi, resničen prijatelj,
ki spremijo človeka pred sam se¬
dež božji in mu pomagajo k us¬
miljeni in milostljivi sodbi. Pri¬
zadevaj si toraj, kristjanska duša'
za dobra dela več ko moreš. „D°
smrti ne jenjaj v dobrem rasti, ker
božje plačilo ostane vekomaj.  “ (Sir.
18 , 22 .)

Bukve bodo prinešene,

Dela bodeš bral storjene,
Dobre vse in nepoštene.

— 101

Sodnji dan.

Zemlja se bo raztopila
Božje jeze strašni dan,

Priča David, tud Šibila,
Vekomaj bo svet končan,

* * *

Strah neznani nas obide
Rajtengo treba dat'.

Božji Sin sodnik on pride,
Dela skrivne preiskat.

* * *

Angeljska trobenta kliče,
Strašni glas povsod gromi:

Kviško, mrtvi! bod’ te priče,
Zdaj pravica se godi.

— 102  —

čeravno gre duša vsacega člo¬
veka precej, ko se telesa loči,
naravnost k sodbi, kjer prejme
plačilo za dobre, kazen pa za sla¬
be dela, pride vendar enkrat en
dan, da bomo vsi skupaj ob enem
in očitno sojeni. To bo sodnji dan.

Jezus bo ukazal takrat angel-
jem spraviti vkup vse narode in
vse ljudi od vseh krajev sveta.
Glas Simi Božjega bodo zaslišali
vsi. ki sO v grobeh, in tedaj bodo
vstali in pojdejo k sodbi. Angelji
jih bodo vkup zbrali in postavili
pred sodnika Jezusa Kristusa, ki
bo prišel z velikim veličastvom
in z veliko oblastjo v oblakih ne¬
ba. Sodil pa bo Bog konec sveta
vse ljudi še enkrat zato, da bo
cel svet spoznal in vsakteri po¬
sebej očitno vidil, da Bog je pra¬
vičen v svojih sodbah in da pla-

103  —

foje vsakteremu po vrednem
zasluženji.

■jPride ura,  pravi Jezus, ho bodo
vs h hi so v grobeh, slišali glas Sinu
božjega in tedaj pojdejo oni, 7ci so
dobro delali, v vstajenje življenja , hi
So  pa slabo delali, v vstajenje obso¬
janja.  “

. Jezus, pravični sodnik, bo pra¬
lne z dušo in s telesom vzel v
?ebesa, hudobne pa bo z dušo
jas telesom pahnil v peklenski
arezden.

Huda in strašna bo poslednja
?°dba že za pravične, vendar še
ll u iša in strašnejša za grešnike,
mo pride tista grozovita strašna
da so bo svet h koncu bližal,
. ga bo ravno tisti Bog, ki ga je
12  aič stvaril. zopet v nič spreme¬
mb bo na božje povelje glas an-

104  —

geljske trobente zabučal, ki se bo
slišal od enega kraja sveta do
druzega ter klical mrtvim: Vs¬
tanite mrtvi! in pridite k sodbi!"
Na ta glas ustali bodo vsi mrtvi,
od Adama, prvega očeta, noter
do zadnjega človeka na zemlje
Vse bo oživelo. Zemlja bo dala
nazaj ljudi, ki jih je do takrat v
sebi skrite imela. Morje jih
verglo na suho, kar jih je požrlo.
Duše se bodo zopet sklenile s te¬
lesi. Vse bo vpilo, vse jokalo, vs e

tulilo! — Takrat bo mati svojeg 8
edinorojenega sina vrgla iz n a '
ročja in nedolžno dete bo ubežale
malopridnim staršem. Nesreče®
sin lovil bo očeta iz klanca v kla¬
nec, ker mu v življenji ni d®
strahu; nesrečna hči zgrabila b
za kamen, les, orodje in spust 1 ®
se bo za svojo mater ker ji J e  '

— 105  —

življenji vse privolila, ja celo po¬
hujšanje dajala. O to bo jok, to
bo vpitje, klic in rujovenje!!

Ko bo že blizo dan Jezusovega
prihoda, bo ogenj zemljo požerl
>n vse se bo raztajalo. „ Elementi
se bodo od vročine stajali, zemlja pa
in dela, ki so na nji, bodo zgorela.  “
»Sami ljudje bodo ostali in koper neli
od strahu, in čakanja čez to, kar bo
čez ves svet prišlo. u  (Luk. 21.)

Preden začne sodba, ločili bo-
d? angelji na božje povelje greš¬
nike od pravičnih, kakor loči
Pastir ovce od kozlov.

Ovce, to je pravične, bodo
postavili na desnico, kozle pa, to
] e  hudobne, bodo postavili na
levico.

Na desno, na desno: vsi ne¬
dolžni mladenči, device, skrbni

— 106  —

očetje, dobre matere, gospodarji,
gospodinje, usmiljeni dobrotniki!

Na levo, na levo: vsi zape¬
ljivci, vsi zapeljani, prešetnikijn
i n prešestnice, pijanci, krivičneži,
malopridni in nezvesti delovci,
hudobni hlapčoni in umazane
deklače, vlačugarji in plesalke in
vsi malopridni, zanikerni očetje
in matere. Ja pravični, katere je
ves svet zaničaval in se ž njimi
norca delal, bodo z veliko častjo
postavljeni na desnico. Hudobni,
krivični pa bodo kozlom enako
pahnjeni na levo, kjer bodo v
vsem obupu pričakavali nesrečne
sodbe. Že ta ločitev bo strašna
in britka, ker prišteti bodo že po
angeljih prekletim. Na vsehudib
bodo trepetali; oh kako jih
peklo, ko bodo na nasprotni
strani vidili take, ki so jih o a

107  —

svetu imeli za neumne in jih za¬
bavali, malo obrajtali!

» Takrat bodo pravični z ve¬
ti liko srčnostjo stali tistim nas-
- Proti, ki sojih stiskali in njih
'■ dela odvzeli. Ko bodo hudobni
u to vidili, bodo groznega strahu
» v si prepadeni in se bodo čudili,
»kako so uni tako naglo in čez
n^se upanje zveličanje dosegli.
’• Tedaj se bodo kesali, in rekli
? sami pri sebi ter zdihavali od
»duha britkosti: to so tisti, ka-
» te re smo mi nekedaj zasmeha-
»yali i n  jih vzasramljiv pogovor
” j m eli. Mi neumni smo njih živ-
#  d eil je za nespamet imeli in njih
»konec za nečast. Poglejte, kako
”  ®° zdaj prišteti med božje otro-
” ke in njih odločenje je med svet
»aiki. “

108  —

Tedaj prišel bo v oblakih nebi
večni sodnik Jezus Kristus. Brei
števila angeljev ga bo obdajata
Pred njim ponese eden sv. kril
Njegovo obličje se bo svetilo
kor solnce. Vsi ljudje bodo tre
petali. — Začela se bo sodba! "
Vse bo tedaj jasno, vse odkrita
kar je človek storil. Vse se h
očitno vidilo, vse pokazalo, M
je bilo skritega od začetka svet*
do tiste ure. Nič ne bo skritega;
Takrat bodo krivični in hudoba 1
prepričani vseh hudobij, katere
so v. življenji skrbno tajili 111
skrivali ter se delali poštene'
pravične. Pokazala se bo ned#
nost in odkrila se bo kriv 1 ®*
vpričo celega sveta. Grozovite"
strah in strašanska sramota Vf'
hajala bo grešnike, ker njih Jj 11
dobije se bodo oznanile vsem F

109  —

jkm in celemu svetu. Zagrinjalo
hinavščine bo palo in vsakterega
Pregrehe odkrite bodo vsem.

. Kristjan! ti mladenič! ti dekle!
K se zdaj sramuješ odkriti spo¬
vedniku svojih grehov in se jih
spovedati, ko je vendar človek
kakor ti in tega nobenemu ne
razodene. Pomisli, kako se bos pa
'rroral sramovati na sodnji dan,
“■o boš moral pokazati ne pred
e nim človekom, ampak pred
'serni ljudmi celega sveta, pred
''šemi angelji, pred Jezusom, pred
Idrijo Devico, karkoli si kedaj
slabega storil! Pokazati boš mo-
r al tudi vse hudobije, od katerih
mislil, da so že davno pozab-
l“ne in nikomur znane. — Misli
^ Prijatelj! ko bi ti imel na sebi
5 a kšen velik greh in ostuden, za
katerega bi živ človek ne vedel,

110  —

pa na božje pripuščenje bi bilo 1
cerkvi takrat, ko je narveč ljud
skupaj zbranih, očitno oznanjen;
in vsem povedano, kaj si štor:
in to vpričo tebe! — Kaj bi ti®
čel sramote? Kam bi se obrnit
— Kako nam bo pa še le takral
ko bodo vpričo celega sveta, zn 5 '
nim gledalcem, naše pregret*
odkrite in razodete?!

Pravični sodnik Jezus Krist«'
bo obsodil ali v pekel ali v f
besa, ali v večen jok ali v večn*
veselje. O kristjan! o kristjan«
Kako se boš ustrašil in ustraši'?
ko boš vidil in vidila, da bo raj
tenga tvoja vsa drugačna, kak°.
si jo ti zdaj delaš ? Vidil boš, dr«?
moj človek celo to, kar še zagj e
nisi štel. Vidil boš nezmerno^
vilo grdih in ostudnih besed , 2
katere nisi nič porajtal, pa sp fli

— lil

&al boš, koliko hudega so one
storile, koliko nedolžnih zapel¬
jale in v koliko srcih vsadile ko¬
renino grdih in nesramnih pre¬
greh. Vsi katere si pohujšal, te
bodo tožili. Vidilboš dalje, koliko
drazega časa si zapravil v lenobi
zanikernosti. Koliko naukov
s ' v nemar pustil! Vidil boš pa
judi vse dobre dela in ustrašil se
boš, da jih je tako malo in še teh
ftektere prazne, brez cene, brez
prednosti pred Bogom, ker stor¬
ža brez dobrega namena. Oh!
Kaj bo z mano!? boš vpil.

»Strašno je priti v rol:e sivemu
Če bo pravični komaj
Veličan, kako se pokaže hudob-
ttež in grešnik? (Pet. 4, 18.)

, Zato bodo grešniki na sodnji
dan v grozovitem strahu in tre-
P e tu, §e pogledati se ne bodo

— 112  —

upali v Jezusa, ko se bo bližal v
oblakih neba! Z dušo in telesom
treba bo v večne martre, zato
bodo zagnali grozen glas ter
strašno kričali. Hribe in narvečje
gore bodo prosili in klicali, da
bi se nanje podrle, jih pokrile in
srditemu Jezusovemu obrazu
umaknile. Toda pokazati se bodo
morali pred sodnikom, kjer bo
vse njih življenje razodeto. „h : ' c
ni skritega, kar bi se ne razode¬
lo, “ piše sv. evangelij.

SODBA.

Ves prijazen obrnil seboJ e :
zus k pravičnim na desni stran'
in jim poroče: „ Fridite, vi i^° '
jeni mojega očeta, in posedite

113

jestvo, ki vam je pripravljeno od za-
četka sveta."  (Mat. 25.)

Oh! kedo si zamore misliti
veselje in sladkost, ki ga bodo
tedaj občutili izvoljeni na te be¬
sede! Kdo dopovedati?! nobe¬
den. Z Jezusom pojdejo v srečno
v ečnost.

Z gromečim glasom obrnil se
to pa potem Jezus na levo stran
ter poreče zaverženim: „Po-

vcrite se spred mene, vi prekleti v
*ccen ogenj, ki je pripravljen hudiču
ln  njegovim angeljem
0 strašne, o grozovite besede,
Katerih slišati nas Bog vari. Brez
tolažbe, brez pomoči, brez upanja
| n  brez usmiljenja začela se bo
nje večna nesreča, peklensko
trpljenje. „Zato bodo takrat jokali
Vs i rodovi na zemlji." (Mat. 24.)
Jokali bodo takrat ajdje in ne-

Sfcrbi za du§o!

8

114

verniki, katerim se je nauk kri;
žanega Jezusa zdel neumnost, ki
so imeli priložnost, resnico spoz¬
nati, pa je niso hotli. Jokali bodo
takrat trdovratni judje, ker so
bili tako slepi, da so Jezusa, nar-
večega dobrotnika, zavrgli, ne¬
usmiljeno na križ perbili in umo¬
rili. Narbolj pa bodo jokali kato¬
liški kristjani, ki so Jezusa poz¬
nali in njegove dobrote uživali,
pa vendar slabo živeli. Bili so
podučeni v pravi veri, imeli so
sv. zakramente, dobro so poznal 1
pot proti nebesom in vendar so
živeli hujše, nespodobnejše ka¬
kor ajdje in judje, zato jih čaka
najhujša kazen. Grozovito bodo
oni vpili ko bodo zagledali kriz.
kojega bodo angelji držali 1 Stra¬
šansko bodo tulili, ko bodo »a
Jezusovem telesu vidili rane ka-


— 115  —

je on prestal za zveličanje
sveta. A za vse to niso marali.
Zato jim poreče sodnik: „Poberite
Se  spred mene, vi prekleti, v večen
Za vas ni več usmiljenja,
več pomoči, ni več milosti,
^ical sem vas k sebi, pa niste
karali, zdaj pa jaz za vas veko-
N ne bom maral. „Jaz nisem
Zc * a j več vaš oče, jim poreče Je-
? Us , kakor sem unih zvestih pri-
late]je v na  ^esni s trani, ampak
Ve “ oče bo od zdaj na vekomaj
Podenski hudič. Jaz nisem več
vas Odrešenik in Zveličar, am-
kakor odprem zdaj izvolje-
um vrata v nebesa, tako se od-
j Pod vami zdaj pekel, v kate-
e § a  strašen brezden se boste na
e komaj vderli.“

s*

— 118  —

Ločitev na večne čase!

___

,,V ogenj strašni boš zaperl
Vse hudobne vekomaj,

Prosim, da bi se odpri,

Men’ takrat nebeški raj■

Tedaj nastopila bo tista straši
ločitev, ki bo strah pogubljenj
še bolj povišala. O britka in str¬
li a ločitev!

Sin se bo ločil od očeta, o £:  !
od sina, eden pride v nebef ,
drugi v pekel. Mati pojde odkj j
re, hči od matere; ena v nebe= j
druga v večen ogenj. Brat se |
ločil od sestre, sestra od b r p ]
prijatelj od prijatelja. Hudok' j
mož ločen bo od pobožne z sn ‘ j

117  —

izvesta žena od bogoljubnega
moža: eden pojde v veselje, drugi
v  jok: ta prepevat Bogu večno
alelujo, drugi pa preklinjat Boga
Y  Pekel. „ Izmed dveh, pravi Kris-
ki bosta na polju, bo eden
Vz et, edenpapopuščen; dve bosti
v  mlinu mleli, ena bo vzeta, ena
f!? Popuščena; dva bota v poste-
p eden bo vzet, eden pa zapuš-
Cen -“ Šli bodo eden od druzega
Za  vselej, ločili se bodo in nikoli
p se ne bodo vidili. Brez mere
P°.°bupanje pogubljenih! — Do-
Dri  Pojdejo v nebesa, hudobni pa
bodo vdrli v večen ogenj. Oh!
b° jok, to bo vpitje, krik, zi-
pje m tulenje! Jok očeta in ma-
l® Ye ) jok sinov in hčeri, ko bodo
■ ee m! Jok bratov in sester; pri-

ie v ev  ’ n znancev • — K & k jok
’ pokopljemo enega ali dru-

(

— 118  —

zega naših drazih! kak jok je, k® 1
gre dobri sin ali brat v vojsk®
in jemlje slovo od hiše! kak j<>*(
je, ko dobra nevesta jemlje slov®
od očetove hiše in ljubega doma

— kaj bo še le na sodnji dan¬
ko bo ločitev za zmeraj!! , j

Strašno bodo tedaj pogublja
rijuli in z groznim preklinjeva®';
jem vpili in tulili: »prekleta urH
v kateri sem se rodil! Prek#
minuta ko se je reklo, da sem f\
svet prišel. Prekleta duša mo)®:j
ki je le po slabem želela. Preki®
oče, ki mene ni nikoli postra#
val! Prekleta mati, ki mi ni#
ni nič rekla! Prekleta tovarš']®
Prekleta ta in ta oseba, ta ali,#
Piša! Prekleti brjarji in tista2^
ka, ki me je v to zapeljalaj ®‘j

— Poglej! ti nesramni klafam j,,
te čaka, poglej ti razuzdanem

— lis —

te nobena reč ne vkroti, _ poglej
ti ostudni zapeljivec, kaj je za-te
tam v večnosti pripravljeno! Po¬
glej ti plesalec, pijanec, tat, kaj
vse te enkrat zadene! Ne uideš,
ne! — Poglej! ti nesramno dekle,
ki mladenče loviš, se ž njimi cu¬
kaš in po potili vlačiš, poglej, kaj
te čaka! tvoje obnašanje posta¬
vilo te bo na levico. Joj! kako
ooštivpiloinjokalo! Poglej ogenj,
Po katerem boš plesala, ska¬
kala, norela, ti nevkrotena ple¬
salka. O le pleši, le pleši bo brjar-
jjh, hudič bo pa s tabo plesal po
žerjavici.

Kristjanska duša!

Da te ne zadene ta strašna ob¬
sodba na levici, pazi, skrbi, dok¬
ler je čas. Umivaj se večkrat v
vodi sv. spovedi, da ne boš uma-

120  —

zana celo večnost. Hiti in popra¬
vi, poravnaj, če imaš kaj za po¬
praviti, poravnati! Eno ali drugo
te čaka:

Ali večno trpeti ali večno se vesetti;

Eno ali drugo; in to oboje brez konca.

Grozen strah bo svet obdajal,
Kedar bo sodnik prihajal,

K ojstri sodbi človek vstajal.

! Skrbi, skrbi za dušo!

SV. MAŠA.

Namen.

Dobrotljivi nebeški Oče ! ki
s i svet tako ljubil, da svojemu
e, linorojenemu sinu nisi priza¬
del, temuč poklal na svet, da se
J e  zanj daroval in umrl, in ki ho-
da se ta daritev, tebi čez
Vse  dopadljiva in čez vse sveta,
v sak dan ponavlja do konca

122

sveta: dovoli mi, da sem tudi ,
jaz pri njej in sicer tako paz- |
ljivo, spodobno in pobožno, ka- !
kor da bi bil pričujoč pri zad¬
nji večerji ali pa tam na gori ,
Kalvariji, ko se jeJezus Kris¬
tus sam daroval. Združen s
tvojim mašnikom, darujem k
to daritev, o nebeški Oče, p°
namenu našega Gospoda J e '
zusa Kristusa, Marije Device
in sv. katoliške Cerkve:

1. V slavo in čast tvojega sv.
imena;

2. v spomin trpljenja in smrt 1

Jezusa Kristusa;

3. v zalivalo za vse dobrote)
skazane meni in vsem ljudem;

— 123  —

4. v spravo in v odpuščenje
naših grehov;

5. v zadobljenje tvoje milosti
nam inv pomoč dušam v vicah.

Sprejmi, ljubi Oče! sprejmi
to daritev od mene, Čeravno
sem le prah in pepel.

Božji Zveličar! Večni du¬
hovnik nove zaveze, pripusti,
da se sklenem s tvojim mašni-
kom, ter večnemu Očetu daru¬
jem predrago, čisto in neoma-
dežvano daritev, nad katero ima
največje dopadjenje. O Marija,
ki si stala pod križem, ko je
Jezus za nas kri prelival, do¬
voli, da pri ] tej daritvi vredno
Častim tudi tebe, ki si mati

— 124  —

Zveličarja sveta in tedaj za Je¬
zusom nar večje časti in hvale
vredna. Ave Marija! Češčena
bodi Marija!

Žačetek sv. maše.

V imenu Boga f Očeta, in f
Sina in sv. f Duha. Amen.

O Jezus, preljubežnjivi Zve¬
ličar! Nebo in zemlja strme
nad ljubeznijo, ki si jo skazal
človeškemu rodu. O kaj bi bilo
s svetom, če se ti nisi njega
usmilil?! Ali — za grešni svet
dal si življenje, prelil si svojo
kri. In vendar ti vse to ni bilo
še zadosti; preden si šel s tega
sveta, zapustil in zapovedal si

125

Začetek sv. Maše,

12C —

daritev, v kateri se samega
sebe daruješ svojemu nebeške¬
mu Očetu! O nezmerna ljube¬
zen, ki je človeški rod ni bil
vreden, in je še dandanes ne
zasluži!

Kako ti povernem to ljube¬
zen, o dobrotljivi Jezus? Kaj
mi je storiti ubozemu revežu,
ki namesto, da bi te ljubil, te
pa vsak dan le žalim?! Angelji
zakrivajo pred tabo svoja ob¬
ličja, kerubini in serafini se
trepetaje umikajo, oh kaj zač¬
nem pa jaz, nevredna stvar?
Pa — ljubi Jezus, jaz spoznam
svojo revo in pregreho, ter kli¬
čem, terkaje se na prša: priza-

127

»esi mi o Jezus, prizanesi! Jaz
SI 'Čno obžalujem svoje grehe in
Za upam na tvoje brezkončno
"smiljenje in na milost tvojega
Presvetega Srca, ki je bilo za
®e prebodeno. Ja, jaz spoznam
^°gu vsegamogočncmu, pre¬
deti vselej Devici Mariji in
'’sem ljubim svetnikom božjim,
sem od začetka svojega Živ¬
am j a do zdaj velikokrat in
"Mino grešil z mislimi, z bese-
a mi in z djanjem. Obžalujem
v se in ponižno prosim, o nes-
"°nČno usmiljeni Jezus, ozri
Se  milostno na me! Naj me
| n ’ e Uzame ljubezen do Tebe ta-
v °i da mi bo pusto in nečimerno

— 128  —

vse posvetno in da le Tebe lju¬
bim, le Tebi služim, se le s
Tabo veselim, za svoje greto
spokorim in po tem revnem
življenji dosežem večno zveli¬
čanje. Amen.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

GJorija.

„Čast Bogu na višavah in m'n'
ljudem na zemlji, ki so sveti
volje!"

Hvalimo te, častimo te, me¬
jimo te, povišujemo te, zahval¬
jujemo se ti zavoljo tvojeg f ‘

129  —

velicega usmiljenja. Gospod,
Bog-, nebeški kralj, Bog vse-
gamogoČni Oče! Gospod Jezus
Kristus, edinorojeni Sin! Gos¬
pod, Bog, Jagnje Božje, Sin
Očetov! kiodjemlješgrehe sve¬
ta, usmili se nas! ki odjemlješ
8'rehe sveta, sprejmi našo mo-
Htev; ki sediš na desnici Oče¬
tovi, usmili se nas! Ker ti sam
svet, ti sam Gospod, ti sam
"ajvikši, Jezus Kristus s sve¬
tni Duhom v veličastvu Boga
Očeta. Amen.

Skupne molitve.

Čast bodi Ti večna, ljubi moj
in Odrešenik sveta. Čas*

Sk Ai za dušo! *

Skupne molitve.

131

Tebi in hvala! Milijonov in mi¬
lijonov ljudi živi na svetu še v
torni in nevednosti; reveži ne
vedo k čemu so na svetu, k če¬
mu so stvarjeni. Nikdar in ni¬
koli niso še slišali ne o Jezusu,
ne o Mariji. Nikdar jih zvon¬
ček ne kliče k sv. maši; nik¬
dar jih ne vabi k pozdravljenju
Marije Device, ne zjutraj, ne
opoldne, ne zvečer. Oh! izmed
toliko in toliko milijonov in mi-

1  bonov si pa mene poklical na
pravo pot, k spoznanju božje¬
mu ter užgal si mi luč sv. vere!
'saki dan me zvon kliče v
kišo božjo. Vsaka sv. maša mi
oznanuje Tvoj nauk; dan na

9 *

132  —

dan, nedeljo za nedeljo bere se
nam večna resnica in kaže
| prava pot. O milost neskončna
in nezapopadljiva! Kaj bi jaz
zdaj začel, kaj bi delal, če sem
bil rojen turek, jud ali celo ne¬
vernik!? In kaj bi bilo z mano
po smrti?

O ljubi Oče nebeški! z ve¬
selim in hvaležnim srcom sprej¬
mem toraj tvojo sv. voljo; z
vsem spoštovanjem hočem po¬
slušati. kar si nam oznanil po
očakih, po prerokih in po last¬
nem Sinu Jezusu Kristusu. 0
da bi za m ogel vse tako spol-
navati, kakor ti želiš in tebi
dopade! O da bi imel tako hre-

133  —

penenjp po resnici, kakor soje
imeli pravični stare zaveze in
vsi aposteljni!

Deo gratias! Hvala, livala
Bogu za vse, kar nam spozna¬
vati daj a!

Evangelij.

Vse na svetu mine, vse hiti
naprej, vse pride h koncu prej
a li kaznej. En konec čaka tudi
Mene, ni sicer srečen ali nes¬
rečen, z Bogom ali proč od Bo-
b a - Kako pa pridem k Bogu
111  si zagotovim srečen konec
111  srečno večnost, to učiš me
Ti preljubeznjivi Jezus. „Jaz
s em pot, resnica in živijenip“

Evangelij,

— 135  —

Ti  sam rekel. O ljubi Jezus!
jaz verujem v Tvojo besedo,
verujem v resnice, ki si j ib učil
'n za nje kri prelil. „Nebo in
zemlja boia prešla, moje besede
Pa ne bodo prešle."

Ja, jaz verujem in spoznam
v se, kar si nam Ti naznanil,
prosim le, daj mi tudi moč in
milost, to, kar verujem, tudi v
( \janju spolnavati. Kaj bi mi
eamreč pomagala vera brez
Jel ? Kaj bi mi to koristilo na
sodnji dan, ko bo zemlja go-
le la? in se bomo zbirali v Jo-
z afatovi dolini? Nič — zavr-
ze n sem na večne čase. Tega
pa me vari, ljubi moj Jezus!

— 13G —

Vsaki dan me kličeš k sebi,
vsako nedeljo me vabiš na pra¬
vo pot, ki drži v časno in večno
srečo, zdaj z eno, zdaj z drugo
resnico, zdaj z enim, zdaj z
drugim opominom sv. evange¬
lija. — O pomagaj mi o Jezus,
spolnavati Tvoj nauk, Tebi v
čast in meni v zveličanje! Po¬
magaj mi, ker strah in groza
me spreleta, ko berem Tvoje
besede v 5. poglavju evangelja
sv. Janeza:

„Tisti čas je rekel Jezus Ju*
„dom: „Resnično, resnično vam
„povem, da pride ura, ko bodo
„vsi, ki spijo po grobeli, slišali
„glas Sinu Božjega, in tedaj

— 137  —

»bodo prišli oni, ki so dobro
„delali, v vstajenje življenja,
tisti pa, ki so slabo delali, v
n vstajenj e pogublj enja.

Čredo — Vera.

fČe moli mašnik, moli jo tudi ti, če ne, ne,
ker ta se ne moli vsaki dan; ob nedeljah
vendar vselej.)

Jaz verjem v enega samega
Boga, Očeta vsegamogočnega,
stvarnika nebes in zemlje, vseh
vidnih in nevidnih reči. In v
enega Gospoda Jezusa Kristu¬
sa, Sina božjega edinorojenega,
kateri je rojen iz Očeta od ve¬
komaj. Kateri je Bog od Boga,
kic od luči, pravi Bog od pra¬
vega Boga, kateri je rojen in

138

— 139  —

ue storjen; kateri je z Očetom
'red enega bitja; po katerem
je vse stvarjeno. Kateri je za-
v oljo nas ljudi, in zavoljo na¬
šega zveličanja prišel z nebes
(tukaj se pripogni z desnim ko¬
lenom) in je po sv. Dubu iz
Marije Device meso na-se vzel
ter se je včlovečil. Tudi je bil
križan za nas pod Poneijem
blatom, je trpel in bil v
Š 1- ob položen. Tretji dan pa je
Vs tal od smrti po besedah pi-
s em. šel je v nebesa. Na dos¬
pel sedi Očetovi in bode zopet
Prišel s slavo sodit žive in
jjrrtve; njegovega kraljestva ne
o°de konca.

140  —

Verjem v sv. Duha, Gospoda
in oživljavca, kateri iz Očeta
in Sina izhaja, katerega z Oče¬
tom in Sinom vred častimo in
molimo; kateri je govoril po
prerokih.

Verjem v eno sveto, kato¬
liško in apostoljsko cerkev.
Verjem v en krst in odpuŠ-
čenje grehov. Verjem v vstajen¬
je mrtvih in prihodnje življe¬
nje. Amen.

O dodeli mi, milost o Bog :
da po tej sv. veri tudi živini in
se zveličam.

I»arovanje.

Neskončno sveti Oče! vse-
gamogočni večni Bog! Čeravno

141

sem le prali in pepel, slabosti
polen in nevreden priti pred
tvoje obličje, derzncm se ven¬
dar darovati ti po mašnikovih
rokah to sveto in Čisto daritev
v  tisti namen, v kateri ti jo je
daroval sam Jezus Kristus in

Se  daruje neprenehoma od
s olnčnega izhoda do zahoda.
Darujem ti to daritev v spoz¬

nanje tvojega največjega gos-
Podstva čez vse v nebesili in
ta na zemlji; darujem ti jo v
spravo za moje grehe in v za-
“jalo za vse dobrote, ki si mi
i .Podelil in mi jih vsak dan
e Hš v obilni meri. Darujem ti
c, kijig daritev to presveto, da

Darovanje,

zadobim od tvoje neskončne do¬
brote vse v zveličanje potrebne
milosti sebi, svojim starišem,
bratom in sestram, sorodnikom,
dobrotnikon, prijateljem in ne-
prijateljem, kakor tudi vernim
dušam v vicah. Sprejmi in vzemi
ta dar, Gospod, z dopadjenjem,
sprejmi po mašnikovih rokah
Pa tudi vse moje misli in želje,
®ojo dušo in moje telo. Z Je¬
zusom in z njegovim neskonč-
zasluženjem naj bo zedi¬
njeno vse moje dejanje in ne¬
hanje, moji križi in težave,
britkosti in nadloge, moja sreča
111  moje veselje.

Obračaj o Gospod, vse k

tvoji časti in v slavo tvojega i
imena. Vse stvari ti (lajajo čast
in hvalo, oh, koliko bolj dol- J
žan sem jaz dajati ti čast in
darovati v tvojo slavo vse, kar
sem in kar imam, ker si se tudi
ti vsega meni daroval, vse dal.
ja lastno kri do zadnje kapljice!

O ljubezen nezapopadljiva, lju¬
bezen neizrečena, katere jaz
revež nisem vreden.

O angelji,o arhangelji, o ke¬
rubini in serafini, ki se trepe- (
taje bližate tej daritvi, nado- j
mestujte, popravite mojo sla- j
bost in pojte z mano hvalo tro- r
edinemu Bogu: Očetu, Sinu in (
sv. Duhu. Amen.

14 » —

Sanktus, Sanklns,
Sauklus.

Trenutek sveti se bliža! Še
nekaj minut in Jezus bo med
•»and! 0 srečna, presrečna veža
božja, ki sprejmeš samega Boga!

O nebeški Oče! K tebi tedaj
povzdignem zdaj celo svoje srce
m sklenjen z Jezusom zapeti
bočem, kakor je dolžnost in
l )r av, čast in hvalo tvojemu
veličastvu. Glej o Oče! po Je-
zusu Kristusu hvalijo in časte
tvoje veličastvo angelji, je mo-
bjo arhangelji, častijo z sera-
boi in kerubini, vse nebeške
"roči ter ne jenjajo prepevati.
0 dovoli, prosim te in pripusti,

Skrbi za dušo !

10

146  —

da se jim pridružim, svoj glas
ž njimi sklenem in ti ponižno
zapojem tudi jaz, rekoč:

„Svet, svet, svet si Gospod
Bog Sabaot! Nebo in zemlja
so polne tvojega veličastva.
Hozana na višavah! Češčen
bodi, ki pride v Gospodovem
imenu! Hozana na višavah!“

Poj: Sveti, sveti , sveti
Je Bog in naš Gospod,

Z angeljcipojte: Sveti,

Si Ti, Bog Sabaot!

V nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej r '

Stvari, Bog! svoje jemlji
Zdaj, in na vekomej.

- 147  —

O usmiljeni nebeški Oče!
ozri se milostljivo na me in na
vse tu zbrane, da bi častili
tvoje sv. ime. Glej, jaz se zdru¬
žim in sklenem svojo molitev
in čast s prošnjo preblažene
Device Marije in s prošnjo sve¬
tih aposteljnov, mučencev, spoz-
novalcev, devic in vseh družili
svetnikov. Naj bo, nebeški Oče!
v  moje dušno zveličanje ta sv.
daritev, v kateri se tvoj edino-
r °.jeni sin Jezus Kristus nekr¬
vavo tebi daruje. Dalje te pro¬
sim, o Gospod, in moj Bog:

1. Razsvetljuj in vladaj vse
cerkvene oblastnike, našega
Sv - očeta papeža, vse škofe in

10 »

143  —

dušne pastirje, da sebi zročene
duše pripeljejo med tvoje iz¬
voljene.

2. Ohrani in potrduj vse
kristjanske kralje in deželne
oblastnike v svoji milosti, da
nas bodo na vse to napeljavah,
kar je k tvoji časti in k miru
in sreči vsega kristjanstva.

3. Dodeli mojim staršem in
vsem sorodnikom časno in več¬
no srečo.

4. Razsvetljuj vse grešnike,
da svoje drago odkupljene duše
ne zgube.

5. Razs vetij uj vse krivoverec,
nevernike in j ude, ter pripelji
jih k spoznanju prave vere in

149  —

zveličanske resnice, da v živ¬
ljenji in po smrti hvalijo in
caste tvoje presveto ime.

Po ravno tistem Kristusu
Jezusu, Gospodunašem. Amen.

Povzdigovanje.

»Češčenin hvaljen hodi,
»o Gospod Jezus Kristus!
» 0 Jezus! t  Tebe verujem;
»o Jezus! v Tebe upam; o
»Jezus! Tebe ljubim čez
»vse.

»Bodi češčena, presveta
»rešnja kri Jezusova, ki si
»za me in za ves svet tekla
»iz ran mojega Zveličarja!
»0 operi, umij in očisti

Povzdigovanje.

— 151  —

55 m oj o ubogo dušo vseh
55 madežev.

„ Večni Oče nebeški! da-
55 rujem ti predrago kri Je-
55 zusa Kristusa v odpuš-
ssčenje mojili grehov in za
55 potrebe sv. Cerkve." (100
odp.)

Po povzdigovanji.

Večni, neskončno dobrotljivi
Bog! poglej z milostljivim in
Prijaznim obličjem na ta naš
dar in sprejmi ga ravno tako
dobrotljivo, kakor si sprejel
dar svojega pravičnega Abelj-
n a, dar očaka Abrahama in
Vsega duhovnika Melkizedeka.

Ti si uslišal očake, ki so ti da¬
rovali le podobo denašnje da¬
ritve, kolikor bolj milostljivo
— upamo — gledal boš na
nas, ko ti darujemo pravo, nar-
svetejšo daritev, to je lastnega
tvojega Sina, ki se je samega
sebe tebi daroval na sv. križi
za grehe celega sveta. Tukaj
je več kakor vse daritve oča¬
kov, ker tli je Božji Sin Jezus
Kristus, nad katerim imaš nar-
večje dopadjenje. O razlij p°
tej daritvi svojo milost na nas,
te lepo prosimo, in usmili se
nas, da ne bo tvoje trpljenje in
tvoja smrt nad nami zgubljena,
in da tvoja sv. rešnja kri ne bo

— 153  —

zastonj za nas prelita,ter priseli
nas enkrat v presrečno domo¬
vino, kjer te bomo združeni z
prečisto Devico Marijo in z
vsemi izvoljenimi hvalili in po-
velicavali, ljubili in vekomaj
nživali.

O dobrotljivi nebeški Oce!
spomni se in usmili se pa tudi
vseli ubogih duš, ki so se že
iočile od tega sveta, posebno
Pa te prosim za..., da bodo tudi
°ne deležne te presvete daritve.
0 kako uboge trpe v vicah! O
kaj

morajo vse prestajati! O
One nebeški! pogasi, pogasi
J’ni strašno žejo, zlajšaj in skraj¬
šaj jim trpljenje! Vzemi jih iz

— 154  —

trpljenja časnega v večen mir
in pokoj, da te z vsemi svetniki
v tvojem kraljestvu hvalijo in
na vekomaj časte.

Oče naš!

(Moli ga tudi ti!)

Ja, Oče, Oče ti si naš, in mi
smo tvoji otroci! O blagor nam,
ker kot otrokom tvojim, pripra¬
vil si nam v nebesih srečno
prebivališče! Da pa prebiva¬
lišče tisto, čez vse srečno in
veselo, enkrat tudi zadobimo,
spremljaj nas ti, o Bog! po poti
tega sveta, daj nam dušne in
telesne hrane, odpusti nam naše
slabosti in grehe ter reši nas

— 155  —

vsega hudega, preteklega, se-
dajnega in prihodnjega. In na
prošnje preblažene, vselej De¬
vice Marije, na prošnjo tvojih
svetih a postelj nov Petra , Pavla
in Andreja in vseh svetnikov,
dodeli nam milostljivo svoj mir,
da bomo s pomočjo tvojega us¬
miljenja vedno prosti vsega
greha. Po ravno tistem Gos¬
podu našem Jezusu Kristusu,
ki s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti sv. Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Jagnje božje, ki grehe sveta
• odjemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta
odjemlješ, usmili se nas!

— 156  —

Jagnje božje, ki grebe sveta
odjemlješ, d&j nam mir!

Dnliorno obhajilo.

Premili Jezus! ki nas tako
ljubeznjivo k sebi kličeš: „Pri-
dite k meni vsi, ki ste trudni
in obteženi, in jaz vas okrep¬
čam !“ Glej! s hvaležnim in
zgrevanim srcom pred tabo
kleče:

Moj Jezus! Tebe vžiti
Iz srca jaz želim;

Pa k Teb’ ne morem priti,
Ker tolikrat grešim.

Operi dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Duhovno obhajilo,

— 158  —

Pokaži milost svojo
Da v duhu v mene greš.

Pogernjena je sicer miza
Tvoja sveta, pripravljeni so
angelji za strežbo, toda jaz se
ne upam blizu. O ljubi Jezus,
pridi, pridi pa vendar le k meni,
pridi v moje srce in okrepčaj,
oživi mojo dušo s tvojim du¬
hom, napolni jo s Tvojo mi¬
lostjo. In ko mi danes ni dano
k angeljski Tvoji mizi, daj da
se bo to zgodilo prej ko mo¬
goče. Preden pa nastopi 0,11
srečni dan, odvzemi od mene,
karkoli Tebi ni prijetnega. Ve®
sem ranjen, o Jezus, ozdravi

— 159  —

me! Lačen sem in žejen, o
Jezus, nasiti in napoji me! Z
grehi omadeževan sem, o Jezus,
očisti me!

0 Marija! daj mi svojega
Jezusa, da ga v duhu sprejmem,
objamem in na srce pritisnem,
in prosi ga, da se mi tudi v sv.
zakramentu da vžiti v kratkem
Času. — Za danes pa ne morem
drugače, ko da zdihnem z evan¬
geljskim stotnikom:

j, O Gospod, jaz nisem vre¬
li den, da greš pod streho mo-
ii jega srca, ampak reci le z be-
i) seclo in ozdravljena bo moja
nduša! “ (reci to trikrat ter
''dihni na to):

160  —

Duša Kristusova, posveti me!
Telo Kristusovo, zveličaj me!
Kri Kristusova, napoji me!
Votle iz desne strani, operi me!
Trpljenje Kristusovo, potrdi me!
O dobrotljivi Jezus, usliši me!
V svoje svete rane zakrij me!
Od Tebe ločite se, ne pusti me!
Peklenskega sovražnika vari
me!

Ob uri moje smrti pokliči me!
K tebi priti, zapovej mi!

Da s Tvojimi svetniki hvalim
Te vekomaj. Amen.

Po sr. obhajilu.

Hvala o Jezus! Hvala in čast
naj ti bo večna! Hvali naj Te


— 161  —

nebo in zemlja, da si nam rev¬
nim popotnikom te solzne do¬
line zapustil to nebeško hrano,
taangeljski kruh, ta skrivnostni
Čudež Tvoje ljubezni.

O moj dobrotljivi Jezus in
Zveličar, ki si po svojem časti¬
tem vstajenji še celih štirdeset
|lni pri svojih učencih ostal in
jih ljubeznjivo učil, nagni moje
srce živeti in delati po Tvoji
sveti volji. Mrtvo in prazno je
) 7 se življenje brez Tebe, prazno
jnnečimerno je vse, razun Tebi
i n  s Tabo živeti. Dodeli mi te-
“ a j Tvojo pomoč, da svojega
Sl 'cane navezujem na posvetno,
temuč da hrepenim po večnih

Skrbi za duSo 1

11

162

dobrotah in da čedalje bolj skr¬
bim zato, kar je prvo: za dušo,
za Te, in za večnost. „Le eno je
potrebno"  rekel si Marti. Ja: le
eno je potrebno in to je zveli¬
čanje duše.

Konec sv. maše.

Končana je sv. daritev!
Sprejmi jo o presveta Trojica,
in dodeli nam po nji vse dob¬
rote, kar jih potrebujemo za
sedajni čas, za dušo in telo! 0
Gospod in moj Bog! lepo te
zahvalim za to veliko milost,
da sem bil deležen te sv. da¬
ritve. Ker se ti pa jaz dovolj
zahvaliti ne morem, naj mi '
to pomagajo vsi svetniki

163  —

svetnice božje, ter naj te hva¬
lijo in častč. Čast, ja, čast bodi
tebi na večne Čase!

Deo gratias! kliče strežnik.
Beo gratias! Hvala Bogu! kli¬
cem tudi jaz iz celega mojega
srca.

Preden pa, o Gospod! to
svetišče zapustim, te prosim:
blagoslovi me, blagoslovi mi
y se misli in želje, blagoslovi
vse moje besede, blagoslovi
v se moje djanje in nehanje, da
b° vse po tvoji volji, tebi v čast
111  meni v zveličanje.

Blagoslov Očeta, Sina in
svetega Duha pridi čez nas in
ostani vselej z nami! Amen.

ii*

II.

Maša za yerne duše v vicah.

V imenu Boga f Očeta, in f
Sina, in sv. f Dulia. Amen.

Konflteor.

Gospod, vsegamogočni Bog!
pred tabo kleče spoznani in
se spovem tebi, Mariji prečisti
Devici, sv. Mihaelu arhangeljU)

— 165  —

sv. Janezu Krstniku, sv. apos-
teljnom Petru in Pavlu in vsem
svetnikom, da sem silno veliko
grešil. Spoznam, da sem zaslu¬
žil tvojo pravično jezo, ker sem
iz nemarnosti in prostovoljno
velikokrat prestopil tvoje za¬
povedi. Veliko sem te razžalil,
zato se pa s celim srcom k tebi
vernem, o moj Bog in s pokor¬
am cestninarjem ponižno k
te bi zdihujem: Gospod, bodi
milostljiv meni grešniku! Ne
*^laj z menoj po mojih hudo¬
bah, temuč po tvojem neskonč-
nei n usmiljenji. Terdno skle-
s tvojo gnado svoje živ-
J en je poboljšati in zvestejše

1G6 —

hoditi po poti tvojih naukov in
tvoje sv. volje. Amen.

Začetek.

Gospod! daj jim večni pokoj,
in večna luč naj jim sveti. Spo¬
dobi se, o Bog! da tebi v Sionu
hvalo pojemo, in v Jeruzalemu
obljube opravljamo. Usliši mojo
molitev; k tebi se bodo vsi
ljudje sošli. — Gospod! daj jim
večni pokoj, in večna luč naj
jim sveti.

Gospod, usmili se!

Kriste, usmili se!

Gospod, usmili se!

MOLIMO.

Bog! ki si med apostolskim 1

— 167  —

fflašniki svoje služabnike k časti
Škofovstva in mašništva povz¬
dignil, daj, prosimo, da pridejo
tudi v njih večno družbo. Po
Gospodu našem, itd.

Bog, ki deliš odpuščenje in
želig človekovo zveličanje, pro¬
simo tvojo milost, da z nami
združenim bratom, sorodnikom
m dobrotnikom, ki so se že s
toga sveta ločili, po prošnjah
Marij e vselej Device in vseh
sv ojih svetnikov, v družbo več-
ne ga zveličanja priti dodeliš.

Bog, stvarnik in odrešenik
yseh vernih! dodeli dušam svo-
Jdi služabnikov in služabnic
°dpušČenje vseh grehov, da

[

- 1G8 —

milost, ktero so vselej želeli,
po bogaboječih prošnjah dosc-
-žejo. Ki živiš in kraljuješ itd.

Berilo iz  razodenja

SV. JANEZA APOSTELJNA 14, 13.

Tiste dni sem slišal glas iz
neba, ki mi je rekel: „Zapiši:
blagor mrtvim, ki v Gospodu
umrjejo! Odselej,reče Duh,naj
počivajo od svojega truda, za¬
kaj njih dela gredo za njimi.“

Gospod! daj jim večni po*
koj, in večna luč naj jim sveti.
Pravični bo v spominu veko¬
maj : on se ne boji, kedar kaj
hudega sliši.

Odveži, o Gospod! vse za¬
veze grehov dušam vseh ver-

1G9 —

nih mrtvili. In s pomočjo tvoje
milosti naj odidejo maščevalni
sodbi in naj uživajo veselje
večne luči.

Strašen dan bo dan plačila,
Zemlja se bo v prah zdrobila,
Priča David in Šibila.

Kakšen strah bo svet obdajal,
Kadar bo sodnih prihajal,

K ostri sodbi človek vstajal.

čudno bo trobenta pela
Mrtvim po grobeh gromela,

Pred sodnika jim velela.

Smrt, natora trepetala,

Pode, ko bo stvar vstajala,

In sodniku odgovarjala.

Pukve bodo prinesene,

V kterih dela so storjene,

Dobre vse in nepoštene.

— 170  —

F

Vse, karlcolj je zdaj zakrito,
Pred sodnikom bo očito,
Kaznoval bo vse srdito.

Revež, kam se čem podati,

Kje prijatelja iskati?

Komaj dobrim bo obstati.

Kralj nezmerne visokosti,

Ki odrešiš vse, oprosti
Meni milostno slabosti.

Spomni se o Jezus mili,

Pa so zame te umorili;
Prosim, takrat se me usmili!

Hotel, truden si hoditi
Hal si se na križ pribiti,

Daj mi v blagor trud svoj biti.

Kralj pravični maščevanja
Prosim grehov odpuščanja,
Preden sodiš naša djanja.

— 171  —

Da sem kriv, to sam spričujem,
Grehov svojih se sramujem ,

„ PrizanesiDog!  zdihujem.

Nisem vreden odpuščanja,
Vendar ognja maščevanja
Vari me, Dog milovanja!

Den' me, prosim, med ovčice
Kozlov se bojim levice
Kaj deležen bom desnice.

Ko zaveržene preidete

V ogenj pahnil boš ujete,

Vzemi takrat me med, svete.

V prahu k tebi, Dog, zdihujem,
Serce sterto ti darujem,

Konec ti priporočujem.

Dan solza, o ura straha,

Ko bo človek vstal iz praha,

K oj stri sodbi vstal krivični!

— 172  —

Prizanesi, Bog pravični!

Mili Jezus Ti jim daj

Večnega počitka kraj! Amen.

Evangelij.

Besede sv. Jan. v 6. pogl.

Tisti čas je rekel Jezus ju¬
dovskim množicam: „Jaz sem
živi kruli, ki sem iz nebes pri¬
šel. Ako kedoje od tega kruha,
bo živel vekomaj, in kruli, ka¬
terega jaz dara, je moje meso
za življenje sveta. Judje so se
tedaj prepirali med seboj, re¬
koč: Kako nam zamore ta svoje
meso dati jesti? Jezus jim je
tedaj rekel: Resnično, resnično
vam povem, ako ne bote jedi}
mesa Sinu človekovega, in pik

— 173  —

njegove krvi, ne Lote imeli živ¬
ljenja v sebi. Kdor j£ moje
meso in pije mojo kri, ima
večno življenje in jaz ga bom
obudil poslednji dan.“

Darovanje.

; Gospod Jezus Kristus, kralj
' Časti! reši duše vseh vernih
mrtvili od pokoril vic in od
globokega brezdna; reši jih
kvu iz žrela, da jih ne požre
Jezden, da ne padejo v temo;
bmmg sveti Mihael vojvoda naj
; Jih pripelje v sveto lug, ki
jo Abrahamu obljubil in nje¬
govemu zarodu.

Darove in hvalne molitve
, °P r avljamo tebi Gospod! Ti

— 174  —

jih vzemi za duše tiste, katerih
se danes spominjamo; preseli
jih o Gospod iz smrti v življe¬
nje, katero si Abrahamu oblju¬
bil in njegovemu zarodu.

Tihe molitve.

Vzemi prosimo, o Gospod!
darove, katere za duše tvojih
služabnikov škofov ali mašni-
kov darujemo, da te, katere si
na tem svetu škofovstva ul 1
mašništva vdeležil, v nebeškem
kraljestvu v družbo tvojih svet¬
nikov priti veliš. Po Gospodu
naš§m.

Bog! katerega usmiljenje ni¬
ma števila, usliši milostljiv

— 175  —

naše ponižne prošnje, in dušam
naših bratov, sorodnikov in
dobrotnikov, katerim si dal
tvoje ime spoznati, po teh skriv¬
nostih našega zveličanja od-
PuŠČenje vseh grehov dodeli.

Ozri se, prosimo, Gospod,
milostljivo na darove, katere
| e hi za  duše tvojih služabnikov
ln  služab nic prinesemo; da n j im,
katere si kristjanske vere vde-
k&l, tudi plačilo podeliš. Po
Oospodu našem Jezusu Kri¬
stusu tvojem Sinu, kateri s tabo
^ivi i n  kraljuje v edinosti sve-
te ga Duha Bog od vekomaj do
Ve komaj.

— 17C —

Sanktns.

O Gospod Jezus Kristus! za
vse si kri prelil: za te, ki so bili)
ki so in ki bodo na svetu. Daj
nam, Te prosimo. Tvojo pomoč,
da po Tvojih naukih živimo in
se po Tvoji volji ravnamo. Raz¬
svetli nas, dačedaljebolj spozna¬
vamo tisto pot, ki pelje v srečno \
večnost. Ne dopusti, o Jezus,
da bi Tvoje britko trpljenje in
Tvoja smrt za katero dušo bila
zgubljena, in Tvoja sv. kri
zastonj prelita!

Daj pa tudi našim bratom in
sestram, ki so že ta svet za¬
pustili, priti v Tvoje sv. kral¬
jestvo, da bomo tako vsi, eni

— 177  —

v  nebesih, drugi na zemlji,
Tebi čast in hvalo prepevali z
ail geljsko trumo rekoč:

Svet, svet, svet si Gospod
^og Sabaot! Nebo in zemlja
80  polna Tvojega veličastva.
Hozana na višavah! ČešČen
^°di, ki pride v imenu Gospo-
iem! Hozana na višavah!

Pri povzdigovanji sv.
hostije:

0 Jezus! ki za nas na križi
Jil, bodi počeščen in pož¬
ivljen: Tebi živini, Tebi
lijem, Tvoj naj bom živ
ltl  mrtev.

12

S]£ rbi za dušo I

178  —

Pri povzdigovanji
sv. krvi:

0 bodi počeščen«*! pre¬
sveta in predraga kri Jezu¬
sa Kristusa, mojega Zveli¬
čarja ! 0 operi, umij in pos¬
veti mojo dušo v večno živ¬
ljenje. Amen.

Po povzdigovanji.

Ponižno te prosimo, vsega'
mogočni Bog! Poglej milost'
Ijivo na ta sv. dar! Sprejmi ga k
tvoji časti, v počeščenje Srca
Jezusovega, v slavo Devic«
Marije, in v korist našo, kakor j
si sprejel dar pravičnega Abelj'
na, dar očaka Abrahama i»
višega duhovna Melkizedeka.

179  —

Molimo in prosimo pa tudi
za naše rajne brate in prija¬
telje, da bi kaj kmalo gre¬
hov očiščeni, zamogli gledati
tvoje sv. obličje. Usmili se jih,
o Gospod! usmili se jih!! Ja,
usmili se vseli bratov in sester,
ki so pred nami šli v večnost.
Stori jih deležne te narsvetejše
daritve. Naj pade ena kapljica
s v. krvi tudi na nje! O Gos¬
pod! daj jim večni mir in po¬
koj, in večna luč naj jim sveti!

Amen.

*,Oče naš.“ (Moli ga!)

» Resnično, resnično vam po-
j)Vem, da pride ura, ko bodo

12 *

180  —

„ mrtvi slišali glas Sinu bož-
„jega. in ki ga bodo slišali,
„ bodo oživeli. Nikar se ne ču-
,, dite temu? ker pride ura, da
„ bodo vsi, ki so v grobeh, sli-
„ šali glas Sinu božjega in bodo
,, prišli, ki so dobro delali, v
,, vstajenje življenja, ki so pa
„ slabo delali, v vstajenje po-
„ gubljenja. “

O Oče nebeški! strah in gro¬
za me spreleta, ko te berem že
zdaj, kaj bo pa še le, ko se bo
vse to godilo! ? — Da enkrat
pa ne vstanemo v pogubljenje,
podpiraj nas, da tu na zemlji
tvojo sv. voljo tako zvesto m
natančno spolnujemo, kakor jo

131

spolnujejo angel ji in svetniki
v nebesih. Daj nam pa tudi,
kar nam je za dušo in telo po¬
trebnega, ter vari nas vsega
hudega na poti našega življe¬
nja. Amen.

Obhajilo.

Gospod! jaz spoznam svojo
nevrednost. Spoznam, da nisem
vreden pristopiti k Tvoji sv.
11  vizi in zavžiti angeljski kruh,
Čeravno to močno želim. O Je-
z ns, Jagnje božje, ki grehe
sveta odjemlješ, usmili se me,
m  kar mi danes ni pripuščeno,
( ^ a j da se bo to v kratkem zgo¬
dilo. Dodeli mi moč, da med

182  —

tem v molitvi in dobrih delal)
terden in stanoviten ostanem
in tako Tebi z lepim, svetim
in bogoljnbnim življenjem pri¬
pravim vredno prebivališče v
mojem srcu.

„0 Gospod, jaz nisem vreden,
da prideš pod streho mojega srca,
ampak reci le eno besedo, in oz¬
dravljena bo moja duša!"  (Tri¬
krat.)

Po sv. obhajila.

Večna luč naj jim sveti o

Gospod! s tvojimi svetniki veko¬
maj, ker si milostljiv. Gospod*
daj jim večni mir in večna loc

— 183  —

naj jim sveti, s tvojimi svetniki,
ker si milostljiv.

Zadnje molitve.

Prosimo, Gospod! da tvoje
beljeno usmiljenje dušam
tvojih služabnikov, škofov ali
Pašnikov pomaga, da po tvoji
milosti v večno družbo tistega
pridejo, v katerega so upali in
v erovali. Po Gospodu našem...

Daj, prosimo, vsegamogočni
ln  usmiljeni Bog! da duše na-
bratov, sorodnikov in do¬
brotnikov, za katere smo ta
bvalni dar tvojemu veličastvu
Prinesli, po moči te skrivnosti
°d vseh grehov rešene, po tvoji

- 184  -

milosti zveličanje večne luči
dosežejo

Prosimo, Gospod! da dušam
tvojih služabnikov in služabnic,
molitev" teh ki te prosijo po¬
maga, da jih od v*ih grehov
očistiš in svojega rešenja vde-
ležiš. Ki živiš in kraljuješ itd«

Sklep.

,,Bratje! glejte, skrivnost vam
povem: Vsi sicer vstanemo, toda
spremenili se ne bomo vsi. Naglo,
ko bi trenil z obrni, na poslednjo,
trobento,  — in mrtvi bodo vstali
nestrohljivi."

Brat moj, skrbi za dušo!

Molitve

za zakrament sv. pokore in sv-
Eešnj. Telesa.

SPOVED.

, Kristjan! Kristjana! Skrbi za
JUŠO, ker le eno imaš! „Vsako
? re vo, ki dobrega sadu ne donaša,
”0 posekano in v ogenj verženo. u
f ko drevesa sam ne vsečeš, vse-
. ga Bog. To drevo, veš katero
I e ,- je drevo pregrehe. Pondvim:
k f bi za dušo, in pusti grehi

- - 186  —

Glej! kako hitro steče človeško i
življenje! Ono gre memo kakor *
senca, mine kakor megla in pade i
kakor kapljica na veji. Majhen |
veterc popihne in te ne bo več.
V materi zemlji bo počivalo tvoje
telo, ti pa boš v večnosti, ali ve¬
sel ali žalosten, kakor zdaj ®
to skrbiš. In — ravno spoved je
tista edina pot, ki pelje v veselo,
srečno večnost. Vsaka spoved
nam je in ima biti ena stopinj 3
bližej svetih nebes, če jo vredno
opravimo, ako pa slabo, nam J e
ena stopinja bližej pekla.

Nič ni na svetu človeku bol)
potrebnega, kakor spoved. On 3
je edina pot k Bogu; ona spravlJ 3
človeka z Bogom; ona je posled;
nja tolažba in pomoč na smrt 111
postelji. Spoved je več vrednOi
kakor vse na svetu: vse posvete

— 187  —

krone, bogastvo, lepota in denar
rimajo te vrednosti, ker sveta
s Poved odpre vrata k svetemu
obhajilu, vrata k Jezusu, vrata v
le besa, vrata v srečno večnost.

Kaj je spoved in kaj si ž njo
Pridobiš, spoznala boš kristjan¬
ka duša enkrat na unem svetu.

spoved, spoved! O duhovnik,
Dovnik! zakaj se mu nisem
spovedala!!? vpila bo duša v več-
neBl  pogubljenju, pa vse bo pre¬
pozno.

Skrbi kristjanska duša! za po-
S°sto in dobro spoved! Veš, ka-
e b je bil Jezusov prvi nauk?
»Ako se ne spoJcoriste, hote vsi s sve-
^ Pogubljeni.*  Ta je bil njegov
Pr^ nauk, prvi glas.

-Tisoče in tisoče jih je pogub¬
ah duš, ker za spoved niso
^ ar ale. Glej, da ne boš enkrat

— 188  —

tudi ti tje prišla! Pojdi in hodit
spovedi, ter odkrij tvoje srce spo¬
vedniku! Ne zakrivaj mu napo¬
vej mu vse, kar veš in kar te
peče; ne boj se, kar poveš, ostane
v spovednici. Bolje ti je stokrat
greh razodeti, kakor pa pogub¬
ljena biti!

I*oslu|iaj !

Misli si, kristjanska duša! da

tvoja spoved je morda zadnja. Pri¬
pravljaj se toraj na njo, kakor®
bi imela še danes umreti. Ce b°
ona res zadnja in slabo oprav¬
ljena, kaj bo z tabo? Ko se b°
tvoja duša od telesa ločila, obso¬
dil jo bo Jezus, in veš kam? 'j
večen ogenj! — oh! v večen ogenj ;
Celo večnost boš zato joka®'
vpila; celo neskončno večno 31
boš klicala spovednika, pa g P°j
vednika ne bO; celo večnost bo 3

ISO —

pomoči klicala, pa pomoči je ne
o° od nobene strani.

0 neumna duša! porečeš, kaj
ser n jaz delala na zemlji! gorje
iteni! gorje meni!!

Da se ti pa kaj tacega ne pri-
prosi pred vsako spovedjo
to lažnika sv. Duha, da ti razsvetli
da svoje slabosti prav spoz-
Dva ali vsaj en dan pred
‘Povedjo poklekni tje pred kri-
^? e ga Zveličarja, v čegar roke
• tide enkrat tvoja duša, ter moli
Mednjo molitev.

K sv. Duhu za razsvetljenje.

^ vsega vedoči Bog! ki veš
^ a il aŠe narskrivnejše misli in
N. e  in spoznaš vse, še tako
. riv na dela, razsvetli, te pro-
^ mojo pamet in spomin, da

190  —

natanko spoznam, kako in f
čem sem te razžalil!

O moj Bog! Zopet sem se
povernil v poprejšnje slabosti
zopet sem žalil tebe, mojega
preljubeznjivega Gospoda i“
Stvarnika! Prelomil sem obljU'
bo! O usmili se me! usmilil
me!!!

O sveti Duh! ti zveliČansk 11
luč moje duše, pridi, te jorosim
in razsvetli me, da se spomin 18
vsili svojih grehov, nobenega
ne zabim ali zamolčim, amp il
vse natančno razodenem ter sv
jo ubogo dušo očistim. Nagni® 0 '
je srce k pravemu poboljšan) 11,
Glej! jaz obžalujem svoje g ie

— 191

im in spoznam, da nisem vre¬
den, da bi svoje oči proti nebu
povzdignil. Pa od zdaj naprej,
skrbeti liočem bolj za svojo
dušo, in varovati se greha, ki
®di ljubega Boga in Zveličarja
®°je neumerjoče duše. Odpo¬
vedati se hočem vsem prijatel¬
jem tistim in tovaršem, ki so
1116  le v slabost napeljavah.
Odpovedati se hočem tisti nes¬
pečni osebi, ker spoznam, da
! ' r ugače sem pogubljen. Odpo¬
vedati se hočem grdemu pijan¬
čevanju, ostudnemu preklinje-
! ai lju; odpovedati se hočem
kije nespodobnemu govorjen¬
ji nečistemu klafaniu. Odp rt -

102

vedati se hočem tej in tej hiši,
tej in tej krčmi, tej in tej kom-
paniji v ktero sem dozdaj za¬
hajal. Odpovedati se hočem tudi
igri, ker ž njo sem mojega lju¬
bega Jezusa velikokrat žalil-
Ja — odpovedati se hočem ia
moram vsemu grehu, da se ne
pogubim na večne čase.

O sveti Duh, Duh vse mi¬
losti, moči in pomoči! Ne zavrzi
prošnje uboge grešne duše! To
te prosim po Jezusu Kristus«)
Gospodu našem, ki z Očetom
živi od vekomaj do vekomaj-
.Amen.

Odpri zdaj stran 101 in beri od
sodnjcga dne.

J

— 193  —

Spraševanje vesti.

pistjanska duša! premisli dobro,
kaj si storila in v čem si Bogs
zalila; zdaj je čas, po smrti časf
več ne bo.

ZapoTedi božje.

I- Veruj v enega samega Boga!

Nisem imel morda kakšnih
faznih ver? sem se morda pe-
c alz zagovarjanjem? Sem opravil
Sv °jo molitev zjutraj in zvečer?
Pred jedjo in po jedi? Nisem li
^orda kedaj dvomil nad kakšno
junico sv. vere? ali sem se mor-
3  Pregrešil z nezaupnostjo, z
PPupanjem? z predrznim zaupan-
j®* v božjo milost? ali nisem
“°Sa premalo ljubil? itd. „Kdor

za dula J 13

— 194  —

ne bo veroval, bo pogubljen 11  rekel
je Kristus.

n. Ne imenuj brez potrebe
božjega imena!

Ali nisem ime Jezusovo in Ma¬
rije brez potrebe in za vsako reč
imenaval? Sem morda kedaj se
šalil z svetimi rečmi? se norca
delal? Sem kedaj in večkrat pre;
klinjal, se rotil? nisem li kedaj
preklinjal vreme, veter, dež. božjo
previdnost ? svetnike ? Morda
sem preklinjal s sv. zakramenti'
Ali nisem morda v kaki sili delal
obljube Bogu ali Materi Božji, P a
ne spolnil? ali nisem morda v
kaki družbi napčno govoril c&
duhovne, učenike, čez njih nauk®

in cerkvene obrede in sveti reci-•

Ne žabi: „ Od človeka, M se vea^
roti, priseguje,  (vpije, zija in

195  —

Nabosti govori,) ne pojde šiba
^ja“  piše kralj Šalomon.

III. Posvečuj praznike!

Ali nisem morda ob nedeljah
'n praznikih sv. mašo po nemar¬
nem opuščal? Kako sem se ob¬
našal v cerkvi? Kje so bile moje
misli? Nisem li morda medprid-
8° bodil iz cerkve? Kako sem
Zaznaval dan božji? Morda sem
delal? vozaril?drve cepil? Morda
i e ®. Boga žalil in skrunil dan
j °žji s pijančevanjem? z igro? z
Plesom, norenjem? z vlačenjem z
‘nmgim spolom? Vse to je pre-
f J °vedano, ker pisano stoji: „Daj-
e Bogu, kar je božjega!“

^ r - Spoštuj očeta in mater itd.

Ali sem vselej ljubil svoje
ar iše-, jim stregel, jih slušal?

13 *

196

jim nisem morda kedaj odgovar
jal, nasprotaval? zaničaval ali
celo preklinjal? Sem jim morda
kedaj kaj kradel in skrivaj pro¬
dajal? sem molil za nje?

Jim nisem morda z jezo, nev-

bogljivostjo, nepokorščino,razuz¬
danostjo delal žalost, britke ure?

Sem jim pomagal v potrebi? Se®
opravil v teštamentu naročene
sv. mase?

Pa do predpostavljenih, do u-
čenikov, duhovnikov kako se®
se zadržal ? Nisem li morda d®
hovnike zaničaval? Sem slusaj
gosposko? sem odrajtaval kar J 1  |
je šlo? Nisem morda jezil, zanj- ^
čaval, preganjal stare ljudi ? str 1 '
ca, teta, staro mater? sirot? ® j
božcev? itd. Ji

„ Preklet bo sin in preideta bo hči,^  _

— 197  —

Meta ali mater samo grdo pogleda 11
pravi sv. pismo.

V. Ne ubivaj!

Vprašaj se: ali sem morda iz
^rodnosti ali hudobije samega
sebe ali koga druzega na zdravju
Poškodoval? Sem bil morda nez¬
meren v  jedi in pijači? ali nisem
Se bi ali drugim želel smrti? Ko
SaDl  bil bolan, sem si skrbel za
kravje ? ali nisem morda vohra-
H namesto da bi si hitro po¬
magal?

Sem se rad jezil? togoti! ? o-
tQ ke preostro kaznoval? prete-
j! al ? ljudi sovražil? pobujšaval
|orda z besedo, petjem, obna-
• 4I1 ]em, norenjem, preklinjevan-
Nespodobnem djanjem itd.

»Go:

' r je temu! Tei koga poihujša; bolje

— 198  —

bi mu bilo, da bi se mu vilinski kor
men na vrat obesil, in potopil v glo¬
bočino morja,  “ pravi Jezus.

VI. Ne prešestvaj!

IX. Ne želi svojega bližnjega
žene!

m

v  Nič nečistega ne pojde v nebesa!

Kako je pa z mano? Semin*^
morda kedaj nečiste misli in želj

je? Sem si kaj tacega liitro zb*;
z glave? Nisem li morda kedaj
govoril nečiste besede? SemP re '
peval kedaj nesramne pesmi?

Nisem li kot fantič, ali deklic®
(pastirica) kaj slabega se vmm 1
na paši ? Se nisem kaj pregres*
z rokami?

Nisem kakšno osebo napel!®,
val v greh? nagovarjal?silil?k
pravi vest? Nisem morda v ^

— 199  —

>iici storil kaj slabega sam z sa¬
bo? sama z sabo? z drugimi? Se
tisem morda kedaj lovil, cukal
z drugim spolom?

Pa pri živali ?.. ali me ni morda
~7 kar Bog ne daj! — moje nag¬
njenje premotilo celo do neumne
živine? itd.

Kako živim v zakonskem sta¬
nu? ali ne morda pregrešno, ka¬
kor konj in mezge, ki pameti ne¬
hata?!...

VIL Ne kradi!

X. Ne želi svojega bližnjega
blaga!

Sem komu kajuzel? ukradel?
°pljfal pri vagi, meri? Nisem li
jj[ a bo blago primešal dobremu?
“iorda sem močil seno? Morda
ae 'al sleparska pisma? — Nisem

— 200  —

li morda najdeno blago obdr¬
žal? ali morda ukradeno blago
hranil? kupaval?

Nisem li delal škode po polju?
po travnikih? z živino?

Nisem li zapravljal premože¬
nje z igro, loterijo, pijančevanjem
in tako kradel otrokom?

Vari se tega! in tuje blago
pusti! „ Ukradeno blago nema teka
in sne še drugo.

VIII. Ne pričaj po krivem zoper
svojega bližnjega!

Ali sem kedaj krivo pričal*
tožil? Čez koga lagal? Z laž ® 1
ob dobro ime pripravil? -jp  ^ .
sem li bližnjega raznašal? čezenj
govoril? čez čast in poštenje? -p
Sem koga opravljal? obrekaval'
krivo sodil? obdolžil?

— 201

Nisem morda kedaj prisegel?
kako pa? morda po krivem?! —
Sem po spovedi preklical obre¬
kovanje? opravljanje?

i&orje podpihovalcem in dvojesič-
nežem!“

Oprašuj se dalje čez pet cerkvenih zapo¬
di, čez sedem poglavitnih grehov, šest
grehov zoper svetega Duha; čez štiri v
lebo vpijoče in devet tujih, slednjič pre¬
glej dobro dolžnosti svojega stanu.

1. Siarši.

Ali podučujete otroke v strahu
»ožjem? in v kristjanskem nau¬
ku? Skrbiste, da je v hiši moli¬
tev? da hodijo vsi k sv. maši ob
godelj ah in praznikih? Jim da¬
jete lep izgled s svojim kristjans-
kim življenjem? Jih strahujete
P° zasluženji ?

Kje spijo? gredo počivat o pra-

— 202  —

vem času? Ni nevarnosti po no¬
či? Skrbiste, da nema družica
slabega znanja z drugim spolom?
— Ali morda molčiste k grehu?
k nerodnostim? — Morda jih iz
gole lakomnosti preveč obkla-
daste z delom? itd. Vse to je na
vaši vesti. „ Prekleti kodo oče  *»
mati, ki za otroke ne skrke.“

Dalje: oče, mati! uprašaj se!
kako živim v zakonskem stanu?
Sem se kedaj posvetoval (posve¬
tovala) s svojim spovednikom,
kaj je zakonska čistost? kaj smem
in kaj ne smem? Ali ne strežem
svoji poželjivosti, enako neumni
živini? vem, „da čez take ima hu¬
dič oblast ?“  — Držim zvestobo-
Pomislim kedaj, da: nečistnike o°
sam Bog ojstro sodil?"  itd.

— 203  —

2* Gospodarji in gospodinje.

Kako je z vami ? Ali ste skrbeli
za kristjansko življenje svoje dru¬
žine, poslov ? Ni med posli in dek¬
lami slabosti? Ni morda pregreš¬
no življenje? Gorje vam! ker vse

palo bo na vašo hišo in odpo¬
čilo blagoslov božji. Se v vaši hiši
. Prijemajo sv. zakramenti? Morda
niolčiste,ko delovci, posli indru-
p nespodobno lcvantajo, pre¬
klinjajo in pohujšanje delajo? —
Ali ste morda kedaj družino silili
na delo ob nedeljah?

Jim dajaste lep izgled? Glejte,
glejte! da nauke Cerkve ne podi-
naste, ker glava pojde za glavo,
Čuša za dušo.

3. Posli.

Ste pokorni svojim predpos¬
tavljenim? Delaste vestno? in

— 204 —

zvesto? morda na pol? Niste li
raznašali premoženje gospodar¬
jevo? Niste li morda delali prepir
v hiši, besede, pohujšanje ? Živi¬
no pretepali? ali delali celo škodo?

Premislite to dobro, ker težek
vas čaka odgovor!

4. Zakonski.

Kako živiste?Kako je z vaši®
zakonskim življenjem? Ste imeli
in imate Boga pred očmi? Niste
li morda nasprotovali namenu
zakona, zakonsko posteljo uma¬
zali, da bi otrok ne imeli?!

Joj! kakšen greh je to v boŽ;
jih očeh! — Niste li pohujšak
lastnih otrok... že veste kako!?

Kako živiste z taščo, s tastom?
starim očetom? staro materjo?

Imate med seboj kristjansko
ljubezen?

— 205  —

5. Mladenči.

Vprašajte se pred vsako spo-
v edjo: se spomnim na mojega
stvarnika in odrešenika vsako
jutro in vsak večer? Sem opustil
kakšno sv. mašo? Ostajam zunej
cerkve ? — Mladen ič moj! ne za-
ui, da kedor za cerkev ne mara,
ko pogubljen na večne čase.

Kako je z tvojo nedolžnostjo?
Kisi jo morda oskrunil, umazal
a li celo zapravil? Nisi koga v greh
napeljava!? Slabosti uganjal po
noči?

Si bil kedaj pijan? si mečal iz
sebe? si morda zahajal po vese-
ucah in plesiščah? In ko si bil
Zr aven, se spominjaš, kako straš¬
no si Boga tepel in žalil z klet¬
jo, rotenjem, pijanostjo, nes¬
pornimi besedami, grdim pre-

— 206  —

pevanjem itd.? In potem po noči
domu gredč, veš kaj si delal? Si
pomislil, kako in kaj bi bilo z
tvojo dušo, če bi bila tisto noč
poklicana v večnost k rajtengi-
Dalje! — nisi morda zmikal
po krčmah? sadje po polju? kra¬
del starišem in prodajal? Pomisli
vse to dobro, ker večnost je več¬
nost.

6. Dekleta.

Vprašajte se, kako je z Vašo
ubogljivostjo do očeta in do ma¬
tere? — Niste li morda kaj tace-
ga storile do očeta in do matere,
zarad česar bote preklete, ker
pisano stoji:

,PrcJclet bo sin, preideta bo boi, &
očeta ali mater samo jezno pogleda

Kako živiste z bratom in sestro?

— 207  —

Skrbiste za svojo sramožljivost
in nedolžnost? Niste li morda
fantovske, da za njimi letaste in
sv oje oči paseste? Kaj pravi vaša
v est? je telo čisto?

, Kako je po noči? ni slabosti?
n ' napčnosti? slabega človeka?
z apeljivosti?

Dekle hodiš po plesišču? Se
tega vselej spoveduješ? Gorje

te bi, če ples ljubiš, ker pisano
Stoji;

M pleši, pleši duša po brjarjih,
pelclu boš plesala po žerjavici ,
»hudič bo s tabo plesal.

^eš, da ravno zaradi razuzda¬
na plesa se jih veliko pogubi
aa  večne čase?

v Jn v cerkvi: kako se obnašaš?
. delaš morda pohujšanja? z
banjem? z obleko? šepetanjem?

— 208  —

Pomisli vse to dobro, ker spoved slabo
opravljena ni duša zgubljena je vse eno.

Oh! koliko deklet hodi po ši¬
roki cesti, proti peklu!!

Dekleta, ki malo mislijo n®
Boga, toliko več pa na lepa in
nečimerna oblačila, na kratko-
čase, družbe in plesišča; dekleta,
ki se nespodobno obnašajo, P re '
več krohotajo in smejejo, se z
možkimi rade pečajo, cukajo, 1°‘
vijo in vse to za šalo, norčijo im®’
jo, — take dekleta hodijo po Ši¬
roki cesti, ter z vsako stopinj 0
bližajo se peklu.

Slušaj kar sledi!

Vnekej vasi živela je deklic®!
katerej sta umrla oče in m 3 *- 1.
Njen oče je bil pobožen, P otr !
pežljiv in dober mož, pa skoraj
vedno bolehast, umrl ji je P raV

— 209  —

zgodaj. O njegovi smrti bil je
strašno hud vihar, da ga tri dni
niso mogli pokopati. Ljudje za¬
čeli so hitro misliti, da je bil rajni
narhitrej v sovraštvu z Bogom,
te daj brž ko ne pogubljen.

Njena mati pa je bila neči¬
mrna, hudobna, nesramna, je¬
lena in vsa posvetna žena in
Pohujšljiva plesalka; za molitev
'n cerkev ni porajtala. Tudi ona
"Doli, umrje in dan njenega pogre-
Da  bilo je krasno in lepo vreme.
.. To dekle začne zdaj premiš-
uavati, katero življenje naj bi
Posnemala, ali očetovo ali mater-
n°. Kar sklene ravnati se po izgle-

maternem.

Neki večer na to prikaže se ji
i e P angelj in jo jezno upraša, kaj
l e  sklenila!

Skrbi za  dušo!

u

— 210  —

Groze in strahu dekle ne more
nič odgovoriti. Angelj jo tedaj
zgrabi za roko in jo pelje na neiz¬
rečeno ljubeznjiv vrt. Tu zagleda
svojega očeta veselega obraza,
oblečenega v krasno, pozlačeno
obleko. „Oh! ljubi moj oče! zau;
pije, pustite da ostanem tukaj
pri vas!“ — „To se še zdaj ne
more zgoditi, ji reče oče, le P°
mojemizgledu hodi in gotovo tudi
ti sem prideš." Ali angelj jo zo¬
pet naglo za roko prime in dalje
pelje. Postavi jo tedaj na rob
strašne ječe. Bil je sam pekel.

Tu zagleda svojo mater v straš¬
ni podobi, med ognjenim plame¬
nom iD grdimi pošastmi. Deklo
se strese na vsem životu. „ Ustni}'
jeni Bog! u  zaupije mati, ko svoj 0
hčer zagleda, prosim, prinesi
saj eno kapljico vode, ker H t>P ,n

— 211  —

strašno vročino “  Toda angelj jo
?aglo odtegne. Tista deklica šla
ie potem v puščavo, je ojstro ži¬
vela in delala pokoro.

. Dve poti imaš tudi ti, krist-
i^sko dekle, ki držiti v večnost.
®ej, katero si zbereš, da se en-
Kr at kesala ne boš!!


14 »

Molitev pred spovedjo.

O moj Jezus! koliko si Ti
za me storil, da bi jaz Tebe
ljubil! — Jaz pa, da bi tako
ne, povračal sem Ti vse to k
z nehvaležnostjo. Ob! koliko¬
krat sem se obrnil od Tebe i' 1
grehu služil! — Kaj bo z
no? Kaj bo z mojo dušo? K a J
bo v večnosti?!

O moj preljubeznjivi Jez llS '

213  —

t  V

pomagaj mi in ozdravi me! Zal
mi je iz vsega srca, da sem Te
žalil in ne slušal. Oh! kako me
to peče in boli! Jaz spoznam
da sem se pregrešil zoper svo¬
jega Gospoda in Boga. Zaslu¬
žil sem, da bi na večne čase
zavržen bil spred Tvojega ob-
iieja. Ob! kaj bi bilo z mano,
ko bi me v sedajnem stanu po¬
klical pred-se, k rajtengi, kjer
ko že en sam smrten greh za¬
dosti za večen ogenj!! ?

Pa, — večna Ti hvala in
Čast! Sto tavžentkrat bodi zab¬
eljen. moj Jezus! da si z ma-
110  Še potrpel, da mi daš še čas
z a spokorjenje in da zgubljene

- 214  —

ovčice ne zapustiš. Iz celega
srca se Ti zahvalim za to Tvojo
neskončno dobroto! — Zdaj pa
hočem se vzdigniti in podati k
Tebi nazaj, ljubi moj Jezus!
Vem, da zgrevanega in potrte¬
ga srca ne zaveržeš, ker nočeš
smrti grešnikove, ampak da se
spokori, živi in zveliča.

Z velikim zaupanjem verže®

se tedaj k nogam Tvoje hoŽj e
milosti in z žalostno Mariji
Magdaleno zdihujem k Tebi
za odpuščenje mojih grehov.

„0 presveto Srce Jezusovo,
se me!“

n Sladko Srce Marijino, bodi
rešenje  /“

— 215  —

O Oče nebeški! poglej mi¬
lostljivo na moje žalostno srce,
ali veliko bolj: poglej na pre¬
bodeno, preljubeznjivo Srce Je¬
zusa in z njegovo presveto reš-
uo kervjo očisti mojo omadeže¬
vano dušo! — S tvojo pomočjo
hočem svoježivljenje poboljšati,
vseh nevarnosti in grešnih pri¬
ložnosti ogibati se, celo raje
umreti, kakor še kedaj grešiti.
^ nikar me ne zaverzi spred
Mojega obličja, ker sicer gorje
umni, jaz sem zgubljen.

0 Marija! ti narveČe zau¬
panje naše za Bogom, prebiča¬
le grešnikov in mati milosti,
Prosi za me nebeškega Očeta,

— 216  —

da me vzame zopet za svojega
otroka. Prosi za me svojega
preljubeznjivega Sina, Jezusa
Kristusa, da me zopet sprejme
v število svojih ovčic. Prosi za
me tolažnika, sv. Duha, da
vlije v moje srce obilno milost
in ljubezen božjo, me v dobrem
potrdi in stanovitnega do konca
življenja. — O Marija, kraljica
nebes in zemlje, Gospa pi' e ;
svetega Srca Jezusovega, tik*
nobenega ne odverneš, nobe¬
nega ne zapustiš, ki se k tebi
zateče, bodi mi usmiljena m
ljubeznjiva mati! Za Bogonj
jaz tebe ljubim iz celega srca-

(Zdaj pristopi k spovedi in misli si, 1
zadnja v življenji.)

217  —

Molitev po spovedi.

Hvala, hvala o Jezus! Hva¬
la o Marija!

O moj usmiljeni nebeški Oče!
tv oja milost je v resnici veči,
kakor vsa tvoja dela! — Veseli
moja duša! in hvali Gospoda
svojega Boga, ker velik čudež
je storil nad tabo: vse tvoje
grehe ti je odpustil, dušne rane
zacelil, večnega pogubljenja te
rešil in te zopet sprejel v svojo
milost! O moj Bog! nezapo-
padljiva res in neskončna je
tvoja dobrota; ona preseže vso
n ašo razumnost! — Zdaj sem

— 218  —

zopet tvoj otrok, zclaj te zopet
smem imenovati svojega Očete,
zopet smem z veseljem povz¬
digniti svoje oči proti tebi. Vsi
angelji nebeški, vi vsi izvoljeni
prijatelji božji! pomagajte mi
vredno častiti svojega narve-
čega dobrotnika, usmiljenega
Boga, ter ga hvaliti in ljubiti; |
veselite se z mauo in skupno
združeni dajmo in zapojmo nte
čast in hvalo. Kakor se oče us¬
mili svojih otrok, seje on men«
usmilil in s presveto krvjo las*'
nega svojega Sina očistil J e
mojo revno dušo.

O moj nebeški Oče! Kako te
zahvalim za to neizrečeno dok

219  —

roto, da si mi po Jezusu Kris¬
tusu podelil odpuščenje grehov
in da si me zopet sprejel ža
svojega otroka?! O ne zapusti
■ne tudi zanaprej s svojo po¬
močjo, ker sovražniki moje duše
zmerom iščejo in bodo iskali,
kako bi jo vlovili in spravili v
Pogubljenje. Moja popačena in
k slabosti nagnjena natora me
neprenehoma odvrača od do¬
sega in napeljuje v slabo, mi
ilobre dela in čednosti dela in
Popisuje zoperne in težavne in
greh kaže mi prijeten. Za¬
peljivi svet me slepi, mi veselje
m posvetne užitke obeta, da bi
m e premotil, od tebe odvrnil

in pogubil. — Peklenski duh,
naš poglavitni sovražnik in ro¬
par duše, tudi zmerom okoli
mene hodi, kakor rjoveč lev,
in išče požreti mojo dušo.

O Gospod in moj Bog! če
mi ti v teh nevarnostih in skuš¬
njavah s tvojo milostjo ne po¬
magaš, jaz se ustavljati ne bom
mogel, kmalu in hitro padem
v svoje prejšnje pregrehe, ke
če mi ti podaš tvojo roko, le ce
boš ti z mano, premagam vsG
in blagor meni. „Če je Boi 1
nami,  piše kralj David, kedo b°
zoper nas?"

Zatorej te ponižno in v i® e '
nu Jezusa Kristusa prosim, 0

— 221

moj Bog! dodeli mi obilno svoje
milosti, da zanaprej v dobrem
stanoviten ostanem, se vse ne¬
varne priložnosti skrbno ogib¬
ljem, čujem in molim, da v
skušnjavo ne padem. Vari, vari
me, da se v svoje poprejšnje
grebe ne vrnem, da moj pos¬
lednji stan ne bo hujši od prve¬
ga: vari me, da hudobni duh,
kije zdaj iz mojega srca izgnan.
s e zopet ne povrne s sedmerimi
svojimi hujšimi duhovi. Očistil
si me, o Gospod! daj mi tvojo
milost, da več ne grešim, da se
^i še kaj hujšega ne zgodi.

O Marija, prečista Devica!

si narlepši izgled prave sta

novitnosti v dobrem; ti si bila
zmerom Bogu zvesta, ti si trdno
in nepremakljivo stala na poti
prave svetosti: oh prosi ti za
me Boga in tvojega ljubega
Sina, da mu vedno zvest osta¬
nem, se vsim skušnjavam, in
sovražnikom stanovitno us¬
tavljam, da me tako nobena
reč: ne svet, ne peklenski duh)
ne lastno poželjenje od Boga
in od njegovih svetih zapovedi
odverne. To sprosi mi od Bogai
o usmiljena, o dobrotljiva, 0
sladka Devica Marija! Amen.

SVETO OBHAJILO.

Zakrament Sv. Rešn. Telesa.

O veseli se, kristjanska duša!
* eseli se, če si se pri studenci
spovedi prav umila in made-
Zev  oprala! Veseli se, ponovim,
~~ sam Jezus pride zdaj k tebi;
s <ttn Jezus Kristus, nedolžno Jag-
božje, te zdaj obišče! Glej!
J*°spod nebes in zemlje, dal seti
to zavžiti z krvjo in z mesom, z
Uušo in s  telesom! O kedo zamore
opisati nezmerno srečo, ki jo

— 224  —

najde kristjanska duša v sv. ob¬
hajilu ! ?

Skrbi tedaj, kristjanska duša!
da se za to veselje, zato nezmerno
srečo, prav in vredno pripraviš.
Jezus ljubi čisto srce in v čiste®
srcu le on prebiva. Poglej! kal®
priprave se delajo, ko pride kas
cesar ali kralj v eno ali drugo
mesto: vse, kar je'lepega in dr®
zega, se izpostavi in uporablja:
da se tako visoko osebo spodob¬
no, slovesno in s častjo sp reja®'
Vse mesto je na nogah! Vse je v
zastavah, cveticah in majih! Ka¬
ko krasno je pa še le stanovanj®
napravljeno, kjer ima prebiva 0
cesar ali kralj?! — Vse je tu°'
pleteno z zelenjem, vse ozaljša 0
z cveticami: ja celo stopnjice ®
tla so pogernjena. A  kako lep

— 225  —

in sijajno se tedaj pripravlja sta¬
novanje cesarju!

Kristjanska duša! V tvoje srce
Pa ne pride zdaj kak posveten
c esar ali kralj, kak mogočen vla¬
dar tega sveta, ne, v tvoje srce
Pride v sv. obhajilu, kralj vseh
kraljev, vladar vseh vladarjev,
ker kralj in vladar nebes in zem¬
lje! O če se že posvetnim vladar¬
jem dela taka čast, kolika časi
| re  še le Jezusu, živemu Bogu?
'kakšna čast gre še le Jagnjetu
b °žjemu?! O skrbi, skrbi, da bo
stanovanje, Jezusu v tvojem srcu
Pripravljeno: lepo, čisto, snažno,
Pometeno in z najlepšimi cveti¬
cami kristjanskih čednosti ople-
le no in ozaljšano. In veš, katere
s° cvetke, ki čistemu Jezusu naj-
dopadejo? Glej, te so: poniž-
u ° s t, čistost in goreča ljubezen.

Skrbi za dušo! 16

— 226  —

Če si tvoje srce, draga kristjan-
ska duša tako pripravila, potem
ne boj se, vzemi v roke svežo žive
vere, trdnega zaupanja in goreče
ljubezni ter pojdi Jezusu nasproti.
Angeljci se že približujejo ter
pogrinjajo mizo.

Preden pa Jezuaa prejmeš v tvoje srce,

zdihni k njemu in mn reci:

Bodi pozdravljen, preljubez-
njivi moj Jezus! Bodi pozdrav¬
ljen, ljubi moj Zveličar! Odobri
Jezus, Ti tedaj želiš priti k
meni? Ti se hočeš zjediniti z
mojo dušo? dušo, ki Teje to-
likrat žalila! ? spoznam, da te
časti, tega veselja, te sv. večerje
nisem vreden. Srce in telo imaia
sicer očiščeno, ali, kdo sem ja^
da se Ti k meni ponižuješ !•

_ 007  —

Ti Bo?: narsvetejši, jaz pa re¬
ven črviček?

O moj ljubi Jezus! Sem li v
resnici tako srečen, da smem
Tebe v svoje srce sprejeti? Te¬
ta, o Jezus, ki si moj Bog, moj
Zveličar, ki si svet iz nič stva¬
ri! in ga vladaš in ohranjaš!
O moj Jezus, tisto telo, ki je
z a-me na križi viselo, tista kri,
ki si jo za-me na križi prelil,
^sto srce, ki je bilo za-me na
križi prebodeno, smem jaz —
ubogi grešnik — prejeti v svoje
srce! O moj Jezus, tvoje lastno,
re snično, presladko, ljubeznji-
V( h božje srce, studenec vseli
milosti, vir vseli sladkosti, ki

15 *

— 228  —

mi je nebesa odprlo — smem
tedaj s svojim pregrešnim srcom
skleniti ?! O sreča nad vso srečo,
sreča ki je celo angelji in iz¬
voljeni nemajo!

O moj Jezus! zamorem si
misliti večjo ljubezen?

O duša moja premisli! Jezus,
Tvoj Bog in Gospod pride zdaj
k tebi! Kmalu, kmalu došla ti
bo največa sreča, ker imela boš

v svojem srcu neomadeževano

Jagnje božje.

O moj Jezus! osramoten in
s skesanim srcem spoznam: ni¬
sem, nisem tega vreden, pa, ker
upam, da me Ti s Tvojo gnado
pripravnega storiš, ker sliši®

— 229  —

Tvoj mili glas, kako vabiš, naj
k tebi pridejo vsi, ki so obte¬
ženi, slabi in revni, grem in po¬
dam se k Tvoji mizi.

O moj Jezus! da bi Te mo¬
gel tako sprejeti, kakor se Tebi
spodobi, ki si Bog in vladar
nebes in zemlje! O da bi jaz
imel tako čisto srce, kakor ga
je imela Tvoja deviška mati
Marija, ko Te je vsaki dan pre¬
jemala! O da bi mogel saj ne¬
koliko popraviti, kar se je že
do denašnjega dne ravno pri
Tvoji sv. mizi Tebi v nečast
storilo! O da bi Te mogel lju¬
biti namesto vseb tistih src, ki
Te žalijo in ne ljubijo! Ja, bla-

— 230  —

gor, tisučkrat blagor tistim ki
Tebe Jezus spodobno iu vredno
prejmejo!

Ker jaz tega zavoljo nešte-
vilnih slabosti ne morem, zato
prosim ponižno vse nebeške
duhove, prosim angelje in ar-
hangelje: stopite okoli mene v
tistem trenutku, ko prejmem
vašega in mojega Jezusa, ne¬
beško sladkost, vaš angeljski
kruh!

Pridi, oj pridi tedaj o Jezus,
ki mojo dušo ljubiš, pridi iu
razveseli me! Pridi, oj pridi,
moj Jezus, Ti moje življenje,
moje zveličanje, moj Gospod
in moj Bog, moje vse! Moj a

— 231  —

duša po Tebi hrepeni, moja duša
po Tebi zdihuje, kakor žejni
jelen po studenčnici! Pridi, že¬
nin moje duše in potolaži go¬
rečo žejo mojega srca, ki le
Tebe želi, Tebe išče, po Tebi
hrepeni.

Pridi, oj pridi, Jezus moj in
ostani pri meni!

'iCešžen, hvaljen in ljubljen bodi vsaki čas,

V  Svetem Rešnjem Telesu, Jezus naš!“

^eci na to trikrat z evangeljskim stotni¬
kom:

»Gospod, jaz nisem vreden, da
»greš pod mojo streho, ampak reci U
* e  eno besedo, in ozdravljena bo moja
r,duša.“

232  —

Po svetem obhajilu.

Veseli se z mano nebo in zem¬
lja in hvali Gospoda vse, kar
živi! Moja duša je najšla, ka¬
terega ljubi, svojega Gospoda
in Boga. Zvesto ga hočem v
svojem srcu držati in se nikdar
ne ločiti od njega. — O kako
sem jaz srečen (srečna), da me
je obiskal vsegamogočni kralj
nebes in zemlje. Z svojim m_ e '
som me je nahranil in napoji
s svojo krvjo. Oskrbel meje za
večno življenje. Zdaj jaz živim,
pa ne več sam, ampak moj J e '
zus, v meni živi.

— 233  —

O presladki Jezus! — kako
srečen (srečna) sem jaz, da zdaj
Tebe imam, katerega nebo in
zemlja ne morejo obseči, pred
katerim angelji trepetajo in
svoje obličje zakrivajo. O neiz¬
rečena ljubezen! kaj hočem več
poželeti, kar Tebe vživam, v
katerem so vse dobrote nebes
ln  zemlje zapopadene!?

O bodi pozdravljen, prelju-
beznjivi gost moje duše! Bodi
Pozdravljen, ti nebeška slad¬
kost mojega srca! Bodi poz¬
dravljen, ti zastava mojega zve¬
ličanja, ti moje upanje, moje
veselje! — O Gospod, kralj
večne slave, kako se ponižaš k

— 234  —

meni priti, k revnemu pozemelj-
skemu črvu, iz svojega veli¬
častva k meni grešniku! ? Po¬
nižno Te molim zdaj na sedežu
svojega srca. Hvalim Te in Čas¬
tim iz vse svoje moči, in zdru¬
žim svoje slabo češčenje s po-
češčenjem vse nebeške družbe.
Naj doni in se razširja Tvoja
hvala kakor v nebesih tako na

zemlji! Od solnčnegaizhoda do

zahoda bodi hvaljeno Tvoje
sveto ime!

Kako se bom pa Tebi za¬
hvalil za Tvojo ljubezen in dob¬
roto, katero sem od Tebe pri¬
jel ?! Ali — saj veš da sem revna
stvar, da nimam, kar bi Tebi

— 235  —

dopadlo, razun eno srce, polno
ljubezni; tisto jaz Tebi tedaj
prebivališče podam, da boš
Ti v meni, jaz v Tebi večno
Prebival. Is celega srca zdih¬
ujem zato k Tebi:

Hvala, ljubi Jezus, hvala Ti
večna! O angelji, vi služabniki
božji, ki nedolžno Jagnje pov¬
sod spremljeste, hvalite Gos-
poda in zapojte mu z mano
vred: svet, svet, svet si Gospod
Tog; nebo in zemlja so polne
Tvoje slave! O hvalite Gos¬
poda v mojem imenu pa tudi vi
v si nebeški prebivalci in za¬
pojte mu čast, da se je ponižal
v moje revno srce!

- 236  —

O moj Jezus! daj mi v pri¬
hodnje želeti le to, kar Ti Želiš
in delati le to, kar je Tebi lju¬
bo. V svojem vedenji hočem
biti ponižen, v poželenji čist,
v djanji pošten, v svojem stanu
zadovoljen, v križih in težavah
potrpežljiv in v vsem svojem živ¬
ljenji tvoj zvest služabnik. Ju z

želim iz celega srca tako živeti,

da bi Te vselej vredno prijel,
kedarkoli k sv. mizi pristopim,
da bi jaz, ki ta sveti kruh vži-
vam, tudi sveto živel in enkrat
večno veselje dosegel.

Dodeli mi to gnado o Jezus-
da ves čas mojega življenj 3
tako pripravljen, čist in skesau

— 237  —

k Tvoji sv. mizi pristopam, da
bo prijemanje Tvojega preš v.
ReŠn. Telesa moji duši zmirom
bolj in bolj k dobremu poma¬
galo, in da se meni ne prigodi,
kar je od Judeža pisano: da po
tem grižleji je satan v njega
fel. O Jezus! ob vari me nar-
Ve oe nesreče, nevrednega sv.
obhajila! — O Jezus! bodi Ti
111  °je narveče veselje in slad¬
kost, moje upanje in prebiva¬
lišče, moja tolažba in moč. Tebi
Se  zdaj popolnoma izročim:
stori z menoj po Tvoj sveti volji.
Pomagaj mi s svojo sv. gnado,
**a bom zmerom srčno Boga lju¬
bil) mu zmerom zvesto služil in

— 238  —

iz ljubezni do njega vse zapo¬
vedi natanko spolnaval. Za vse
to Te prosim, o Jezus! po Tvo¬
jem neskončnem zasluženji-
Amen.

O Marija, preljubeznjiva
mati Jezuzova! prosim te, po*
magaj mi, da se Jezusu zahva¬
lim za njegovo neskončno do¬
broto, da me je, ubozega greš'
nika, k svoji mizi povabil. Trosi
ga pa tudi, da mi podeli milost,
ga večkrat tu na tem sveti pri'
jemati, v nebesih pa na vse
večne čase uživati. Amen.

— 239  —

Tri božje čednosti.

Vera.

Verjem v tebe, pravi troje-
toii Bog, Oče, Sin in sv. Duh!
kl  si vse stvaril, ki vse hraniš
111  vladaš, ki dobro plačuješ in
kaznuješ. Verjem, da se
J e  Sin božji včlovečil, da nas je
? svojo smrtjo na križi odrešil
! n  da nas sv. Duh s svojo mi-
°stjo posvečuje. Verjem in
hdim vse, kar si ti, o Bog! ra-
?°^1, kar je Jezus Kristus učil.
? ar  so aposteljni oznanovali in
nam sveta rimska katoliška
y r kev verovati zapoveduje,
to verjem, ker si ti, o Bog!

— 240  —

večna in neskončna resnica in
modrost, ki ne more ne goljfati
ne goljfana biti. O Bog! oživi
in pomnoži mojo vero!

Upanje.

Upam in se zanesem na tvojo
neskončno dobroto in milost, o
Bog! da mi bos po neskončne®
zasluženji tvojega edinorojene-
ga Sina Jezusa Kristusa v te®
življenji spoznanje, pravo olj'
žalovanje in odpuščenje niojn 1
grehov, po smrti pa večno zve-
ličanje dal, in dodelil te od ob;
ličja do obličja gledati, Ij 11 ^ 1 1
in brez konca uživati. Up alU
tudi od tebe potrebne p®P° s

— 241  —

Kocke, vse to doseči. Upam to
od tebe, ker si ti to obljubil, ki
s i vsegamogočen, zvest, nes¬
končno dobrotljiv in usmiljen.
0 Bog! potrdi moje upanje.

Ljnbezen.

0 moj Bog! ljubim te iz vse-
S' a  srca, čez vse, ker si naj veča
dobrota, neskončno popolnoma
111  vse ljubezni vreden; ljubim

tudi zato, ker si do mene in
d° vseli stvari neskončno do-
bfotljiv. Iz vsega srca želim, da
^ te ravno tako ljubil, kakor
So  te tvoji najzvestejši služab-
111  k j ljubili in te še ljubijo.

Z njih ljubeznijo sklenem
Sv °jo nepopolnoma ljubezen;

s krbi za d u g 0  j

16

242  _

povikšaj jo v meni, o dobrot¬
ljivi Gospod, vedno bolj in bolj.
Ker te tedaj resnično in iz srca
ljubiti želim in si to trdno pri¬
zadevam, zato mi je iz srca žal,
da sem tebe, svojo neskončno
dobroto, katero čez vse ljubim,
tebe, svojega stvarnika, odre¬
šenika in posvečevalca razsrdil.
Zal mi je, da sem grešil, da sem
tebe, svojega vsegamogočnego
Gospoda, svojega naj boljšeg 3
Očeta razžalil. Terdno sklenem,
vse grehe in vse slabe prilož¬
nosti zapustiti, storjene grebe
čedalje bolj obžalovati in nik¬
dar več zoper tvojo sveto volj 0
ravnati. Vzemi me zopet za svo-

— 243

jega otroka in dodeli mi milost,
^ svoj sklep dopolniti. Tega
te prosim po neskončnem zas-
luŽeriji tvojega božjega Sina,
Gospoda našega, Jezusa Kris¬
tusa. Amen.

Še druge molitve po obhajilu.

Hvali Gospoda, moja duša,
111  poveličuj svojega Zveličarja!
Svali Gospoda in nikdar ne
žabi velike njegove dobrote, ka¬
tero ti je ravnokar skazal. O
ljubezen čez vse ljubezni! Bog
Sa m, spremljan od velike tru-
^e kerubinov in serafinov, pri-
Se l je v moje srce in želi sta¬
novati v mojem stanovanji. Spo-

16 *

— 244  —

dobi se toraj in dolžnost je moja,
da zdaj le Tebi živim ker si
tudi Ti na svetu le za-me živel
in ker zdaj mojo dušo s pres¬
vetim zakramentom živiš. Jaz se
Ti tedaj popolnoma vdam, po¬
polnoma in vsega darujem.

Darujem Ti svojo dušo,  ki j e
zdaj s Tvojim presvetim K e *'
njem Telesom posvečena in na¬
hranjena, da biTi zmerom zvesta
ostala, zmerom le za Te živela.

Darujem Ti svoj um in svojo
pamet,  da bi zanaprej le to misij}
in premišljeval, kar jek Tv°J|
časti in k mojemu zveličanj 11 )
v napčnih mislih pa se nikdar
radovoljno ne mudil.

— 245  —

Darujem Ti svoj spomin,  da
to se na Tvojo neskončno lju¬
bezen spominjal, ki jo do mene
in mi jo posebno v tistih
presrečnih urah skazuješ, ko Te
v  zakramentu ljubezni prijem¬
ljem.

Darujem Ti svojo voljo in
fo/e srce,  da bi zanaprej greh
ln  vso hudobijo sovražil, Tebe
P a  Čez vse ljubil in iz ljubezni
'to Tebe vse Tvoje zapovedi
Natanko spolnaval; da bi iz lju-
eezni do Tebe tudi svojega
bližnjega ljubil, kakor samega
' e ' )e  in da bi svojo voljo vselej
? Tvojo presveto voljo sklepal
la  se v vseh okoljščinali svojega

— 246  —

življenja, v vseli zopernostili
in težavah popolnoma podajal
v Tvojo narsvetejšo voljo.

Darujem Ti pa tudi, o moj
Jezus! svoje celo telo,  katerosi
zdaj posvetil, in v katero sen)
prijel Tvoje presveto Rešuje
Telo in sv. Kri.

Darujem Ti svoje oči,  da b>
Tvojo božjo besedo v knjig'^ 1
prebirale, in čudeže Tvoje m°'
gočnosti, modrosti in dobrote
gledale, s katerimi je napolnj eIi
ves svet; da bi se skrbno od;
vračale od vsega, kar Tebi m
dopadljivo, se ogibale radoved'
nih pogledov, ker dobro vem J
da nespodobni pogledi so vee-

247

krat, večkrat vzrok, ja prvi
ogenj pogubljenja.

Darujem Ti svoje ušesa,  da
ki le Tvojo besedo in kar je
Tebi dopadljivo, rade poslušale,
opravljivim in nespodobnim be¬
sedam pa se vselej zapirale, ker
znano mi je, da zavoljo ušes jih
veliko v peklu trpi in bo veko¬
maj trpelo.

Darujem Ti svoj jezik,  da bi
8' a  nikoli ne umazal z oprav¬
ljanjem, kletvino ali z drugim
Pregrešnim govorjenjem, temuč
da bi bil vselej greha Čist, ker
Sl  Ti, o Jezus! pri svetem ob¬
hajilu nanj položen bil; da bi
' e  tvojo čast govoril in ozna-

— 248  —

naval, ker dobro vem, da za¬
voljo jezika se veliko ljudi dan
na dan pogubi.

Darujem Ti svoje roke , da bi
ž njimi dobre dela doprinašal,
pridno delal, zvesto spolnaval
svoje dolžnosti in da bi nikoli
svojih rok s krivičnim blagom
ali s kakim drugim grehom ne
omadeževal, ker vem, da nie n-
mazanega, nič nečistega ne poj¬
de v nebesa.

Darujem Ti svoje noge,  da bi
le po pravični poti hodile, nik¬
dar v slabo družbo ali v nevarne
in pregrešne kraje me nosile-
Ja, moj usmiljeni Jezus! jaz se
Ti vsega dam in darujem z dušo

— 249  —

in telesom, ker si se tudi Ti za
me vsega dal in daroval v pre¬
svetem zakramentu. Stori z ma¬
lo, kar je Tvoja sv. volja!

O Jezus! kako srečen sem
zdaj, ker Ti v meni živiš, Ti
®oja edina tolažba, moj usmil¬
jeni Odrešenik, moj narveči
dobrotnik in preljubeznjivi že-
ain moje duše. Ja srečna in
Vesela je moja duša, ker Te
siiši, da jo ravno tako uprašaš,
kakor slepega reveža, ki si ga
ozdravil: „Kaj liočeš, da ti sto¬
ri®? “Ja, moj dobrotljivi Jezus!
Ve ®, da si zdaj pripravljen, mi
Vse  storiti in vse dati, ker si mi
Cel o samega sebe dal. Zato pro-

— 250  —

sira Te: potrdi me v živi veri,
v trdnem zaupanji, v goreči lju¬
bezni; daj mi srčno žalost čez
vse moje grehe, s katerimi sem
Tekedaj razžalil; daj mi stano¬
viten sklep, zanaprej raji vse
pretrpeti in vse zgubiti, kakor
Te kedaj več razžaliti. Spre¬
obrni in prenaredi moje srce,
odloči je od ysega posvetnega,
nakloni je na vse to, kar je Teb}
dopadljivo. O Gospod! stvari
v meni čisto srce in ponovi pra¬
vega duha! Daj mi svojo moc,
da bom z dopolnavanjem Tvo¬
jih zapovedi vedno v Tebi ostal
in Ti v meni.

Usmili se pa tudi, prosim Te,

— 251  —

o preljubi Jezus! usmili se vseli
vernih kristjanov, za katere si
svojo sveto kri prelil. Usmili
se vseli: moje žlahte, prijatel¬
jev in dobrotnikov, kakor tudi
vseh sovražnikov in nasprot¬
nikov. Skaži milost in pomagaj
vsem, ki se mojim prošnjam
posebno priporočajo in za ka¬
tere sem posebno dolžan moliti.
Ozri se tudi milostljivo na vse
poglavarje in oblastnike, vodi,
ohrani jih na pravi poti in na¬
polni jih s svojim svetim Du¬
hom. Vodi in razsvetluj vse du¬
hovne pastirje, tvoje namestni¬
ke, da nas prav uče in vodijo
Po pravi poti.

„0 Božje Srce Jezusovo, ki
„prebivaš tukaj v tabernakelj-
„nu, polno neskončne ljubezni
„in usmiljenja, prikrajšaj dneve
„ hudobije in greha zavoljo re-
„šenja duš, katere si s svojo
„sveto Rešnjo krvjo tako drag 0
„odkupil. O usmiljenja polno
„Božje Srce Jezusovo, reši
„ grešnike!"

„0 Božje Srce Jezusovo, us-
„mili se nas!" (100 dni odp.)

„0 moj Jezus, usmiljenje! 11
(100 dni odp.)

„Povsod bodi ljubljeno pi' e '
„sveto Srce Jezusovo!" (100
dni odp.)

„0 dobrotljivi Jezus, ti sam

— 253  —

»si naše zveličanje, naše živ-
»ljenje in vstajenje! Prosimo
»Te torej, ne zapusti nas v na-
»ših stiskali in nadlogah, temuč
»zavoljo smrtnih bolečin svo-
»jega najsvetejšega Srca in za¬
voljo britkost svoje neoma-
»deževane Matere pridi na po-
»moČ svojim služabnikom, ka-
idere si s svojo predrago krvjo
»odrešil. “

O Jezus, daj mi, daj mi to
®dost,daTe bom enkrat, kakor
zdaj tukaj uživam, tudi
tfl mkaj v nebesih užival!

O Marija, prečista Devica,
||ej, kako srečnega me je danes
* v °j ljubeznjivi Jezus storil,

254  —

ker me je k svoji mizi povabil!
— O kako se mu za to dovolj
zahvalim! ? Ko bi mu ves čas
svojega življenja, noč in dan,
z vsemi angelji kleče zahvalne
pesmi pel, hi ga za eno saino
obhajilo po vrednosti ne mogel
zahvaliti. Zatorej te prosim,
moja preljubeznjiva mati Ma¬
rija! pomagaj mi, kakor pn
prošnji, tako pri zahvali. P°'
magaj mi, zahvaliti se Jezusu,
mojemu narvečnemu dobrotni¬
ku, sprosi mi od Boga prav hva¬
ležno srce, da z besedo in z
djanjem Jezusu ravno tako hva¬
ležnost in ljubezen skažem, k 8 '
koršno mu jo ti, presv. Devica,

255  —

ukazuješ. Sprosi mi slednjič to
milost, da bi po vrednem pri¬
jemanji svetih zakramentov
Prišel pred obličje božje, kjer
bom ljubemu Jezusu v tvoji
družbi in y družbi vseh izvol¬
jenih večno čast in hvalo pel.
Amen.

ri* litanijah ostani malo v cerkvi in beri
stran37g )  kakšno veselje čaka zveličane v
nebesih.

RESNIČNA PRIGGDBA

za stare in mlade ljudi.

. Pobožen duhovnik so neki de-
Kll ci bili za krstnega botra. Z ve¬
tjem shranijo po dokončanem
°Pt'avilu krstno svečo v skrinjo,
deklica, kateri so bili za botra.

— 256  —

kmalu odraste in pride v leta za
prvo sveto obhajilo. Duhovnik
jej tedaj podajo shranjeno svečo,
da jo nedolžna učenka prižgano
drži pri slovesnem prvem svetem
obhajilu. Potem jo zopet spravijo
v skrinjo.

Preteče na to nekaj časa, a
dobra sicer deklica bila je tako
nesrečna, da je prišla v slabo to-
varšijo in po tej zabredla je v ve¬
like hudobije.

To zvejo g. boter, ki so jo dr¬
žali h kersti. Naglo jo pokličejo
k sebi, odprejo skrinjo, vzamejo
iz nje njeno svečo, jo prižgejo pr ed
njenimi očmi in jej z milim Sr]
som tako-le govorijo: Melanij 3,
ta sveča je nekedaj gorela na dan
tvojega svetega krsta. Mašnikf,
ti jo dali s temi besedami:
vzemi gorečo svečo in brezm 3

dežna ohrani svoj kerst, spolnuj
'■ožje zapovedi, da boš zamoglu
takrat, ko pride Gospod k ženit-.
m ni, z vsemi svetniki priti na¬
proti v nebeškem dvoru in boš
1  ■nela večno življenje." S to-le go-
reeo svečo si pristopila kot dva¬
najstletna deklica v beli obleki k
jnizi Gospodovi, da si sprejela
bož jega Zveličarja. O kako čisto
}■■ svetlo enako bliščeči zvezdi,
l e  takrat gorela ta sveča! in zdaj
s kakšno lučjo bi pa zdaj sve-
t'la in plamenela zraven tebe, ko
na mrtvaški postelji ležala in
' 3 *tijo kakor mrtvaško svečo po-
T t l v  tvojo mrzlo roko?? Mela¬
sa! bela obleka tvoje nedolž¬
ni je umazana, ti si mrtva za
c °ga in za nebesa!?
v, besede častitega gospoda
e  so nesrečni deklici tako do

S)it bi za dušo!

17

— 258  —

srca, da se milo razjoče in vsa
skesana domu povrne. Od tistega
časa je ves čas čisto, pobožno
živela.

Sestra moja skrbi za duša!

MOLITVE

o posebnih časih leta.

0 novem letu.

Šlo je leto! Šlo je v večnost!
Ura odbila je za uro, dan pi' e '
tekel je za dnevom, teden z*
tednom, mesec za mesecom 1°
tako izteklo jo leto in šlo v
morje večnosti, od kjer ga nik'
dar več nazaj ne bo.

V Tvojem sv. imenu, o Ježj ,s ’
začnem danes novo leto.

— 259  —

sem v minulem letu storil, je
storjeno, kar sem zamudil, je
zamujeno za vselej. V Tvoji
r oki je vse, ljubi Jezus, v Tvoji
roki je pa tudi vse, kar me Saka
v  ravno nastoplem letu. Morda,
raorda me zdaj leto več ne bo,
ttrorda bom počival že v hladni
Ze mlji. Oh! prosim Te Jezus, ne
da J, ne daj, da bi me smrt ne¬
pripravljenega našla! Gorje
meni in gorje vsacemu, kogar
ftort dohiti, ko na njo mislil ni
ln  ga najde v grehu, v slabosti,
v  napčnosti, v nečistem grehu,

I ' a  plesišču, v pijanosti itd.

P  Jezus! ki si za me na svet
Prišel in za me trpel, ki tedaj

17 *

— 260  —

poznaš reve naše in težave, pod¬
piraj me s svojo pomočjo tudi
v tem letu, da bom vse svoja
dela in opravila le v Tvojem
svetem imenu začenjal, oprav¬
ljal in dokonča val; da nikdar v
smrten greli ne padem; nikdar
Tvoje ljubezni ne zgubim, tc-
muč le s Tabo združen le za Te
živim in za Te delam. Le tako
bodo moja dela v bukve živ¬
ljenja zapisana, — le tako do¬
sežem to, za kar sem namenjen
večno zveličanje.

O Jezus! 6 Marija! 0 sv.
Jožef! bodite z mano!

Jezus, Jožef, Marija, bodi mo¬
ja tovaršija!

— 281

Preljubi angelj, varil moj in

ti moj patron sveti.bodite z

ra ano in spremljajte me po vsili
potili skoz celo leto! Amen.

O daj, da srečno leto be
Ki smo ga dana začeli,

Potrdi nas, o Bog, z močjo,

Da bomo teb’ živeli I
Ti varješ nas, nam srečo daš
Če v srcih nas, o Bog, spoznaš,

Da smo ie tebe želeli.

Praznik presv. Imena „Jezus“ovega.

»Bodi ljubljeno presveto, sladko
-bite „ Jezusovo!“

»Jezus"! kako sladko, milo in
Prijetno je to sveto Ime! Kako
tolažljivo popotnikom te solzne
doline! Sladko in milo je to Ime,
j er  je Ime mojega odrešenika,
late mojega Zveličarja.

— 2G2 —

Naj se obrnem s svojimi mislimi
in željami na desno in na levo,
nikjer ne najdem srca, katero bi
se na svetosti in dobroti primer¬
jati dalo s Tvojim Srcom, o Jezus.
Zato združeno in zjedinjeno naj
bo zdaj in vselej moje srce s
Tvojim!

Kader bo svet moje sreč pp ze '
lel, mu porečem: ne, tebi mojega
srca ne dam, ker ti samopridrn,
goljfivi svet me nisi odrešil, ti
iščeš le pogubiti. Jaz tebe ljubiti
nočem, in ti svojega srca ne da©>
ampak Jezusu ga dam, ker on m®
je odrešil, in on me hoče, ja zel1
tudi zveličati.

Kader bo moje telo v to sib} 0 ’
naj bi ga ljubil, mu stregel innj®'
gove želje spolnaval, mu b° c< r®
odgovoriti: o ti revno meso, k alc
ti to od mene zahtevaš ? kaj si &

— 263

ti odrešilo? ti, kakor vidim, me
hočeš le pogubiti, in pahniti v
yečno nesrečo. Jaz tebi ne ustre¬
ženi, ker tebe jaz ne ljubim, am¬
pak sovražiti te hočem kot svo¬
jega narvečega sovražnika. Pla¬
čilo, ki ga ti dajaš nepokorni duši,
je večna smrt; Jezus pa mi obeta,
če njemu služim, večno življenje,
'iezusa tedaj hočem ljubiti!

„ Ce pride peklenski duh s svo-
kmi lažmi, da bi me preslepil in
y greh zapeljal, o tedaj mu pore-
c eni: poberi se od mene, ti grdi,
Nečisti, zapeljivi duh! kako smeš
ti od mene kaj tacega misliti, da
bl  jaz žalil Jezusa, pred katerim
Se  pripogibati morajo kolena v-
Se h, ki so v nebesih, na zemlji in
Pod zemljo?!

Kader se k meni priklati grdi
z apeljivec ali umazana zapeljivka,

— 264  —

porečem: beži od meni grdi uma¬
zanec, beži nesrečna zapeljivka!
Kaj ne veš, da ravno tisti Jezus,
katerega sv. Ime na zemlji časti;
mo, bo enkrat vse nečiste ljudi
pahnil v večen ogenj?! Pisano
stoji:

„ Nečistnike bo sodil sam Bog - 11

Tebe o Jezus, le Tebe hočem
ljubiti čez vse, ker Ti si me ljubil

od prvega trenutka do sedanje ure.

Pri Tebi in v Tvojem veselja m
tolažbe polnem Imenu najdem
vse, česar želim. S tem Imenom
sem varen v vsih nevarnostmi
srčen v vsih napadih, potrpežlji f
v vsih zopernostih, potolažen v
vsih brhkostih, nepremakljiv v
bojih, srečen v plačilu, ker:

„ Nobeno drugo Ime pod solr> ce,n
ni dano ljudem, v katerem bi se

— 2R5 —

mogli zveličati, liakor edino le sladico
ime Jezusi

To sv. Ime hočem imeti vedno
v spominu in vedno pred sabo:
zapisati je hočem na svoje oči, na
svoje ušesa, na svoj jezik; zapi¬
sati je hočem na svoje roke, na
svoje čelo, na prša in poslednjič
tudi v svoje srce. Svet me ne bo
v abil, ko bo to Ime zagledal, pek¬
lenski duhovi se bodo pred njim
ustrašili in bežali, umaknil se bo
grdi zapeljivec, umaknila grda
zapeljivka,Tvoji sv. angelji se bo¬
do nad menoj veselili, in Ti, moj
ljubi Jezus! spoznal boš v tem
znamnji svojo ovčico.

0 moj Jezus! moj narslajši Je-
z us! moj narmilostljivši Jezus!
jv*oj narlepši Jezus! moj čez vse
ljubljeni Jezus! Jezus moje ve-
Se lje, moj Oče, moj Kralj in moj

— 266  —

Bog, kako zamorem jaz Tebe lju¬
biti in nečimerni svet? kako za¬
morem Tebe zapustiti, svet pa
ljubiti? kako zamorem Tebi nez¬
vest biti, letati pa za neumnem
svetom?!

Ne, moj Jezus! to se nema go¬
diti ! Ti bodi v mojem srcu, Ti na
mojem jeziku, Ti v mojih ustah,
Ti pred mojimi očmi, Ti v mojih
mislih in željah; Ti vodi in sprem¬
ljaj me po vsih potih mojega živ-
Ijenja. _ _

Marija, od ljubezni goreča Mat}
Jezusa! ki so po božjem povelj 1
svojemu Sinu Ime „ Jezus*  dala,
in ga tolikokrat z neizrekljivim

veseljem izgovarjala: daj mi slad;
kost tega božjega Imena okuša } 1
v življenji in ob moji smrtni ur 1 -
Amen.

— 2C7 —

LITANIJE

presvetega IMENA Jeznsovega,

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Ose nebeški, vsegamogočni Bog, *)
Sin vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bogi
Jezus, sin živega Boga,

Jezus, narmogočniši,

Jezus, narmočnejši,

Jezus, narpopolniši,

Jezus, narčastitljivši,

Jezus, narčudniši,

Jezus, narsvetejši,

Jezus, narljubeznjivši,

Jezus, narveselejši,

Jezus, čistejši kakor solnce,

Jezus, lepši ko luna,

Jezus, svitlejši kakor zvezde,

— 268  —

Jezna, vae čast' vreden, *)

Jezna, narponižniši,

Jezus, narnhožniši,

Jezna, narkrotkeiši,

Jezna, narpotrpežljivši,

Jezna, nar pokom iši,

Jezna, narčistejšt,

Jezna, prijatelj čistosti,

Jezna, prijatelj miru.

Jezna, naša ljubezen,

Jezna, ogledalo življenja,

Jezus, zgled čednosti,

Jezna, lepota pobožnega zadržanja,
Jezna, gorečnost duš,

Jezus, naše prebižaliače,

Jezna, Oče nbozih,

Jezus, tolažba žalostnih,

Jezna, žlahtni kamen,

Jezna, hramba popolnosti,

Jezna, dober pastir ovčic,

Jezna, morska zvezda,

Jezna, prava Inč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezna, veselje angeljov,

Jezus, kralj očakov,

*) TJ smili se nas !

— 2G9 —

Jezus, razsvetljevalec prerokov,*)

Jezus, vladar aposteljnov,

Jezus, učenik evangelistov,

Jezus, moč martemikov,

Jezus, svitloba spoznovalcev,

Jezus, ženin devic,

Jezus, krona svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus!
Hodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezusi
Vsega hudega, **)

Vsega greha,

•^voje jeze,
skušnjav hudičevih,

^ u ge, lakote in vojsKe,

*' r elomlj(‘nja tvojih zapoved,
nevarnosti vsega hudega,
p° skrivnosti svojega svetega včlovečenja,
° svojem prihodu,
p° svojem rojstvu,

0  svojem obrezovanji,

0  svojih bolečinah,

0  svojem gajžlanji,
p° svoji smrti in svojem pokopu,

0  svojem svetem vstajenji,

0  svojem čudovitem vnebohodu,

**! H sn V ,i se  m<s!

J  &eši nas o Gospod 1

— 270  —

Po svoji nebeški časti, *)

Po svoji narljubeznjivši Materi,

Po prošnji vseh svojih svetnikov,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljes!

zanesi nam, o Jezus'

Jagnje Božje, ki 'grehe sveta odjemljes;
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od jemlješ j
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Molimo.

O Bog, ki si svoj‘ega edinoroje -
nega Sina Zveličarja človeškemu 1
rodu postavil, in ga Jezusa imen 0 '
vati uKazal, dodeli milostljivo, r p
ki njegovo sveto Ime na zemj.1 1
častimo, svoje imena v nebesi; 1
v bukvah svojega življenja zap 1 '

*) Reši nas o Gospod!

— 271  —

s ane najdemo, in se obHčja Jezu¬
sovega večno veselimo, po ravno
tistem Gospodu našem, Jezusu
Kristusu, ki s tabo živi in kral¬
juje v edinosti svetega Duha, Bog
0( 1 vekomaj do vekomaj. Amen.

TRPLJENJE

Gospoda našega Jezusa Kristusa
po sv. Matevžu.

(Na oljčno nedeljo.)

Tisti čas je rekel Jezus svojim
učencem: Veste., da bo čez dva
[uti velika noč, in Sin človekov
u° izdan, da bo križan. Takrat so
jj? zbrali veliki duhovni in stara-
, )Q i ljudstva v dvor višega du-
£°yna, kateri je bil imenovan
j a Jfež, in so se posvetovali, da bi
ez Usa z zvijačo vjeli in umorili.

Kekli

so pa: Nikar v praznik, da

kje hrup med ljudstvom ne usta-
ne. Ko je bil pa Jezus v Betaniji,
v hiši Simona gobovega, je k nje¬
mu pristopila žena, ki je imela
alabastrovo pušico drazega ma¬
zila, in ga je izliva na njegovo
glavo, ko je pri mizi bil. Ko so pa
učenci to vidili, so bili nejevoljni,
rekoč: Čemu ta potrata ? Zakaj to
bi se bilo dalo drago prodati in
dati ubogim. Jezus pa, ko jevidil,
jim je rekel: Kaj nadlego delate
tej ženi? zakaj dobro delo je sto¬
rila nad mano. Uboge namreč
imate zmeraj pri sebi, mene pa
nemate zmeraj. Zakaj ker je ona
to mazilo izlila na moj život, je t°
storila za moj pogreb. Resnic 110
vam povem, kjer koli se bo o 1 '
nanoval ta evangelij po vse®
svetu, se bo tudi pravilo, kar J®
ta storila, v njen spomin. Tedaj

ie šel eden zmed dvanajsterih,
kateri je bil imenovan Juda Iska-
fjot, k velikim duhovnom, in jim
je rekel: Kaj mi hočete dati, in
jaz vam ga bom izdal? Oni pa so
privolili trideset srebernikov.
h odsihmal je iskal priložnosti,
aa bi ga izdal. Pervi dan opres-
juh kruhov pa so pristopili učenci
k Jezusu, in so mu rekli: Kde ho-
^eš, da ti pripravimo jesti veli¬
konočno jagnje? Jezus pa je re¬
kel: Pojdite v mesto k nekomu,
j , 11  recite mu: Učenik pravi: Moj
Cas je blizo, pri tebi hočem imeti
v eliko noč s svojimi učenci. In
Uce nci so storili, kar jim je Jezus
Ukazal, in so pripravili veliko-
^°cn° jagnje. Kader se je bil pa
e .eer storil, je s svojimi dvanaj-
| Hni učenci k mizi šel. In kader
I So  Jedli, je rekel: Resnično vam

Skr M za dušo I 18

— 274  —

povem, da eden zmed vas im  bo
izdal. In silno žalostni so začeli
sleherni govoriti: Gospod! ali
sem jaz? On pa je odgovoril in
rekel: Kteri pomaka z menoj ro¬
ko v skledo, ta me bo izdal. Sin
človekov sicer gre, kakor je P 1-
sano od njega; toda gorje tišjemu
človeku po kterem bo Sin Člove¬
kov izdan! Bolje bi mu bilo, da
bi ne bil rojen tisti človek. Judež
pa, kteri ga je izdal, je odgovoril
rekoč: Učenik, ali sem jaz?
reče: Ti si rekel. Kader so pa ve '
čerjali, je vzel Jezus kruh, in S
je posvetil in razlomil, ter uj
svojim učencem, in je rekel: v z.
mite in jejte; to je moje. telo. ■
je vzel kelih, je zahvalil if 1  1”
dal, rekoč: Pite iz njega vsi! "
kaj to je moja kri nove zav e  ^
ktera bo za njih veliko prem a

odpuščenje grehov. Povem vam
Pa, da posihmal ne bom pil tega
sadu vinske terte do tistega dne,
j ;o  ga bom novega z vami pil v
kraljestvu svojega Očeta. In ka¬
der so bili zahvalno pesem izpeli,
s ° y šli na oljsko goro. Tedaj jim
'°ee Jezus: Vi vsi se bote pohuj-
fc ali nad menoj to noč; zakaj pi¬
sano je: Bom udaril pastirja, in
•azkropile se bodo ovce čede. Ka-
(,e rbom pa vstal, pojdem pred
v ami v Galilejo. Peter pa mu je
Ogovoril in rekel: Ko bi se rav-
’ 10  vsi pohujšali nad teboj, jaz se
le  bom nikdar pohujšal. Jezus
. nu  reče: Resnično ti povem, da
X n °č, preden petelin zapoje, me
trikrat zatajil. Peter mu reče:
: V1 \° ravno bi mi bilo s teboj um-
n n’ taom te zatajil. Tako so
Jai  vsi učenci rekli. Tedaj je pri-

18 *

276  —

šel Jezus ž njimi na pristavo, ki
se ji pravi Getzemani, in je rekel
svojim učencom: Sedite tukaj,
da grem tje, in molim. In je vzel
seboj Petra in Cebedejova sina,
in je začel žalosten in otožen pri'
hajati. Tedaj jim je rekel: Moja
duša je žalostna do smrti; osta¬
nite tukaj in čujte z menoj. In j®
malo dalje šel, in padel na svoj
obraz, in je molil, rekoč: MojOče!
ako je mogoče, naj gre od mene
ta kelih; pa vendar ne kakor
hočem, ampak kakor ti. In prjd e
k svojim učencem, in jih najd e
spati, in reče Petru: Tako niste
mogli eno uro z menoj čuti! Cujt®
in molite, da ne pridete v skuS'
njavo. Duh je sicer voljan, meso
pa slabo. Spet je drugič šel, m
molil, rekoč: Oče moj! ako n e
more ta kelih memo iti, kakor da

277  —

ga pijem, naj se zgodi tvoja volja,
la je spet prišel, in jih je našel
spati; njih oči namreč so bile
dremotne. In jih je popustil in
s Pet šel, in tretjič molil, in ravno
liste besede govoril. Tedaj pride
k svojim učencem, in jim reče:
Spite zdaj in počivajte. Glejte!
Približala se je ura, in Sin člove¬
kov bo izdan grešnikom v roke.
; stanite, pojdimo! glejte! pribli¬
žal se je, kteri me bo izdal. In še
l e  govoril, in glej! Judež eden
dvanajsterih je prišel, in ž njim
velika množica z meči in s kolmi,
ki sojo poslali veliki duhovni in
s jarašini ljudstva. Njegov izdaja¬
nj; 0  pa jim je dal znamnje, rekoč:
kterega koli bom kušnil, tisti je,
n l e ga primite. In berž je k Jezusu
5°Pil, in je rekel: Zdrav hodi
cenik! in ga je kušnil. In Jezu3

— 273  -

mu je rekel: Prijatelj! čemu si
prišel? Tedaj so pristopili, in so
roke na Jezusa stegnili, in ga pri;
jeli. In glej! eden zmed teh, kteri
so bili z Jezusom je stegnil roko
in izderi svoj meč, in je mahnil
po hlapcu velikega duhovna, in
mu je uho odsekal. Tedaj mu re¬
če Jezus: Vtakni svoj meč v nje¬
govo mesto, zakaj vsi, kteri zn
meč prijemajo, bodo z mečem
končani. Ali meniš, da ne more®
prositi svojega Očeta, in mi 00
poslal več ko dvanajst legijo 110 '
angeljov? Kako se bodo tedaj do¬
polnile  pisma, ker se mora tan

zgoditi? Tisto uro je Jezus nrno
žicam rekel: Kakor nad razboj¬
nika ste me šli lovit z meči in
kolmi; vsak dan sem sedel I®
vas, in učil v tempeljnu, P a  ®
niste prijeli. Pa to vse se je zg

dilo, da se dopolnijo pisma pre¬
rokov. Takrat so ga vsi učenci
zapustili in so zbežali. Kteriso pa
Jezusa vjeli, so ga peljali h Kaj-
fežu, višemu duhovnu, kjer so
bili pismarji in starašini sešli.
Peter pa je od daleč za njim šel
oo dvora višega duhovna. In je
sel ven in je sedel s služabniki,
bi vidil konec. Veliki duhovni
Pa in ves zbor so iskali krivega
pričevanja zoper Jezusa, da bi ga
umorili; in ga niso našli, dasi-
ravno je bilo veliko krivih prič
Pristopilo. Zadnjič pa ste prišle
uve krivi priči, in ste. rekle: Ta
j e  govoril: Jaz morem podreti
tempelj božji, in v treh dneh ga
s Pet sozidati. In viši duhoven je
Vs tal, in. mu rekel: Ali nič ne od¬
govoriš na to, kar ti zoper tebe
Pričujejo? Jezus pa je molčal. In

— 280  -

viši duhoven mu je rekel: Rotim
te pri živem Bogu, da nam poveš,
ali si ti Kristus, Sin Božji? Jezus
mu reče: Ti si rekel. Pa povem
vam: Posihmal bote vidili Sina
človekovega sedeti na desnici
moči božje, in iti v oblakih neba.
Tedaj je viši duhoven raztergal
svoje oblačila, rekoč: (Boga) je
preklinjal; kaj potrebujemo še
prič? Glejte! zdaj ste slišali pre¬
klinjanje. Kaj se vam zdi? Oni pa
so odgovorili in rekli: Smrti J e
vreden. Tedaj so mu pljuvali v
obraz, in mu jih za uho dajali;
drugi pa so ga s pestmi v obraz
bili, rekoč: Prerokuj nam, Kriste,
kdo te je udaril? Peter pa je zu¬
naj sedel na dvorišču, in pristo¬
pila je neka dekla k njemu, re¬
koč: Tudi ti si bil z Jezusom G a '
lilejcem. On pa je tajil vpric°

— 281

vsih, rekoč: Ne vem, kaj praviš.
Ko je pa skoz vrata šel, ga je vi¬
nila druga dekla, in je rekla tis¬
tim, kteri so bili tam: Tudi ta je
Wl z Jezusom Nazarenskim. In
je spet tajil s prisego: Ne poznam
tega človeka. Čez malo pa so
Pristopili ondi stoječi, in so rekli
Petru: Resnično! tudi ti si zmed
tistih, zakaj tvoj jezik te razode-
I v a. Tedaj je začel rotiti se in pri¬
segati, da ne pozna tega človeka,
m mahom je petelin zapel. In
Peter se je spomnil besede Jezu¬
sove, ki jo je rekel: Prej da bo
Petelin zapel, me boš trikrat za¬
tajil. In je ven šel, in je britko
J°kal. Kader se je pa jutro storilo,
s ° sklenili vsi veliki duhovni in
®tarašini ljudstva zoper Jezusa,
j bi ga v smrt izdali. In so zve-
z aneg a  peljali in izdali Ponciju

— •-'82  —

Pilatu, poglavarju dežele. Tedaj,
ko je Juda, kteri ga je izdal, vidil,
da je obsojen, se je skesal, in je
nazaj prinesel trideset sreberni-
kov velikim duhovnom in stara-
šinom, rekoč: Grešil sem, ker
sem izdal nedolžno kri. Oni pa
so rekli: Kaj je nam mar, ti glej-
In je vergel od sebe srebernike
v tempeljnu, in se jevrnil, in je šel
in se vervjo obesil. Veliki du¬
hovni pa so vzeli srebernike, m
so rekli: Ne spodobi se jih devati
v tempeljnovo skrinjico; zakaj to
je cena kervi. Sklenili so pa, in
kupili za nje lončarjevo njivo za
pokopališče tujcev. Zato je im 8 '
novana tista njiva Hakeldaina,
to je, njiva kervi, do današnjega
dne. Tedaj se je dopolnilo, karj e
bilo govorjeno po Jeremiji prero¬
ku, ki pravi: In se vzeli trideset

— 283  -

Rebernikov, ceno cenjenega, kte-
rega so skupčevali od Izraelovih
otrok, in so jih dali za njivo lon¬
čarjevo, kakor mi je ukazal Gos¬
pod. Jezus pa je stal pred pogla¬
varjem, in poglavar ga je vpra¬
šal, rekoč: Ali si ti kralj judov¬
ski? Jezus mu je rekel: Ti pra¬
viš. In kader je bil tožen od veli¬
kih duhovnov in starašinov, ni
aič odgovoril. Tedaj mu reče Pi-
iat: Ali ne slišiš, koliko zoper te
Pričujejo ? In mu ni odgovoril na
Dobeno besedo, tako da se je
Poglavar silno čudil. Ob prazniku
Pa je poglavar navado imel Ijud-
s tvu izpustiti enega jetnika, kte-
re ga so hotli. Imel je pa takrat
slovečega jetnika, kteri je bil
'Kienovan Baraba. Ko so se tedaj
zbrali, je Pilat rekel: Kteregaho-
Ce te, da vam izpustim, Baraba

- 284

ali Jezusa, kteri je imenovan
Kristus. Zakaj vedil je, da so ga
bili iz nevošljivosti izdali. Kader
je pa sedel na sodejem stolu, je
poslala k njemu njegova žena,
rekoč: Nič si ne dajaj opraviti s
tem pravičnim, zakaj veliko sem
terpela danes v sanjah zavoljo
njega. Ali veliki duhovni in sta;
rašini so pregovarjali ljudi, da bi
prosili za Baraba, Jezusa pa po¬
gubili. Poglavar pa je odgovoril
in jim rekel: Kterega teh dveh
hočete, da vam izpustim? Oni pa
so rekli: Baraba. Pilat jim reče:
Kaj tedaj naj storim z Jezusom,
kteri je imenovan Kristus? Vsi
reko: Križan naj bo. Poglavar
jim reče: Kaj pa je hudega štorih
Ali oni so še bolj vpili, rekoo ;
Križan naj bo. Ko je pa Pilat vi¬
di!, da nič ne opravi, temuč da

— 285

večji hrup vstaja, je vzel vode,
iti si je rokč umil vpričo ljudstva,
tekoč: Jaz sem nedolžen nad
kervjo tega pravičnega, vi glejte!
Iti vse ljudstvo je odgovorilo in
feklo: Njegova kri pridi na nas
ju na naše otroke. Tedaj jim je
izpustil Baraba: Jezusa pa jim je
bičanega izdal, da bi bil križan.
Tedaj so poglavarjevi vojščaki Je-
Zu sa s seboj vzeli na sodišče, in
®° k njemu spravili vso trumo.
In so ga slekli, in so mu škerla-
jnst plajš ogernili. In so spletli
krono iz ternja, in so mu jo na
glavo djali, in terst v njegovo
nesnico, in so pred njega pokle-
kovali, in ga zasramovali, rekoč:
^drav bodi kralj judovski! In so
, v v anj pljuvali', in terst jemali in
to lkli po glavi. In po tem, ko so
zasramovali, so mu slekli

2S6

plajšč, in ga oblekli v njegove ob¬
lačila. in ga peljali, da bi ga kri¬
žali. Grede pa so dobili človeka
iz Cirene, Simona po imeni ; tega
so primorali, da je nesel njegov
križ. In so prišli na mesto, ki se
imenuje Golgota, to je mesto
mrtvaških glav. In so mu dali
piti vina z žolčem zmešanega. I«
ko je bil pokusil, ni hotel pih-
Potem pa, ko so ga bili križali,
so razdelili njegove oblačila, m so
srečkali za nje, da se je dopolnilo,
kar je rečeno po preroku, kip 1 ’ 3 '
vi: Razdelili so si moje oblačila,
in za mojo suknjo so srečkali (lo*
zali.) In so sedeli, in ga varovala
In so djali verh njegove gla'^
njegovo obsodbo pisano: Ta] s
Jezus kralj judovski. Takrat st
bila križana ž njim vred dvar aZ
bojnika, eden na desnici, ^ el

— 287  —

Pa na levici. Ti pa, ki so memo
hodili, so ga preklinjali, in s svo¬
jimi glavami zmajevali, in so
rekli: Aha, ako tempelj božji po¬
diraš, in v treh dneh spet sezi¬
daš; pomagaj sam sebi? Če si Sin
■božji, stopi s križa! Ravno tako
®o ga zasramovali tudi veliki du¬
hovni s pismarji in starašini vred
in so rekli: Drugim je pomagal,
sam sebi ne more pomagati! Ako
je Izraelski kralj, naj stopi zdaj
® križa, verujemo vanj. V Boga
) e  zaupal; naj ga zdaj reši, če ga
ra d ima! Saj je rekel: Sin božji
® e m. Ravno to sta mu očitala
'rdi razbojnika, ktera sta bila ž
njun vred križana. Od šeste ure
ha se je tema storila po vsi zem-
‘h do devete ure. In okoli devete
Ife je Jezus na ves glas zavpil, re-
Eli! Eli! lama sabaktani?  To

— 288  —

je: Moj Bog, moj Bog! zakaj si
me zapustil? Eni pa tam stoje¬
čih, ko to slišijo, so rekli: Elija
kliče ta. In berž je stekel eden
zmed njih, vzel gobo, jo s kisom
napojil, in nateknil na terst, m
mu je dal piti. Drugi pa so rekli:
Pusti, poglejmo, ali pride Elija
ga rešit! Jezus pa je spet zavpil
na ves glas, in je izdihnil dušo."
In glej! zagrinjalo v tempeljm 1
se je pretergalo na dvoje od ver-
ha do tal: zemlja se je potresla,
in skale so pokale, in grobi so se
odperli, in veliko teles svetnikov,
kteri so spali, se je obudilo. 1 °
so šli iz grobov po njegovem
vstajenji, in so prišli v svrf°
mesto, in so se mnogim prim?!
zali. Stotnik pa, in kteri so m 11
ž njim in Jezusa varovali, ko s °
vidili potres, in kar se je godu°>

— 289  —

so se silno bali, in so rekli: Res¬
nično, ta je bil Sin božji! Bilo je
Pa tam od daleč veliko žen, ktere
so bile za Jezusom prišle od Ga¬
leje, in so mu stregle; med kte-
ri ttii je bila Marija Magdalena, in
barija mati Jakoba in Jožefa, in
Plati Cebedejevih sinov. Kader
se je pa večer storil, je prišel neki
pogat človek iz Arimateje, po
'Plenu Jožef, kteri je bil tudi sam
Pčenec Jezusov. Ta je šel k Pila-
H in je prosil telč Jezusovo. Te¬
ptaj je Pilat ukazal telo dati. In
Jožef je vzel telo, in ga je zavil v
c 'sto tenčico; in ga je položil v
Sv °j novi grob, kterega je bil
'zsekal v skalo; in je zavalil velik
JPoien k durim groba, in je šel.
'■''p je pa ondi Marija Magdale¬
ni 'n una Marija; in ste sedele
grobu nasproti. Drugi dan, kteri

Skrbi

za dušo 1

19

290  —

je po pripravljanju,*) so se zbrali
veliki duhovni in farizeji k Pila¬
tu, rekoč: Gospod! spomnili smo
se, da je ta zapeljivec, ko je bil
še živ, rekel: Čez tri dni bom
vstal. Ukaži tedaj grob obvaro¬
vati do tretjega dne, da kje ne
pridejo njegovi učenci, in ga ne
ukradejo, in ne rekd ljudstvu:
Od mrtvih je vstal; in poslednja
zmota bo hujša od perve. P 1 } 3 *'
pa jim je rekel: Imate stražo;
pojdite, obvarujte, kakor veste.
Oni pa so šli, in so obdali s stra¬
žarji in kamen zapečatili.

V velikem tednu.

Pozdravljen mi bodi, o Gosj
pod Jezus Kristus, za me trpeč 1  •

*) Dan po velikem petku — parasceve ^
na veliko soboto.

— 291  —

O sveti čas, o sveti teden, ko
s i za nas dokončal delo odre¬
šenja! O kaj bi bilo z nami, če
nisi Ti trpel za nas! Plačal si
dolg nebeškemu Očetu, raztrgal
si dolžno pismo, v katerem smo
oili zapisani in obsojeni peklu
ter odprl si nam sveti raj. O
Jezus! kako Ti povernemo to
Neskončno dobroto?! Kako Ti
Poplačamo neizrečeno mijost?!
^ a j storimo mi za Te, ker si Ti
toliko za nas storil?!

Ob moj Bog! Kaanor se oz-
^ ei n po cerkvi, vidim le žalost,
^ožjemartre z žalostnim prtam
Za gernjene, altarje vidim vse
^ekain razderte; vtiknilo je ve-

19 *

292  —

selo petje, omolknile so orgije,
ja še celo zvonovi molčijo. Kaj
pomeni vse to? Kaj seje zgo¬
dilo? Spomin je strašen, tožen,
žalosten... Jezus je umrl!...

Na kolenali klečč pozdrav¬
ljam, hvalim in molim Te, °
Jezus. Iz celega srca hvalim Te
in Te hočem hvaliti ves Čas
mojega življenja. Ti siodkupd
tudi mene, tudi za mene si
svojo kri prelil, Tebi hočem
toraj služiti, Tvoj hočem hiti
do smrti. O potrdi me v Tvoj 1
sv. gnadi, umij in operi me v
Tvoji sveti kervi ter vari ® e
slabosti in greha, da v dobrem
rastem in duše ne zgubim.

— 293  —

dopusti o Jezus, da bi Tvoja
sv. kri bila za me ali za koga
druzega zastonj prelita!

Molite? v čast Kristusovega trpljenja.

O moj usmiljeni Jezus! iz ce-
^ga srca Te zahvalim za vse
Tvoje grozovito trpljenje, ka¬
tero si za me prestal, da si me
rečnega pogubljenja rešil.Neiz¬
rečeno veliko si za me pretrpel
2 golj iz ljubezni do mene in do
'seli ljudi. Strali in sramota
ttle  obdaja, ko pomislim, kako
^lo pa jaz storim iz ljubezni
I* 0  Tebe. Kader premišljujem
v °je britko trpljenje in Tvojo
konico smrt na križi, o Jezus!

— 294  —

katero si zavoljo naših grehov
prestal, se mi greh tako grd)
tako ostuden in hudoben zdi,
da ga nikoli več ponavljati no¬
čem. O pač! neizrečeni greh ki
samega Sinu božjega tako neiz¬
rečeno trpinčiš!

Pa — o moj Jezus! kako sem
reven in slaboten, kako kmalu
pozabim na storjeno obljubo;
premalo imam pred očmi Tvoje
trpljenje, zato kmalu zopet p a ;
dem. O ljubeznjivi Jezus! vtisni
vmoje srce Tvoje britko trplj en '
je tako globoko, da je bom
vedno premišljava!, ter zmerom
bolj in bolj spoznaval, kako hm
doben in grd je greh, ker si d 1

— 295  —

zanj moral toliko trpeti. Daj
cii svojo pomoč, ljubi Jezus!
da sklepe, katere pri premiš-
jjevan j iTvoj ega svetega trpljen¬
ja delam, vselej tudi v djanju
spolnim, da bom tako deležen
tudi jaz tistega dobička, kate¬
rega so vselej bogaboječe duše
iz tega dobrotljivega premišlje¬
vanja Tvojega britkega trpljen¬
ja zadobivale. Amen.

Pri božjem grobu.

Bodi počeščen, o kralj, odre¬
šenik sveta, Gospod moj in moj
^°g za me križani! Bodi po¬
učena, o presveta glava, za
z trnjem kronana in s pa-

— 296  —

lico tepena! Bodi počeščeno
preljubeznjivo obličje za mo
zapijuvano in udarjeno z hu¬
dobno roko! Bodite počeščene,
premile oči, za me s solzami
zalite! Bodite mi počeščene,
sladke usta, za me z žolčem iu
jesihom napajane! Bodite mi
počeščene, predrage ušesa, za
me zasramovanjem in zaniče¬
vanjem napolnjene! Bodi pO"
češčen, ponižni hrbet, za me
gajžlan! Bodite mi počeščene,
prečastite roke. za me na knz
raztegnjene! Bodite počeščene,
premila prša, za me v trpljenj 11
vsepretrešene! Bodi počeščena,
desna stran, za me s sulico v°'

— 297  —

jaka prebodena! Bodite počeš-
Čene, svete kolena, za me v mo¬
litev pripognjena! Bodite po-
Češčene, častite noge, za me z
žeblji pribite! Bodi počeščeno
celo telo Jezusa Kristusa, za me
Da križ obešeno, razmesarjeno,
umorjeno in — pokopano! Bodi
počeščena, predraga kri, za me
iz vseh ran prelita! Bodi počeš-
cena, presveta duša, za me na
križi v roke nebeškega Očeta
zročena!

V združenji tega počeščenja,
0  mili Jezus, priporočim in zro-
idm Ti danes in vsaki dan mojo
dušo, moje življenje, moje srce
111  telo, vse moje počutke in

— 298 —

opravila, vse moje prijatelje in
neprijatelje, dobrotnike, pred¬
postavljene in moje sorodnike,
kakor tudi vse moje neprijatelje,
da nam pomagaš, nas rešiš,
varješ in zveličaš. Amen.

(Odpri zdaj stran 71 in premišljuj smrt
pravičnega.)

Tri zahvale Kristusu za trpljenje.

i.

O najkrotkejši Jagnje božje!
ki si tri ure na križi tako revno
in od vseh zapuščeno viselo,
zahvalim Te za tisto neizrečeno
bolečino, ktero si takrat trpek
ko si bil tako neusmiljeno raz¬
pet, da so se vse Tvoje kos ti

— 299

lahko prešteti zamogle: prosim
Te, odpusti mi po tej Tvoji neiz¬
rečeni bolečini, kar sem se s
svojimi poeutki pregrešil zoper
Tvojo dobroto. Amen.

n.

O najnedolžniši Jagnje .bož¬
je! z zalivalo vseh stvari Te zah¬
valim za tisto veliko grenko
^ejo, ki so jo zavoljo zveličanja
duŠ na križi pretrpel, takrat, ko
s i z glasnim in ^žalostnim gla¬
som zavpil: „Žejen sem,“ in
Vendar ti druzega niso dali piti,
kakor žolča in jesiha. Po gren-
kosti te velike žeje Te prosim:
°dpusti mi milostljivo, kar sem

— 300  —

se z nezmernostjo v jedi in pi¬
jači pregrešil. Amen.

ni.

O najdobrotljivši Jagnje bož¬
je! Z tisto Častjo in hvalo, kate¬
ro Ti dajejo vsi svetniki in iz¬
voljeni v nebesih, Te zahvalim
za tisto silno veliko martro, ki
si jo takrat trpel, ko si bil na
rokah in na nogah tako neus¬
miljeno z tumpastimi žeblji pri¬
bit, da se je od velike bolečine
vTebi srce treslo in trepetalo
in vsi udje se skerčili. Po tj
neizrečeni bolečini in grenki
smrti Te prosim, da mi vse pre¬
grehe mojih rok in nog milost¬
ljivo odpustiš in svoje rane na

— 301

rokah in nogah svojemu nebeš¬
kemu Očetu pokažeš in ga s
tem potolažiš, da mi grehe od¬
pusti. Amen.

Pri božji raartri na veliki
petek.

Molitev k peterim ranam Jeznsovim.

I.

Bodi počeščena rana desne
r oke! dodeli mi, o Jezus ljubi,
m oc, da premagam vse zapelji-
v °sti sveta, satana in lastnega
P°želenja in se prevzetnosti ne
ydam. Gospod, reši mojo dušo
'umojetelo! Oče naš... Ceščena
Marija...

n.

Bodi počeščena rana leve ro-

— 302  —

ke! dodeli mi, o Jezus ljubi,
pravo ponižno srce, da prema¬
gam vse moja trpljenja in v
nesreči ne obupam. Gospod,
reši moje starše, moje prijatelje
in moje dobrotnike! Oče naš-
Češčena si Marija...

m.

Bodi počeščena rana desne
noge mojega Zveličarja! daj m 1
o Jezus ljubi, potrebno goreč¬
nost, da si z obilnimi dobri © 1
deli zaslužim sv. raj. Gospod,
reši uboge duše iz vic! OČe naš-
Češčena si Marija...

iv.

Bodi počeščena rana l eV ®
noge mojega Zveličarja! dodeli

— 303  —

mi, o Jezus ljubi, potrebni strah
božji, da pred grehom bežim
in tako v pekel ne pridem. Gos¬
pod, spreobrni uboge grešnike!
Oče naš... Češčena si Marija...

v.

Bodi počeščena rana presve¬
tega srca! vlij, o Jezus ljubi v
moje srce nebeško ljubezen, da
eedalje bolj ljubim Boga in svo¬
jega bližnjega. Gospod, reši in
spreobrni moje sovražnike! Oče
n aŠ... Češčena si Marija...

O svete, preljubeznjive in
Predrage rane mojega Gospoda!
Jaz vas počastim in molim z
c elim srcom. Ve ste za me pe-

— 304  —

tero studencev, ki mi na moji
romarski poti žejo hladijo;
ve ste petero vrvi, ki me pred
potopom varjejo; ve ste petero
vrat, ki mi zgubljena nebesa
zopet odpirajo; ve ste za me
petero denarjev, ki me peklen¬
ske sužnosti odkupujejo; veste
petero pečatov, ki me zaznam-
vajo z znamnjemizvoljenih;ve
ste petero žarkov, ki mi v temi
pregnanstva tega sveta svetijo.
Glede te svete rane, predra- ,
ge zaslombe mojega zveličan¬
ja, obžalujem in objokujem,
ljubi Jezus, vse moje pregrehe,
katere sem storil vse moje ži ye
dni. Ja — iz celega srca j aZ

— 305  —

jih obžalujem in prosim, ljubi
Jezus, naj pade ena kapljica
krvi, ki je tekla iz teli sv. ran,
tudi na me, na mojo ubogo du¬
šo, da bo vseh madežev oprana,
°mita in tako Tebi dopadljiva.

Hvala Ti srčna, presladki
®oj Zveličar, da si me odkupil
fužnosti, zaznamval pečatom
'zvoljenih, da mi podajaš žarek
upanja, gasiš mojo žejo, da si
®e rešil potopa in me enkrat
upam — uzarneš v sv. raj.
O bodite mi počeščene presve¬
ti zveličanske rane Jezusa,
ju°jega Odrešenika! 5 Očena-
> ev i 5 Češčena si Marija in 5
tast bodi Bogu...

Skrbi za dušo!

20

— 306  —

O veliki noči.

Aleluja! Aleluja prepeva sev
nebesih, Aleluja prepeva se da¬
nes tudi na zemlji. Premagana je
smrt in pekel, Jezus vstal je iz
groba. O veseli se duša ter zapoj
tudi ti Zveličarju čast in hvalo,
zapoj mu veselo Alelujo! — O Je¬
zus ! danes je tisti dan, ko si častit¬
ljiv in neumrjoč od smrti vs¬
tal. O bodi hvaljen in češčen! Z
veselim srcom se ti danes za to
zahvalim, ker skoz toTvoje častito
vstajenje pokazal si pred vsem
svetom, da si več ko človek, da
si zares Sin božji, ki si zamores
življenje, ki si ga dal za svet, zo¬
pet sam dati. Zdaj smo terdno
prepričani, da je Bogu dar, ki si
ga na križi doprinesel, popoln 0 '
ma dopadljiv in da po njem lald {0

— 307  —

zadobimo odpuščenje grehov in
večno zveličanje. Prepričani smo
Pa tudi, da se vesela obljuba na¬
šega vstajenja gotovo dopolni in
da tudi nas Bog poslednji dan
obudi k večnemu življenju. Nič
s e nam ni smrti bati, Če bomo le
Tvoje zapovedi zvesto spolnavali.
Ti si smrt premagal in vstal, ta¬
ko vstanemo enkrat tudi mi, saj
Praviš : „Jas sem življenje in vs¬
tajenje  , kdor v mene verje, bo ši-
Ve l, čeravno bi bil še umrl .“ Ti si
§lava, mi pa udje; kjer boš ti, bo-
m o tudi mi. O Jezus, bodi češčen
neskončno milost in dobroto,
ki si mi jo z Tvojim vstajenjem
Pridobil! Kakšno veselo zaupa¬
nje se obudi danes v mojem srcu!
pleluja, veseli se, moja duša!Po
kratkem, revnem življenji
rie boš, o Jezus, če bom Tvoje

20 *

— 308  —

zapovedi zvesto spolnaval, obu¬
dil k večnemu življenju, kjer se
bom na vse čase pri Tebi veselil
in Ti večno alelujo prepeval. Daj
mi Tvojo pomoč, da se greha var¬
jeni in v Tvoji ljubezni ostanem.
Amen.

Na vnebohod Kristusov.

MOLIMO.

Dodeli nam, prosimo te, vse-
gamogočni Bog! da bomo, k*
verujemo, da je tvoj edinoro-
jeni Sin, naš Odrešenik, na da¬
našnji dan, v nebesa šel, tudi
s svojim duhom v nebesih sta¬
novali. Amen.

O Jezus, ki si se današnji
dan vernil k svojemu nebeškenut
Očetu, nikar nas ne zapusti-

— 309  —

Tvoji ljubi učenci, ki so Te
prisrčno ljubili, so močno za¬
tavali, ker so Tebe zgubili, ali
Tvoje preljubeznjive besede so
jih potolažile, ko si jim rekel:
»Grem pred vami, da vam pri
nebeškem Očetu stanovanje
pripravim. “ — O moj dobrot¬
ljivi Jezus, te tolažljive besede
rečene so tudi meni, če bom le
buli jaz, kakor Tvoji zvesti u-
Čenci, v Tvoj nauk trdno vero-
v nl in živel po Tvojih zapove¬
dih. O kako me veseli da imam
' nebesih tako mogočnega do=
kotnika in prijatelja, ki mi tam

eno stanovanje pripravlja.
' em in spoznam čedalje bolj,

— 310  —

da tam v nebesih je moj pravi
dom. Tukaj na tem svetu sem
le popotnik. O kako zoperna
mi je zemlja, ko nebesa po¬
gledam !

O ne, ne, na ta svet nočem
svojega srca navezavati, ker
vem, da prazno in goljfivoje
vse, kar je na svetu, temuč is¬
kati hočem le to, kar je večno.
Vse je Je nečimernosti neČi-
mernost, razun Boga ljubiti in
njemu služiti. Posvetno veselje
in posvetne dobrote so kmalu
pri kraju, le kdor Boga ljubi)
ostane vekomaj.

Daj mi Tvojo milost in P°'
moč, o Jezus, da bom vselej

— 311  -

in vsaki čas po Tvojih zapove¬
dih živel, po Tvojih stopinjah
hodil in da enkrat srečno k Te-
hi v nebesa pridem. Amen.

0 Binkostih.

MOLIMO.

O Bog, ki si denašnji dan
srca vrnili z lučjo sv. Duha
razsvetlil in podučil; daj nam
z pomočjo ravno tega Duha,
har je prav, misliti in ljubiti in
se vselej njegove tolažbe raz¬
veseliti. Po Jezusu Kristusu
Gospodu našem. Amen.

O sv. Duh! studenec vseh
^ilosti in ljubezni, ki si prišel
cez aposteljne in jim svete da-

— 312  —

rove dodelil, ponižno te prosim,
dodeli jih tudi meni, ker brez
njih ne morem nič dobrega sto¬
riti,ne večnega življenja doseči.
Dodeli mi, o delivec vseli mi'
losti:

da modrosti,  da pri vseh svojih
delali, v djanju in nehanju
zmerom in vselej le dobre
namene imam;

dar zastopnosti,  da vse nauke sv.
vere dobro spoznam in razu¬
mem, v tem pa, kar ne zapo-
padem, se nezmotljivemu
nauku sv. Cerkve podvrženi;
dar moči,  da v boju življenja,
v skušnjavah, v trpljenju m

— 313  —

bolečinah zvest in trden os¬
tanem in da me od spolno-
vanja volje božje nobeden
ne odverne;

far znanja,  da vse dolžnosti
svoje sv. vere in svojega sta¬
nu prav spoznam, in vselej
dobro vem, kaj mi je storiti,
kaj pa opustiti.

far pobožnosti,  da goreč v mo¬
litvi in službi Jezusa in Ma¬
rije vse storim, kar mi je
potrebno, se pogubljenja
obvarjem in večno zveliča¬
nje zadobim;

slednjič dar strahu božjega,  da
se vselej varjem zgubiti tvojo

— 314  —

milost, se strahu ljudi ne bo¬
jim, ampak vedno le to pred
očmi imam: „Kaj poreče

Bog!? in potem še le: Kaj
porečejo ljudje?," ker le Bog
je tisti, ki me bo sodil, ne pa
ljudje.

0 sv. Rešujem Telesu.

Vsegamogočni večni Bog!
tvoja sv. Cerkev časti danes z
velikim veseljem praznik pi' es j
vete skrivnosti, Telesa in Krf*
Jezusa Kristusa, katero je zve-
čer pred svojim trpljenjem v
večen spomin svoje neskončne
ljubezni, in v jed in pomoč na'

— 3!5  —

Sili duš postavil. Večna hvala
in čast Ti bodi, moj Zveličar!
Nebo in zemlja Te obseči ne
morejo in vendar si tu med na¬
mi v presvetem zakramentu pod
Podobo belega kruha! O čudež
nezmerne ljubezni božje! Lju¬
bezen neskončna, katere svet
pač ni bil vreden in je še dan¬
danes ne zasluži: O presrečni
kristjani, ki samega Boga v
sv oji vasi med sabo imajo!

Bodi zato pozdravljen, bodi
PoČeščen, o Jezus v Sv. R. Te-
ksu! Nebo in zemlja daja naj
Ti za to čast in hvalo! Ni Ti
bilo zadosti, da si nas s svojo
mnrtjo na križi odrešil; če

— 31G —

daritev sv. maše si zapustil in
med nami hočeš prebivati v
skrivnostnem čudežu sv. Reš-
Telesa. O presladki Jezus, oži¬
vi, rani moje srce sladke lju¬
bezni, da vedno po Tebi hrepe¬
nim, Tebi služim, Tebe ljubim,
Tebe molim, nikoli ne žalim m
nikdar ne zapustim. O Ti an¬
gel j ski kruh, nasiti mojo dušo!
O čisti studenec življenja, na¬
poji mojo dušo! O Zveličar
preljubi, Ti edino moje upa¬
nje, edina moja tolažba, edino
pravo veselje, edino prebiva;
lišče, daj da te skrivnosti
Tvojega Telesa in Tvoje Krm
tako častim, da zveličanskisau

— 317  —

Tvoje smrti in ljubezni vedno
°bčutim in se ga veselim!

Češčen, ljubljen in hvaljen vsaki čas,

Boili v sv. zakramentu Jezus naš!

Jezus — še nekaj Te pro¬
sim;— Tebe se danes v proce¬
si nese ven, tje v cvetočo na-
ra vo, čez polja in travnike: ob
^°spod na kolenali kleče Te
Prosim: odverni od našega kra-
■! a  vse škodljive hude ure, točo
111  nevihto; pokončaj in ustavi
rse sovražne napade, škod-
jivo gromenje, plohe in hude
'etrove; moč Tvoje roke naj
Potolaži vse viharje ognjenega
“bnebjain zraka. AngeljiTvoji
Orjejo naj to polje, da bomo

— 318  —

po prestaui nevarnosti in strahu
toliko veseleje Te častili in Ti
livalo peli.

V imenu Boga f Očeta, in f
Sina, in f sv. Duha. Amen.

„Bodi povsod ljubljeno presveto
Srce Jezusovo!“

„ Presveto Srce Jezusovo , usmili
se nas  /“

„Naša ljuba Gospa Presv. Sred
Jezusovega, prosi za nas P

„0 Božje Srce Jezusovo, ki
„ prebivaš tukaj v tabernakelj'
„nu, polno neskončne ljubezni
„in usmiljenja, prikrajšaj dne-
„ve hudobije in greha zavoljo
„rešenja duš, katere si svojo
„sveto rešnjo krvjo tako drag 0

319  —

»odkupil. O usmiljenja polno
»Srce Jezusovo, reši grešnike! u

„Hvala, čast, ljubezen in
»zahvala bodi vsaki trenutek
»darovana v podobi kruha skri¬
jem Srcu Jezusovemu po
» v seh tabernakeljiiili na zemlji
»do konca sveta. “ (100 dni
°dp.)

K presv. Srcu Jezusovem.

»Nebeški Oče! sprejmi mi-
»lostljivo predrago kri ki je
»tekla iz rane božjega Srca Je-
»zusovega, za potrebe sv. Cer-
»k-ve in v odpuščenje ljudem
»ki bodi nam milostljivi (40
S »i odp.)

— 320

O veseli dan, po katerem je
moje srce toliko hrepenelo! Bodi
mi pozdravljen! O pozdravljeno
in počeščeno bodi presveto Srce
večne ljubezni, Srce Jezusovo!!

O koliko je to srce za me
pretrpelo od rojstva do smrti,
od jaslic do križa! Enega dne,
ja ene ure ni bilo brez trpljen¬
ja in britkosti. In kedo je je
tako žalil? Kedo je žalil, ranil

to ljubeznjivo Srce? Nehvaležni

človek! In kedo žali to ljubez¬
njivo Srce tudi zdaj? Nehva¬
ležna kristjanska duša!

O moj Jezus, da bi Tej aZ
mogel ljubiti namesto vseh tj s '
tih src, ki Te žalijo in ne lj n '

— 321

Mjo! O da bi jaz mogel nado¬
mestiti, popraviti vsa razžalje¬
na, ki se gode z kletvino, z ro¬
tenjem, nespodobnim obnaša¬
njem v cerkvi, z božjimi ropi...
0 ljubi, preljubi Jezus, kje in
tedaj si Ti to zaslužil! ? O grdi,
nehvaležni človek! grdi, ne¬
hvaležni kristjan!! ,,Vol spozna
Mojega gospodarja in osel ve za
jasli svojega gospoda , človek pa
Mene ne spoznaj 1  tako pritožil
Se  je enkrat Bog in se pritožuje
P° vsej pravici tudi dandanes
Mjeni Jezus.

. »O Jezus, iz srca krotek in poni-
* en ' stori moje srce Tvojemu podob-
n °-“  (300 dni odp.)

Skrbi za dušo!

21

— 322  —

* Ljubljeno hodi vsalci čas in pov¬
sod presveto Jezusovo Srce. u  (100
dni odp.)

Triintrideset prošenj k Sren
Jezusovem.

O Srce usmiljenega Jezusa, beseda več¬
nega Očeta, spreobrni me!

O Srce usmiljenega Jezusa, sprejmi me v
število otrok Mariinih!

O Srce usmiljenega Jezusa, moj učenik,
uč(j me!

O Srce usmiljenega Jezusa, kralj miril, do¬
deli mi svoj mir!

O Srce usmiljenega Jezusa, moje pribeža¬
lišče, sprejmi me v varstvo!

O Srce usmiljenega Jezusa, moj pastir,
pasi me!

O Srce usmiljenega Jezusa, ki ima z mano
tako potrpljenje, pokrepčaj me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moj Zveličar,
reši me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moj Gospon
in Bog, naj bom tvoja last!

O Srce usmiljenega Jezusa, prava P°*>
rodi me!

— 323  —

O Srce usmiljenega Jezusa, večna resnica,
učy me!

O Srce usmiljenega Jezusa, večno življe¬
nje, oživi me!

0 Srce usmiljenega Jezusa, moja moč, do¬
deli mi jo!

0 Srce usmiljenega Jezusa, luč sveta, raz¬
svetli me!

0 Srce usmiljenega Jezusa, moja pravica,
opraviči me!

0 Srce usmiljenega Jezusa, moj srednik,
spravi me s svojim Očetom!

0 Srce usmiljenega Jezusa, zdravnik moje
duše, ozdravi me!

® Srce usmiljenega Jezusa, moj sodnik,
ne obsodi me!

® Srce usmiljenega Jezusa, morje nezmer¬
ne milosti, sprejmi me v se!

® Srce usmiljenega Jezusa, nebeška mana,
nasiti me!

® Sr ce usmiljenega Jezusa, tvoj zgubljen
sin sem, najdi me!

Srce usmiljenega Jezusa, moje veselje,
razveseli me!

® rc e usmiljenega Jezusa, moj pomoč
ni k, pomagaj mi!

21 '

— 324  —

O Srce usmiljenega Jezusa, moja ljubezen,
vžgi jo v mojem srcul
O Srce usmiljenega Jezusa, moj varil, vari
me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moje upanje,
potrdi me v njem!

O Srce usmiljenega Jezusa, moja ljubezen,
daj da te ljubimi

O Srce usmil,enega Jezusa, vir življenja,
operi me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moja sprava,
očisti me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moja slava,
daj mi jo vživati!

„ Povsod bodi ljubljeno presveto
Srce Jezusovo (100 dni odp.)

Praznik vseli svetnikov.

Kristjan! Kristjana!

Dvojna pot drži s tega sveta na
uni: ena v pekel, druga v nebe¬
sa, ena v jok, druga pa v veseije-
Po kateri teh dveh hodiš ti?!

— 325  —

Pomisli to danes!

Jezus Kristus, Devica Marija,
vsi svetniki in svetnice ti kličejo
danes: o popotnik zemlje spomni
se in ne žabi da:

1. Eno samo dušo imaš;  če to zgu¬

biš, druge več ne dobiš.

2. Ena sama smrt te čaka;  srečna

ali nesrečna, če srečna ne bo,
za te ni več pomoči.

3. Eno samo sodbo boš slišal;  ali v

večno veselje ali v večen jok.

4. Ena sama večnost te zadene;  ali

boš se večno veselil, ali pa
večno jokal.

5. Enega samega Boga imaš;  če

njemu ne služiš, si hudičev
služabnik.

6. Eno te čaka;  ali večno dobro

ali večno slabo, da se ti bo

— 326

večno dobro godilo, poslušaj
nas.

7. Kaj pomaga človelcu, če si ves svet n

pridobi , dušo pa svojo pogubi ?

8. Živi prav  in ne žabi, da si u a

zemlji le kratek čas.

Vernih duš dan.

Glasovi iz groSiov.

— 327  —

Bernik moj!

Tii postoj,

Dvigni srce svoje
K Bogu gor
Da se skor
Smili duše moje!

Mili glas
Prošenj vas
Ljubljeni naj gine;
Molite
Rešite

Ognja mč in tmine.

Roka Gospodova me je zadela,
Vsmilite se me prijatlji vsaj vi,

Da se bo moja skor duša štela
Tje, kjer Zveličar, moj Stvarnik, živi.

Kristjanska duša!

0 človek, romar proti večn osti!
Ustavi se danes nekoliko na po¬
kopališči, oglej malo one zelene
hribčke, koje vidiš okoli sebe.
kaj te uče? kaj ti kličejo? Glej!
butasti so sicer in vendar resni,
"lasni so pridgarji, ki ti pravijo:

Pomisli o človek, da ena več¬
nost te čaka, srečna ali nesrečna,
^krbi, skrbi za dušo, da je ne
Zgubiš, ampak zveličaš. Milijonov

in milijonov let bo preteklo, duša,
enkrat zgubljena, zgubljena bo
za vselej; duša, enkrat zveličana,
zveličana bo za vselej.

Zgrešeni cilj tvojega življenja,
je pekel;

Vdobljeni cilj tvojega življenja,
so nebesa.

PEKEL.

„ An g el ji bodo ločili hudobne j?
„ sred c pravičnih in jih bodo vcrgh v
r ,prč ognja; lam bo jok in škripanje
r s zobmi. Ali ste razumeli vse to?
tako govori sam Jezus.

Verska resnica je, da bo Bog
pravične vzel v večno veselje v
nebesa, pa ravno tako je tudi
verska resnica, da bo Bog hudob¬
ne vekomaj zavergel in jih
nil v kraj večne kazni, kateri kraj

— 329

imenujemo pekel. Pekel je tedaj
tisti kraj, kjer pogubljeni trpe
večne kazni. „Kdor tega ne ver-
je, pravi sv. Avguštin, tudi ne
v erje, da je en Bog.“ Kakor bodo
pravični vekoma j v nebesih z Bo¬
gom sklenjeni in vživali veselje
z a plačilo svojih dobrih del, rav-
n o tako bodo hudobni v peklu
trpeli večne kazni za kazen svo¬
jih hudobij. To nas uči sam Jezus
Kristus, večna resnica: Oni bodo
Pahnjeni v unanje teme , kjer bo jok
1n  škripanje z zobmi.  Zaverženi
bodo za vselej spred božjega ob-
bcja. odločeni od tovaršije pra¬
vičnih, prišteti bodo hudičem.
Te _ strašne nesreče se obvaro¬
vati, nas zvesto Jezus opomin¬
ja in nam ukazuje, odsekati
r ajše roko in nogo ali izdreti
s i oko, to je odpovedati se rajše

- 330  —

narprijetnejšim rečem, kakor za-
veržen biti v večen ogenj, kjer
červ vesti nikoli ne umrje, ogenj
nikoli ne ugasne. Bog je hudob¬
nežem že od nekdaj zažugal pe¬
klenski ogenj. Že stari ajdje šoto
vero imeti in so bili trdno pre¬
pričani, da hudobneži bodo po
smrti kaznovani. Toliko bolj ve¬
mo to mi kristjani, ker nam je to
sam Jezus razodel in povedal,
kako se bo godilo grešnikom P°
smrti.

Hudobneži bi najrajše vidili,
da bi pekla ne bilo, da bi b re . z
strahu svoje hudobije uganjali,
ali sveta vera nas uči, pamet po -
trduje in že sama vest nam spre
čuje, da na uncm svetu je Pf 1 '
pravljcno strašno in večno trplj e '
nje v peklu.

Da se, kristjanska duša, ob-

— 331  —

f arješ pekla, beri in pomisli kako
pozne, velike in strašne martre
Morajo pogubljeni trpeti v peklu.

1 .

Pogubljeni so zaverženi spred
“ožjega obličja. „ Poberite se spred
'"ene, vi preideta “ poreče Jezus
hudobnežem, v večen ogenj , ki je
Pripravljen hudiču in njegovim an-
Hdjem!“

Pogubljeni so za vselej zgubili
h°žjo prijaznost in večno zveli-
“ a uje, toraj jih bo ta zguba nebes
“olj pekla, kakor vse peklenske
JUartre. Iz globočine peklenskega
jezdna bodo povzdigali svoje
° c i proti nebesam, katere bodo
J svojih mislih vedno odprte vi-
. in pri tem pogledu spomin¬
ku se bodo svoje slepote in
Odvratnosti, da so slabo živeli,

— 332  —

greh ljubili in se radovoljno za¬
kopali v peklenske martre. To
jih bo peklo neizrečeno. Zguba
nebes narhujše peče, najbolj boli.
Zato naj mi govori kedo cd taV'
žent peklov, mi nič tacegn, nič
tako hudega ne bo povedal, ka¬
kor hudo in žalostno je nebesa
zgubiti.

O kaj smo zgubili, ker smo
Boga zgubili!? Pogubljeni to zgu¬
bo tako živo občutijo, da čez to
neizrečeno žalujejo in se strašno
kesajo, da so njega, narvečjo do¬
broto , za vselej zgubili. KakŠn°
žalost občuti že mali otrok, ce
očeta ali mater zgubi, ali nič n>
to proti britkosti duše, ko Bog a
zgubi! Absalon. Davidov sin, J®
silno žaloval, ko ni smel P re .
obličje očetovo. Dolgo časa n*
David pustil pred se svojega sina.

— 333

tar se mu je zameril. Absalona
l e  to tako bolelo in mu tako tež-
bilo, daje rekel: „Prosim, da
vsaj obličje kraljevo vidil in
Potem, če se kralj še spomni na
^ojo krivico, naj me umori.“
Koliko bolj hrepeni še le duša
P° Bogu! Kakor hrepeni žejen
Men po mrzli vodi, tako želi duša
penjena biti z Bogom in vendar
)0  to vse zastonj; ločena bo
oprala biti vekomaj od Boga. To
‘°čenje od Boga bo duši tako tež¬
ji 0  djalo, dabi bilarajše končana,
! t0  bi bilo mogoče, kakor da ji ne
! )0 v  dano nikoli gledati obličja
“°ž.jega.

Oh^ nesreča, nesreča grozna,
^sreča nepopisljiva! Od Boga,
f v pjega stvarnika, vekomaj ločen
M, kdo zamore to zapopasti?

— 334  —

2 .

Kratico je veselje  —
večno pa je trpljenje.

Pogubljeni, sami krivi svoje
pogube, bodo trpeli vse narstraš-
nejše martre na duši in na telesu.

Njih vest bo vedno nemirna,
pekla jih bo neprenehoma, pikala
in grizla. „ Črva njih vesti ne bo ni¬
koli konec , ni ogenj ne bo nikoli ug as '
nil,“  rekel je Jezus. Vedno, vedno

se bodo spominjali svojih V re ~
greh in njih hudobije jim bodo
vedno pred očmi, ker vest ji®
jih bo očitala brez prenehanja..

Hudobneži sev svojem življa'
nji prizadevajo na vse moči in
mogočne načine, da bi svojo vest
zadušili, da bi bolj brez skrbi/
svojih hudobijah živeli: ali gorje,
gorje jim, ker v peklu jim bo vest

— 335  —

vedno očitala, da bi se bili lahko
zveličali, če bi le hotli, ker pa v
življenji niso hotli poslušati glas
svoje vesti, ki jih je učila, opo¬
minjala in svarila, bodo morali
Poslušati v peklu nje ojstro oči¬
tanje in grizenje brez konca in
maja.

»Oh! vpije pogubljeni kristjan
v Peklu: na poti sem bil proti
jmbesam in vendar moram zdaj
Piti v peklu! V pravi katoliški
Ve ri sem bil zrejen, in vendar
Sei n po lastni neumnosti in ne¬
marnosti za vselej zaveržen! Pri
■V-kerstu sem bil sprejet za otro-
ij a  božjega in za dediča nebeš¬
ka kraljestva, in vendar je zdaj
IJoja dedšina (erbšina) peklen-
p brezden! Bil sem na svetu
® v ariš Jezusovih prijateljov, in
ztla j bom pa na vekomaj tovariš

— 33G

peklenskega satana in njegove
družbe."

Hudobna duša je obsojena v
večne kazni. „ Zvežite mu roke in
noge in verzite ga v unanjo te¬
mo, kjer bo jok in škripanje z
zobmi." In nesrečna duša se vde¬
re v tisti strašni kraj, katerega
sv.pismo imenuje „ognjenopeč.‘'
v kraj, „kjer bo ogenj in žveplo
hudobnim odločeno." Psalm 10.

„ Tako pojdejo hudobni v deželo
revščine in tcmote, v kateri prebvM  j
smrtna senca in večna groza.*

Job. 10.

„Prekleti , pravi sv. Janez, bodo
svoj del imeli v ognjenem in žvcplj'
nem jezeru . 11  Za storjene hudobij 6
zaprti bodo v večno ječo in tam
ne bodo imeli druge tovaršije,l\ a '
kor druge pogubljene, hudiče m
vse peklenske spake in pošasti-

— 337

Kdo zamore izgovoriti le, kako
strašno in žalostno bo prebivati
v taki tovaršiji?! Že na tem sveti
Vsakdo vd, kako žalostno je živeti
•ned takimi ljudmi, ki se vedno
sovražijo, eden druzega pikajo in
Preklinjajo. Koliko strašnejše je
'n bo še le v peklu, ko bi druge
jnartre ne bilo, kakor le ta: ve¬
komaj prebivati med zaverženi-
toi, kjer eden druzega preklinjajo
[f 1  eden na druzega svoje pogub¬
ljenje zvračajo.

Starši kolnejo otroke, otroci
®tariše. Mož kolne ženo, žena mo-
^ Bratje preklinjajo svoje brate,
to varši svoje tovarše, nesramnež
8 yojo nesramnico, plesalec svojo
Plesalko. Eden druzemu pravijo:
bsi kriv, ti si kriva! Vi oče, vi
^ a ti sta kriva, ker me nista prav
svarila! Ti si mi kriv, ker si me

Skrbi za dušo I 22

— 338  —

v greh zapeljal! Ni res, ti si kriva,
ker ti si mene premotila! O nik¬
dar, nikdar bi ne bil jaz v pekel
prišel, ti, ti si kriva, nesrečna
duša! — O prekleta tista ura, v
kateri sem te spoznal! O prekle¬
ta tvoja tovaršija! prekleta ura,
ko sem prvič na berjarje stopila'
O prekleti oče, ki mi strahu nisi
dal o pravem času! vedel si, kaj
delam, kod hodim, pa k vsemu
si le molčal. In treščil bo pogub¬
ljeni sin v pogubljenega očeta-
— O nesrečna ti mati, ki si trdno
spala, ko so fantje k meni zaha¬
jali! — Pogubljeni kolnejo brez
nobenega prenehanja : kolnejo
sebe, uro svojega rojstva, tovari¬
še, zapeljivce, pohujšljivce, J a ’
vse križem. In vendar jim vse to
ne pomaga nič.

V peklu ni nobene tolažbe, ha

— 339  —

svetu, če se komu hudo godi, če
je v veliki nesreči, bolezni ali v
britkostih, ima vendar kacega
človeka, da ga potolaži, mu z us¬
miljeno besedo trpljenje polajša
in mu kolikor zamore pomaga, a
tega v peklu ni. Tu ni upati to¬
lažbe od nobene strani. Zastonj
vpijejo proti nebesom, zastonj
Proti Bogu, zastonj k Devici Ma¬
riji. Za nje je vse gluho.

„ Pogubljeni v peklu zdihujejo
»neprenehoma, pa ga ni da bi se
»jih usmilil; vpijejo iz globočine,
»pa ga ni, da bi jih slišal; tulijo,
»pa ga ni, da bi jim pomagal; jo-
»čejo, pa ga ni, da bi se jim smi-
»lil,** tako piše sv. Ciril.

_ Oni kličejo smrt, pa smrti je
n i in je ne bo vekomaj. Brez kon-
u a, brez mere so nesrečni, pa si
Pomagati ne morejo in ne bodo

— 340  —

mogli. Zato kolnejo in bodo kleli
na večne časer naj pogine dan,
porečejo, ko sem rojen bil, in noč,
kader se je reklo, človek je spo¬
čet! Zakaj nisem umrl v mater¬
nem telesu! itd.

Glej kristjan! Glej kristjana!
tako boš enkrat jokal, tako boš
enkrat jokala, tutila in klela v
peklenskem brezdnu. če se zdaj
smeješ v tvojih pregrehah m
trdovratno živiš, pa nič ti ne bo
pomagalo tvoje trpljenje in le za
en las ne bo prikrajšano. Gorje
ti bo, ker brez milosti in usmil¬
jenja pahnjena boš za vselej spred
obličja božjega in tvoj delež bo
med prekletimi. O kristjanska
duša žaluj, zdihuj in jokaj Čez
svoje pregrehe, dokler ti je s e
mogoče, da s tem s svojimi sol¬
zami pogasiš peklenski ogenj.

341

3 .

Koliko je ura? Upraša duša
dušo. „ Ura je večnost!*  Kedaj bo
minulo naše trpljenje? „ Nikoli .“
Koliko časa bo to trajalo? „Zmi-
raj.“ Zveličani bodo vekomaj z
Bogom, pogubljeni vekomaj z hu¬
dičem.

»Poberite se prekleti, v večen ogenj!*
Pogubljeni gore v ognju, ki
.nikdar ne ugasne. Jezus bo po-
pbljene zavergel v ogenj, kjer
bodo vekomaj goreli. Sv. Avguš¬
tin pravi, da v peklu je resničen
ogenj, ki nezapopadljivo peče in
bo dušo in telo z neizrečenimi
bolečinami obdajal. Jeza božja je
Prižgala v peklu tako čuden in
prašen ogenj, ki bo pogubljene
z gal in pekel. Vsa vročina pos¬
vetnega ognja ni še senca proti
Polenškemu ognju. Ko bi pa tu-

- 342  —

di v peklu še druzega ognja ne
bilo, kakor naš ogenj, bilo bi to
že zadosti. Le pomislimo, ko bi
bil človek obsojen v razbeljeno
peč, kjer se topi železna ruda, s
kakim strahom in trepetom bi
se bližal tej vročini! Vendar bi
pa tak človek imel vsaj tolažbo,
da njegova martra ne bo dolgo
trpela, ker vč, da v taki vročini
bo komaj do dna peči priletel in
bo že mrtev. Ali v peklu je_ vse
drugače. Strašen je bil ogenj, k J
je nesramna mesta Sodomo in
Gomoro z prebivalci vred požgal
in pokončal. Vendar je ta žvep¬
leni ogenj le podoba, le izgleu
peklenskega ognja. . .

Kolike martre trpe pogubljen
v peklenskem brezdnu, v ognju-
nam narbolje pove bogatin, k 1
je umrl in je v pekel pokopan bu-

— 343  —

Že toliko let vpije v strašnem
trpljenju:,,Grozovito trpim v tem
plamenu!“ Kliče, pa nobeden ga
fle sliši. Joče, pa nobenemu se ne
smili. Ječi. pa ni ga, da bi ga poto¬
lažil. On nima narmanjše pomo¬
či. Druzega ne vidi okoli sebe, ka¬
kor okoli in okoli ognjen plamen.
Druzega ne požira, ko ogenj.
»Oče Abraham, vpije, smili se me
•a pošlji Lazara, da naj zmoči ko-
ftec svojega prsta v vodi in ohla¬
di moj jezik, ker grzovito trpim
v  tem plamenu." Pa tudi to mu
jai dovoljeno, mu ni dano. Abra¬
ham mu odgovori: „Sin! spomni
® e , da si v življenji prijel dobro,
Dazar pa slabo, zato se on zdaj
veseli, ti pa trpiš. In med nami
ja med vami je velik prepad, ta¬
ko, da nobeden od nas k vam, in
°d vas k nam ne more." Tako se

344  —

godi bogatinu zdaj v peklu. Na
svetu je imel vsega zadosti, kar¬
koli je srce poželelo: je nezmerno
pil in se mastil, zdaj pa nima ene
same kapljice vode, da bi si v
peklenskem ognju jezik ohladil-
Tako se godi vsim pogubljenim
v peklu. Tako se bo godilo tudi
nam, če bomo trdovratno živeli.

Je v peklu res ogenj?

Je ogenj. Sam Kristus ga na¬
poveduje; On, večna resnica ne
laže. V peklu je strašen, nezapo-
padljiv ogenj, ki bo dušo in telo
žgal, pa vendar nikoli ne sežgal
ali končal. V  tem ognju bodo po¬
gubljeni goreli, in vendar ne zgo¬
reli. O ljubi Bog! O Marija!! kako
bo to strašno! Nezapopadljive m
vendar resnične so martre, kijm
pogubljeni trpe v peklu, pravi sv-

— 345

Avguštin. Veči so njih martre,
kakor trpljenje celega sveta. Vse
trpljenja mučencev niso še senca
muk pogubljenih.

Mislimo si človeka, ki ima
Prav hude bolečine na kakem te¬
lesnem udu: oh kako ječi, zdihu¬
je, vpije, se zvija in nima pokoja
n e po dnevi ne po noči. Vsake¬
mu, ki ga vidi, se mora usmiliti.
Kako bodo še le tulili pogubljeni
v  peklenskih martrah, kjer bodo
trpeli tako strašne bolečine, da
Ph še misliti nihče ne more?! —-
trpeli bodo na vsih udih brez
izločka, vtopljeni tako rekoč v
gorečem morju in pokriti od pla¬
mena peklenskega ognja. Tisti
°?enj, pravi sv. Avguštin, _ žge
c 'ušo in telo, pa brez da bi jih
® e žgal, in gori brez prenehanja,
o r ez da bi ga kedo podpihaval.

— 346  —

Ogenj, ogenj tedaj žgal bo pogub¬
ljene. — Kaj praviš k temu, gerdi
plesalec, plesalka ! ? tam, tam boš
skakal, boš norela in drsala 1

Le pleši, pleši norica, tudi v
peklu boš plesala, satan bo s tabo
drsal po žerjavici.

Duša neumerjooa!

Pomisli to, dokler imaš čas!
Tam bo težej pretrpeti eno uro,
kakor tukaj sto let delati najojs-
trejšo pokoro. Tam ne bo počit¬
ka, nobenega pokoja, ampak več¬
no trpljenje, večen jok, večno
tulenje, večno vpitje. Vse veselje
in slasti, katere so pogubljeni na
tem svetu uživali, se jim bo v
peklu v bolečino in v ogenj spre¬
menilo. V neskončnih martrab
bodo kričali: „0 mi neumni! ka¬
ko po nemarnem smo sem prisl 1 -

— 347  —

Namesto po pravi poti, hodili
smo po poti pogubljenja. Kaj nam
z daj vse to pomaga? Oh! gorjč
r ‘am! gorje nam! Stokrat in brez
konca gorje!!

Brez konca in kraja bo pogub¬
ljenim vest vpila: sami ste krivi,
sami ste si to nesrečo nakopali!
kepo, lepo vas je Bog klical, vabil
>a svaril, pa zanj niste porajtali.
Zakaj niste Cerkve in duhovni¬
kov poslušali?! Zakaj ste se oglu-
šali!? Vi za božji opomin niste
Porajtali, zato vas je Bog zdaj za-
Vergel.

Tako bo Bog v svojem pravic¬
am serdu kazal pogubljenim
celo večnost svojo vsegamogoč-
u °st, svetost in — pravičnost.

— 318  —

4 .

„ Njih červa ne bo Iconec in ogenj
ne ugasne . 11  rekel je Jezus.

Živel je v nekem kraji brezve¬
ren bogataš. Ostudno in pregreš¬
no je bilo življenje. Sam pogla¬
var tiste dežele, bogaboječ in
pravičen kristjan si je prizadeval,
da bi brezverneža, sicer prijatelja
njegovega, kaj spreobrnil.

Kaj se vmisli?

Bogataša povabi neko jutro na
lov. Ta pride in gre z kraljem na
lov. Za lovom sledila je igra, ki
je trajala več ur. Ko se igre na¬
veličajo, podajo se vsi skupaj k
komedijam v gledišče (teater.)
Tega bil je bogataš kmalu sit, ali
kralj gaje povabil, treba je sluŠati.

Po komedijah, ki so trajale
štiri ure debele, podali so se v

— 349  —

prostorno, veliko sobano (šalo),
kjer je igrala krasna godba. Tež¬
ko, silno težko šel je kje bogataš.
-Kralj me hoče umoriti, mrmral
j e  sam z sabo ; še kaj naj se zmisli,
iaz sem mrtev.“

In res, — po godbi naznani mu
kralj, da treba iti na ples, h ka¬
teremu pojde tudi on sam. ,.0
?°rje meni! začne zdihavati,zdaj
P a  še p!es!“ „Še na nogah več
stati ne morem, in zdaj še ples!“

»Svitli kralj!  mu pošlje odgo-
'°r, za božjo voljo, pustite mc, da se
opočijcm! Osemnajst ur krat-
kočasov! O tega je preveč! Osemnajst
> r  brez prenehanja! Jaz tegaprena-
s ati n e  morem !“

, n  (če moreste prenašati  — mu
. a lj odgovori — kako bole prena-
Sa « pa tisto dolgo večnost samcqa

— 350  —

trpljenja injoJca , brez prenehanja, v
h at er o vas pvipcljevaše slabo življen¬
je??  /*

Pomagalo je — bogataš brez¬
verni se spreobrne.

Človek predragi!

Moli, delaj kar je prav, ne žabi
na Boga, skrbi za nebesa, dokler
imaš čas. Misli večkrat na pek¬
lenski ogenj, da vanj ne prideš,
ker strašne so besede:

„ Poberite se spred mene, vi l ,re '
Meti, v večen ogenj P

Tako je. Gorje pogubljenim-
Gorjč mu, ki v pekel pride! Nar-
hujše pa je to, da so peklenske
martre večne, ki nikoli nehale n®
bodo. Tam ni upanja, da bi b»
kedaj tega konec. „Njih červa ne
bo leonec in njih ogenj ne ugasne,

— 351

govori Jezus. Trpeli bodo pogub¬
ljeni brez konca, brez kraja, brez
upanja; trpeli bodo vekomaj.

Pogubljeni v peklu bodo vpili
Po koncu, pa konca ne bo nikjer
in nikoli. Kakor bodo pravični v
nebesih vekomaj srečni in brez
strahu, da bi njih sreča končala,
ravno tako bodo pogubljeni ve¬
komaj v peklu nesrečni in njih
nesreče ne bo konca. Njih trplje¬
nje se bo vedno počenjalo in ni¬
koli ne bo nehalo; ono bo vedno
novo. Trpeli bodo celo večnost,
boreli bodo toiiko milijonov let,
kolikor je zvezd na nebu, bilk
bave na zemlji, kolikor je listov
Ua drevju in vendar se n j ih tr p ijen-
j® bo le zmeraj začenjalo. Kader
ko preteklo zopet drugih milijo¬
nov let, kolikor je zern peska v
nrorju, kolikor je kapljic v vsih

— 352  —

vodah, rekah, studencih in v vsih
morjah, čas njih trpljenja ven¬
darle za en las krajši ne bo. Zme¬
raj bodo v sredi večnosti in nikoli
ne bodo ene stopinje bližej kon¬
cu, ker nobenega nima. Ž vsim
vpitjem in tulenjem oni Boga ne
bodo omečili, — ker zamudili so
čas milosti.

TEČNOST!

Ta se ne da dopovedati, zapo-
pasti! Misli si duša! da bi bij
kak človek za toliko časa v pekel
obsojen, dokler bo s svojimi sol¬
zami cel svet potopil, ako bi l e
vsakih tavžent let eno samo solzo
potočil, kedaj bi toliko solz najo-
kal, da bi iz njih bilo tako morje,
ki bi cel svet potopilo? Kolik 0
milijonov let bi bilo k temu P° L '

— 353  —

reba? Judež Ižkarjot bi bil komaj
dve solzi stočil! — kedaj bi jih
bilo za eno posodo? za en buček?
za eno dolinico? za en potok?
Strašno, strašno dolgo let bi mo¬
rali pogubljeni trpeti, preden bi
ysakteri toliko solz natočil, da bi
ž njimi cel svet potopil, vendar
upanje bi imeli, da se bo to en¬
krat zgodilo. Upanje bi imeli, da
bodo, čeravno čez silno dolgo
kt, vendar kedaj rešeni. — Več-
n °st pa nikdar ne bo nehala.

Bog je v svoji pravičnosti tak
strašanski ogenj prižgal v peklu,
c, a nikoli ne ugasne, in v tem
°gnju bo pravični Bog hudobne
Ve komaj kaznoval. Peklenske
Sartre ne bodo nikoli jenjale;
y edno bodo pogubljeni umirali,

nikoli ne bodo umrli, vedno
trpeli, pa nikoli zadosti.

Skrbi 7 a dnšo!

23

— 354  —

Kristjanska duša!

Oče, mati, sin, hči!

Misli si, da bi tje pred peklen¬
ske vrata stopil mož s košem na
herbtu in bi ga duše prašale:
Mož, kaj prodajate? kaj imate v
košu?! „Prodajam čas“ bi ta od¬
govoril, „in ponujam spoved."
O! kako bi se duše trgale za ta
čas, kako bi se drle za pol ure
časa, da bi zamogle svoje zmote

popraviti in se spovedati! Pa zas¬
tonj je vse to.

O kako bi pogubljeni delan
pokoro, naj bo še tako dolga 1?
ojstra! Pa to jim ni in ne bo ni;
koli dano, ker oni so za vselej
zaverženi spred božjega obličja-

Kar zaverženim ni več dano>
to je tebi, kristjanska duša » c
mogoče. Skrbi, skrbi toraj za du-

— 355  —

šo, dokler je čas. ,Eno imaš, če
tišin zgubiš , druge več ne dobiš. “

Če hodiš po široki cesti, obrni
se hitro na desno proti nebesom.
Pomagaj si, dokler si še sam po¬
lagati zamoreš. Ne zamujaj dra¬
gega časa, da ti ne uide! Čas hiti,
biti v morje večnosti. Ura mine,
aikdar več nazaj ne pride. Pride
čas, ko časa več ne bo. Slušaj
poga, dokler je Bog še priprav¬
ljen.

Premišljuj večkrat strašno več¬
nost, da se obvarješ večne nes¬
oče, večnega ognja in da večno
srečo v nebesih zadobiš!!

n Strašno je priti v roke sivemu
Sogu! u

Ko zaveržene preklete,

Pahnil v ogenj boš vjete,

Deni takrat me med svete!

23 *

— 356  —

Vdobljeni cilj našega popotva-
nja so:

NEBESA.

Bere se od svetega Avguština,
da ga je njegov prijatelj Severi
prosil, naj bi mu kaj pisal od ne¬
beškega veselja. Preden sv. Av¬
guštin to začne, dobro vedoč,
kako je to težko, hotel se je p°'
prej o tem posvetovati se sveti®
Jeronimom. Piše mu tedaj P®'
mo. ,Ko sem začel pisati, prav'
sv. Avguštin, napolni naenkrat
hišo, kjer sem bil, neizrečena lu c >
kakoršne v naših časih še ni bj' 0
viditi, z neizrečeno prijetnim d®
hom.“

Avguštin se močno tega pre|;
traši. Iz te svitlobe sliši g'a s >
mu pravi: „Kai počenjaš Avgu*'
tin! ali misliš ti sprati morje v

— 357  —

malo posodico in ves svet stis¬
niti v svojo pest? Boš li mar ti
gledal, kar nobeno oko ni vidilo,
noš li ti razumel, kar nobenega
c Weka srce ne more razumeti?
Hočeš ti pregledati, kar je nes¬
končno, nerazumljivo? S kakšno
•nero boš meril, kar je nezmer¬
no?! — Bil je to glas sv. Jeroni¬
ma, ki je tisti dan umrl v Betle¬
hemu in se v nebesa preselil.

»Ta slava , ta lepota, veličastvo ,
Pravi sv. Avguštin, presega vse
^isli, vse želje in vse naše besede.“

■ Misli si, človek, jasno noč z
brezštevilnimi zvezdami; oh ka-
je ona lepa! Misli si potem
“Vitlo jutro, ko solnce izhaja in
^'°je prve žarke čez pomladan¬
sko naravo, čez zelene hribe in
oline, čez lepopisane travnike
a %; oh kako je to krasno!

358  —

Misli si dalje vse lepote sveta,
vse lepa mesta in vasi; misli si
vse veselje in prijetnosti na tem
svetu; misli si vse lepe cerkve
in hiše; misli si vse drage kam -
ne in rude, zlato in srebro ; kako
je vse to lepo, krasno, prijetno
— in vendar glej! vsa ta lepota,
in prijetnost ni nič in zgine proti
lepoti, krasoti in prijetnosti
nebes.

Vse, karkoli se zamore reci
od nebeškega veselja in misW|>
je komaj senca proti neskončni,
nezapopadljivi sladkosti, katero
vživajo izvoljeni v nebesih, 111
katero bomo vživali tudi mi, k a '
der tje pridemo. . 'j

„ Tolika je sladkost nebeškeg
„ veselja, pravi sv. Avguštin, da,

„ ko bi ena sama kapljica te sla
„ kosti pala v peklenski brezde ,

j bi vso peklensko grenkost spre¬
menila v sladkost."

A

Popotniki smo tu na zemlji;
naš pravi dom so nebesa. Mi smo
namenjeni za Boga, namenjeni
za vse bolje, srečnejše, večno
življenje na unem svetu. Mi gre¬
nko tako rekoč memo sveta, ker
naše pravo stanovanje ni ta svet,
nmpak večnost. Tam, tam nam
je pripravljen tisti srečni kraj,
kjer se Bog svojim izvoljenim od
obličja do obličja razodeva in v-
zivati daja. Ta srečni, brez konca
Prijetni in veseli kraj imenujeno:
j »nebesa." Vsi smo za nebesa
etvarjeni, vsi za nje namenjeni,
bog želi, da bi vsi ljudje tje prišli
'n da bi nobeden pogubljen ne
oil- On, dobrotljivi Bog nas vse

— 360  —

želi pri sebi imeti, da bi se tam
v večnosti brez konca ž njim ve¬
selili. Toda to veselje, to plačilo
si moramo zaslužiti; če je že ho¬
čemo doseči, moramo tudi de¬
lati, skrbeti in živeti po božji
volji.

Brez dela ni plačila,

Brez vojske ni zmage,

Kratko je trpljenje —
večno pa je veselje.

Da bi se srečno vojskavali na
svetu in svoj tek srečno dokon¬
čali, in zadobili tisto krono ne¬
beške časti, katero nam je Jezus
Kristus pripravil, je potrebno, da
pogostoma svoje oči proti nebe¬
som povzdignimo in premisli 11 '
jemo, kakšno veselje nas tam ča¬
ka, če nrav živimo

— 361

v K občno oho ni vidilo, nobeno uho
»ni slišalo, nobeno pero ne more po¬
dpisati, noben jezile spregovoriti, tudi
s v srce človeško ni prišlo, kar je Bog
-pripravil tistim, ki njega ljubijo.  “
Kor. I. 13.

Vendar toliko nam je Jezus
od nebes razodel, da nas tam ča¬
ka tolika čast, katere ni vredno
trpljenje sedajnega časa. »Trpljen¬
je sedajnega časa ni nič proti
prihodnji časti, ki bo nad nami
razodeta. 1 “ Rim. 8, 18.

. V nebesih prišteti bomo izvol¬
jenim božjim. Tam ne bo nobene
britkosti ali težave, nobene bo¬
rzni ali bolečine in tudi smrti
se  ne bo treba več bati, ker vse
to bo minulo. Ta svet je dolina
s °lz. Se eno uro ne more biti člo¬
vek brez strahu kakšne nesreče,
bolečine ali smrti. In — če ima

— 362  —

človek tudi narvečjo srečo, kako
dolgo jo zamore uživati? Le v
nebesih bo pravo, čisto veselje
brez strahu. Vse naše želje bodo
tam dopolnjene. V nebesih ne bo
ne kletvine, ne upitja, ne bole¬
čine: Bog bo obrisal vse solze od
oči izvoljenih.

Pom isli kristjanska duša ! kako
vesel je jetnik, ki je dolgo časa
zdihaval v temni ječi , kjer je
močno trpel, ko pride slednjič

konec njegove kazni. Ravno tako

bo minulo enkrat za nas vse
trpljenje, 'ker rešeni bomo iz ječe

tega sveta, ko v nebesa pridemo.
Več ne bo treba se nam pehati
in truditi, ne z težkim delom jf 1
potom v obrazu za potrebni ži¬
vež skrbeti, ker zemlja nam ne
bo več trnja in osata rodila, da
bi jo morali z težkim delom ob-

— 363  —

delavati. V nebesih bomo brez
vsega truda v obilnosti in v nez¬
mernem bogastvu živeli. Tam ne
bo več lakote ne žeje, ne mraza
ne vročine. Tam ne bo nas trla
ne revščina ne pomanjkanje.
Tam se nam ne bo treba bati
hudobnih, krivičnih sovražni¬
kov, da bi nas preganjali, sovra¬
žili in zaničavali; tudi smrti se
nam ne bo treba bati, ker smrti
tam več ne bo. Uživali bomo Bo¬
ga na vekomaj, brez da bi nas v
tej ljubezni kedo motil. O lahko,
lahko zdihaval je po nebesih že
kralj David, rekoč: „0 kako pri¬
jetne so tvoje prebivališča d Gos¬
pod! Moja duša želi in hrepeni
po Gospodovi hiši 1“

,, V nebesih, pravi sv. Krizos-
»tom, se izvoljenim ni treba bati
j, ne revščine, ne žalosti. V nebe-

— 364  —

„ sih nobeden ne rani, nobeden
„ ni ranjen; nobeden ne draži, no-
„ beden ni dražen. Nobeden se ne
„  jezi, nobeden negovori odgreš-
,, nega poželenja;,nobeden ni v
,. skrbi za svoj živež, nobeden ne
„  toži čez svoje poglavarje. V ne-
„ besih je vse v miru, vse v poko-
„ ju, vse v veselju. Vse je dan,svit-
„ loba in luč, luč toliko lepši me-
„ mo solnca, kolikor je solnce lep-
„  še kakor sveča. Tam ni nobene
„  noči, tudi nobeni oblaki netem-
„ nijo nebeške svitlobe, ktera ven-
„ dar ne peče in ne žge. Tam gor
„ ni mraza ne vročine, ampak vse
„ je v takem stanu, kakoršnega
„ zamorejo le tisti zapopasti, ki
„  so ga že dosegli. Tudi ni tam
„ nobene starosti, ne njenih sla-

„ bosti in nadložnosti.ker jenjalo
„  je vse, karkoli je strohljivega,

— 365  —

„ ker nestrohljiva čast tam gos-
„ poduje."

Naše sreč ni na tem svetu nik¬
dar zadovoljno; stvarjeno je za
veselje, a stalnega, pravega ve¬
selja na tem svetu ne najde ter
vedno, vedno po njem hrepeni.
Ono bo nepokojno, dokler tega
ne najde; to veselje najti zamore
pa edino le v Bogu. Kakor mali
otrok ni nikjer popolnoma vesel
in pokojen, kakor v naročju svo¬
je matere, tako tudi naša duša,
ki je po božji podobi stvarjena,
ne more biti pokojna in popol¬
noma vesela, kakor le v božjem
naročji, v Bogu, v nebesih. Želje
našega srca bodo v nebesih po¬
polnoma nasitene, ker v Bogu in
z  Bogom dobili in imeli bomo
vse. — Z dušo, vlivalo bo nes¬
končno veselje tudi telo, ker j«

— 366

duši pripomoglo nebeško plačilo.
Zatobotonasodnji dan spremen¬
jeno in prenovljeno. Jezus Kristus
je bo spremenil in je vpodobil
svojemu svetemu telesu. Spre¬
menjeno in Jezusovemu telesu
vpodobljeno naše telo, bo večno
častitljivo, lepo, vsega spremen-
jenja prosto, in tako pripravlje-
njenja prosto, in tako pripravlje¬
no z dušo vred se vekomaj vese¬
liti. „ Takrat se bodo pravični svetili
kalcor sobice v kraljestvu nebeškega
Očeta.*  Mat. 13, 43.

1 .

V nebesih uživali bomo Boga.

Izvoljeni bodo v nebesih g} e '
dali Boga od obličja do obličja,
in se tako ž njim veselili na več¬
ne čase.

— 367  —

Dokler smo na tem svetu. Bo¬
ga ne moremo viditi, ne zapo-
pasti in spoznati. Vidimo ga le
' z očmi svete vere. Spoznamo ga
le po njegovih delah skoz luč na¬
še revne pameti. Vidimo ga zdaj
le kakor skoz zerkalo, le kakor v
megli, v nebesih pa ga bomo gle¬
dali od obličja do obličja, obraz
v obraz. Tam ga bomo v resnici
vidili, ga ljubili in vekomaj vli¬
vali. Nikdar se tega ne bomo na¬
veličali. To gledanje, to vživanje,
to veselje bo vedno novo.

Kakšno veselje občuti človek
že na tem svetu, lcedar doseže
kako reč, ki jo je dolgo časa in
Iz celega srca želel!? Od veselja
£ e ne vč kam djati. Kakšno ve-
* e lje bo še le v nebesih! V kak-
sno veselje bo še le duša vtop-
Ijena, ko v nebesa pride, ko bo

— 3G8 —

zagledala svojo narvečjo dobro¬
to, — svojega Boga, po katerem
je toliko časa hrepenela! To bo
nezapopadljivo!

Vidila bo tam Boga, ki nas je
stvaril. Spoznala bo božje last¬
nosti in se čudila, ko bo vidila,
koliko je Bog storil za njeno zve¬
ličanje. Vidila bo tam Jezusa
Kristusa, našega Zveličarja, nar-
večega dobrotnika, ki je svojo
kri prelil za nas do zadnje kap¬
ljice, da nas je rešil pogube in
zaslužil nebeško čast. Vidila bo
Marijo, prečisto Devico, našo po¬
močnico, katera je vedno za Al 0
prosila, da bi na pravi poti ne
opešala in na krivo ne zašla. Tu¬
di skrivnosti našega odrešenja
bo spoznala, razumela celo sveto
Trojico in znane ji bodo vse po¬
ti, po katerih božja previdnost

— 369  —

človeka vodi, da bi srečno došel
v nebeško kraljestvo. To spoz¬
nanje bo izvoljene v nebesih tako
z Bogom sklenilo in s tako čas¬
tjo navdalo, da se bodo ko solnce
svetili in bodo Bogu podobni.
Sveti Janez piše: „ Preljubi! otroci
božji smo sicer, pa ni še prišlo
na dan, kaj bomo, toliko pa ve¬
mo, da bomo Bogu podobni, ke-
dar se bo prikazal, tedaj ga bo¬
mo gledali, kakoršen je.“

Da, neskončno lepi, žlahtni in
sveti Bog, on, začetek in zapopa-
dek vse lepote, on, ki je sam
zgolj lepota in sladkost, bo naše
večno plačilo v nebesih. Tam bo¬
mo nasiteni z obilnostjo hiše
| °ožje, in sam Bog nas bo napajal
s  potoki svojega veselja. Bog sam
bo naše obilno plačilo. „ Veselite
Sc >  kliče nam zato sv. Janez, in od

Skrbi za dušo I

21

— 370  —

veselja poskakujte, ker vaše plačilo
je obilno v nebesih!  “ „ Oni bodo
Boga glcdali“  pravi Jezus Kristus.

Svoje dni živela je sicer po¬
božna devica, ki pa je bila silno
plesu udana. Njeni dobri in bo;
gaboječi starši niso plesu trpeti
mogli. Učili, svarili in opominjali
so njuno hčer, naj ples pusti, da
se ne pogubi, pa vse je bilo zas¬
tonj. — Necega dne obišče to
družino duhovnik, ki je ravno
memo šel ter prosi za prenočiš¬
če. Dobri ljudje ga z veseljem
sprejmejo in na zadnje celo p°;
prosijo, prigovarjati hčeri, da bi
se plesu odpovedala.

Duhovnik razlaga in razlagal
kako nevaren je ples, koliko mla¬
dine pogubi in kolikokrat ga J e
že Bog ojstro kaznoval. — Dekle
reče na vse to: saj jaz ne mislim

— 371

Boga žaliti s plesom, ampak le
zato rada plešem, ker mi ples
veselje dela.

Duhovnik jo tedaj popraša,
ali ne bi se hotela plesa zderžati
le en dan zato, da bi potem celo
leto smela plesati, ali celo leto
ne plesati, da bi potem vekomaj
smela? — Veselo na to upraša
dekle: kaj, ali mar tudi v nebe¬
sih plešejo? V nebesih, odgovori
duhovnik, ima vsak vse, česar
poželi njegovo srce. Ako je temu
tako, pravi devica plesalka, sto¬
rim to menjo. In res ni več ple¬
sala, temuč pobožnega, resnob«
nega in spokornega življenja se
Poprijela, in ob enem pustila je
v se tiste napake, ki je navadno
rodi posvetno razveseljevanje.
Tri leta prav lepo in bogaboječe
z ivi. Na to ji smrt potrka na ra-

24 *

— 372

me. Ko za smrt zboli, hitro po¬
klice duhovnika,, da bi se za več¬
nost previdila. Duhovnik pride.

Neizrečeno se razveseli, ko ug¬
leda mašnika, ki jej prinese sv.
popotnico, kajti bil je to ravno
tisti, ki jo je bil od plesa odvrnil
in tako marsikaterega smrtnega
greha obvaroval. Prijemši sv. po¬
potnico, mašnika nagovori re¬
koč: duhovni oče, v dan mojega
spreobrnenja ste mi ples v nehe-
sih obljubili, zdaj vas oprostim
vaše obljube ; zadosti veselja mi
bo Bog sam, družba svetih devic
in ljubezen Marije, prečiste De¬
vice.

Spokorila sem se za neumni,
pregrešni ples, zdaj pa hitim V°
venec nebeški. Izgovorivši umrje.
— Blagor devici vsaki, ki jo pos¬
nema! ker ples je raj peklenski,

- 373  —

je kolobar, v katerega središči se
spaka smeje. Brez števila duš je
že ples pogubil, in brez števila
njih zgubilo je nebeško veselje
ravno zavoljo nesrečnega plesa.
Zavoljo plesa pa nebesa zgubiti!?
O kaka zguba! Zguba strašna,
zguba, ki se popraviti ne da!!

2 .

Čast, imenitnost in žlahtnost izvoljenih.

Velika je čast za človeka že na
tem svetu, če sme stopiti pred
cesarja in se ž njim prijazno po¬
govarjati. Kolika čast bo še le v
nebesih, ker ne bomo s kakim
Posvetnim kraljem, ampak z kral¬
jem nebes in zemlje, z Gospodom
vseh gospodov, z samim Bogom
g e_smeli pogovarjati in njegovo
Prijaznost vekomaj vživati. Čast
in imenitnost, h kateri bomo

— 374  —

povzdignjeni, si zdaj še misliti
ne moremo. Tam bomo kakor
angelji. Več ko je kedo zaniče¬
vanja in preganjanja zavoljo Bo¬
ga voljno pretrpel, veči čast do¬
segel bo v nebesih. Kolika da je
tista čast, se tudi ne da dopove¬
dati. Vsa posvetna čast in ime¬
nitnost, vse sladkosti in žlah¬
tnosti celega sve taniso proti ne¬
beški časti in imenitnosti toliko,
kolikor kapljica vode proti nez¬
mernemu morju, kakor iskrica
proti solncu. Premišljajoč plačilo
in čast v nebesih, rekel je sv. Pa -
vel: „Napolnjen sem z tolažbo in
imam silno veliko veselja v vsi
naši nadlogi." „Če si tako dober,
o Gospod, pravi sv. Bernard^tis¬
tim, ki te iščejo, kakšen boš še
le tistim, ki te najdejo?"

Ob času kralja Salomona zi-

— 375  —

vela je na jutrovem kraljica, z
imenom Sabe. Ta je veliko sliša¬
la govoriti od Salomonove časti
in njegove modrosti. Kaj stori?
Napravi se na pot v Jeruzalem,
da bi sama vidila to njegovo čast
in se prepričala o njegovi mod¬
rosti, ali je res ali ne, kar se je
od njega govorilo. Ko pa pride v
Jeruzalem in vidi njegovo mod¬
rost, ko zagleda velikansko pos¬
lopje, katero je sezidal, mize in
stanovanja njegovih služabnikov,
oblačila in daritve, katere je da¬
roval v Gospodovi hiši, se zavza¬
me, ostermi in reče: Resnica je,
kar sem v svoji deželi slišala od
tebe in od tvoje modrosti, a ni¬
sem verjela tem, ki so mi pravili,
dokler nisem sama prišla in spoz¬
nala, da mi še polovica tega ni
bila povedana; večja je tvoja mod-


376  —

rost in večja so tvoja dela, kakor
sloves, ki gre od tebe. Blagor
tvojim ljudem in blagor tvojim
služabnikom, ki so vedno pri te¬
bi in tvojo modrost poslušajo/
Ravno tako se bomo začudili
tudi mi, ko pridemo v nebeški
Jeruzalem. Ko bomo zagledali
božjo čast, katere bomo deležni
v nebesih, bomo ostermeli in
rekli: „V resnici, o Gospod, več¬
ja je tvoja čast, večja je tvoja in

tvojega prebivališčalepota, kakor

se je pravilo in dopovedavajo/
Ja, brat moj! sestra moja! Čast,
katera nam je v nebesih priprav¬
ljena, je tako velika, da si tolik 6
človek ne more ne misliti! N 6 '
beno pero je ne more popisati,
noben jezik dopovedati. Kolika
sreča za zas! Kolika sreča z ke¬
rubini in serafini: svet, svet,

- 377  —

svet prepevati! O sreča čez vse
sreče! Sreča nezmerna, ki se
dopovedati ne da. Zdihujmo te¬
daj večkrat po tej nebeški sre¬
či, kakor je zdihaval nekdaj kralj
David: „0 nebeško veselje, kedaj
» bom v tebi vidil svojega Boga!
»Kako dolgo me bodo valovi
»skušnjav in nevarnost zapelji-
» vega sveta sem ter tje metali in
»si prizadevali, me ob toliko sre-
»čo pripraviti! Kako dolgo bom
» še klical k tebi, o Gospod! O
»usliši Gospod, moje upitje in
»pripelji me že skoraj v srečno
»večnost."

„ En dan v tvoji hiši, govori
»dalje kralj David, je več vre-
»den, kakor tavžent drugih. Rajši
»hočem biti narmanjši v hiši
»svojega Boga, kakor pa prebi-
»vati v šotorih grešnikov. Bla-

„ gor jim, ki v tvoji hiši, o Gos-
„ pod prebivajo, hvalili te bodo
vekomaj. Blagor človeku, ki se
..zavoljo tebe, o Gospod, vsim
,. posvetnim stvarem odpovč, da
„ bo vreden, tebe o Bog, vangelj-
„ski družbi vekomaj častiti!"

3 .

Veselje v nebesih ho večno.

Naj bo človek na tem svetu Še
tako srečen, popolnoma srečen
vendar biti ne more, ker vč, da
časne, posvetne sreče ne bo mo¬
gel dolgo vživati. Na tem svetu
ne more nobene reči za vselej
imeti. Tukaj ni stanovitnosti;
Vsaka reč traja le en čas. Četudi
doseže človek to, kar je iskal in
dolgo srčno želel, kaj pomaga,
ko ima vendar precej strah, da
to zgubi prej ali kasnej. Vsa čast,

379  —

sreča in imenitnost, bogastvo in
premoženje celega sveta ne more
človeka popolnoma srečnega sto¬
riti, ker vse to mora, če prej ne,
gotovo pa v smrtni uri zapustiti.

V nebesih pa je veselje nes¬
končno. Naša sreča bo popolno¬
ma, ker želje naše duše bodo spol¬
njene. Tam ne bo več strahu ne
skrbi, da bi naše veselje kedaj
nehalo, naša sreča se kedaj spre¬
menila, ampak srečni, veseli bo¬
mo za vselej, brez konca, na vse
jmčne čase. Kakor bodo pogub¬
ljeni v peklu za vselej, na vse
čase ostali, in večne martre trpe¬
li., tako se bodo izvoljeni v nebe¬
sih vekomaj z Bogom sklenjeni
Veselili.

Kratko je zdaj trpljenje,
Večno pa bo tam veselje.

— 380  —

Če tedaj križ, težava, britkost,
reva, bolezen, nesreča na naše
rame potrka, spomnimo se, da
to kmalo prejde, in da če to volj¬
no pretrpimo, nam bo dobrot¬
ljivi Bog zato večno, neskončno
plačilo dal v nebesih.

„ Velike reči smo vam obljubili, vo¬
se večje so nam pripravljene ,* rekel
je sv. Frančišk Serafinski.

Če nam zdaj to ali uno ne gre
po volji in po naših željah, nikar
zato ne godrnjajmo, ampak volj¬
no potrpimo. Pomislimo vselej,
da za sedanje majhno in radovolj-
no zatajenje svojih želj, bomo v
nebesih zmiraj vse po svoji volji
imeli. Naše želje bodo v vsem
nasitene in dopolnjene. Bog P°'
vernil nam bo čast za vžito osra-
motenje, veselje za prestano za-

— 381  —

lostinpovzdignjenibomovkralje-
vo čast za vselej, na vekomaj.
Ojstra pokora se bo spremenila
v plačilo, resnična ponižnost bo
povišana k večni časti.

Z združenim glasom bomo Bo-
SU prepevali večno hvalo, ker
nam je skazal neskončno milost,
da nam je za majhno, kratko
trpljenje na svetu dal v nebesih
v ečno veselje. Za to čast, ljube¬
zen in plačilo ne bomo nehali ni¬
koli Boga hvaliti in v njem se ve¬
seliti. Te hvaležne pesmi se ne bo¬
jno nikoli naveličali. Hvala, čast
°°gu našemu razlegala se bo na
večne čase. Aleluja! aleluja! ta
Vesela, vzvišena pesem bo done-
! a  brez prenehanja. In ta čast in
kval a bo Bogu vekomaj prijetna.
r~ To nas bo s takim veseljem
111  s tako sladkostjo napolnavalo,

— 382  —

da ne bomo nikdar nič druzega
želeli. Sv. Avguštin pravi: „Kjer
je Bog, tam je vse, tam ne more
nič manjkati. “ In kralj David
kliče:

»Blagor jim, o Gospod! Jii v tvoji
hiši prebivajo, hvalili te bodo veko¬
maj.*  Ps. 83, 5.

Kristjanska duša!

Tudi tebi so nebesa na ponud¬
bo. Ob! skrbi zanje! Delaj, molit
trudi se, da v nebesa prideš. To
je naš cilj. Zgrešeni cilj našega
popotvanja je pekel, vdobljeni cilj
pa so nebesa. Ne išči posvetne¬
ga veselja, da te ne premoti, ker
to hitro mine in moti le dušo.
Stori, kar moreš, daj, kar imaš,
potrpi, kar je mogoče, le enega
vari se, le enega pravim, to j e i

— 383  —

tega kar ti nebesa zapre, in pe¬
kel odpre. In to eno, to edino, to
nesrečno — je greh. O le greha,
le greha, ne!!

Ne zamenjaj nebesa za posvet¬
no ! Ne žabi, kaj te čaka v nebe¬
sih, če Bogu služiš; pa tudi ne
z abi, kaj ti pomaga, če vse pri¬
dobiš, nebesa pa zgubiš?! Po¬
misli pa tudi večkrat na pre-
strašni pekel, če Bogu ne služiš !

»Pr* vseli svojih delali spominjaj se

Mirih poslednjih reči, in vekomaj ne
boš grešil .“

— 3S-1 —

O BOŽIČU.

O preljubeznjivi, večni Bog!
neskončno je tvoje usmiljenje! V
prekletstvo obsojen bil je ves
človeški rod in prekletstvo to
spremljalo ga je in tlačilo rod za
rodom celih 4000 let! Vse je je¬
čalo pod težo greha in roke bož¬
je, ter upilo po odrešenji. Oh kak
krik je bil po vesoljni zemlji!Člo¬
vek ni vedel, k čemu je skvarjen,
k čemu je na svetu. Zašel je bil,
a pomagati si ni mogel. Tedaj-
usmilil si se ga, ljubeznjivi Oče,
in poslal si svojega sina na svet,
Jezusa Kristusa, da je rešil ubogi
človeški rod. Štiri tisuč let si g a
pripravljal, da bi spoznal svojo
revo in potrebo ter sam klical po

— 385  —

tvoji pomoči. In — danes je tisti
veseli dan, danes je dan, ko je
Sin božji skoz telo prečisteDevice
človek postal, v revni štalici ro¬
jen na svet prišel.

O bodi zato pozdravljeno, pre¬
ljub eznjivo dete božje!

„ Čast in hvala bodi Bogu na vi¬
šavah in mir ljudem na zemlji, hi so
svete volje ,“ prepevali so angelji
pri Tvojem rojstvu, čast in hvalo
želim prepevati in dajati ti tudi
jaz danes. Kakor si se, dete bož¬
je^ ponižalo v revne jaslice, poni¬
žaj se in pridi tudi v revno moje
srce! Oh pridi, pridi in razveseli
ttie! Kakor nekdaj Marijo in Jo-
? e fa, napolni z veseljem inradost-
1° tudi mene. Mir božji, sveta
v °lja naj bo v mojem srcu, kakor
tudi na mojem domu. — O slad¬
ka dete božje! revščino si si

Skrbi za dušol 25

3S6 —

zbralo, dabinas obogatilo, daj tudi
nam v duhu in telesu revnim biti
in v revežih tebe ljubiti, da bomo
deležni enkrat večnega veselja.

Molimo.

O dobrotljivi, usmiljeni Jezus,
naš Gospod! ko bi mi angeljske
jezike imeli, te vendar ne more¬
mo nikoli zadosti hvaliti in čas¬
titi za to neskončno nezapopad-
ljivo dobroto, ki si nam jo ska-
zal, da si se nas usmilil, se tako
globoko ponižal, da si nebesa za¬
pustil, človeško natoro na — se
vzel in nam pridobil to milost,
da zamoremo z vsem zaupanjem
Boga svojega Očeta imenovati-
Ti, nebeška luč! si vse ljudi raz¬
svetlil in jim oči odperl. Ti, o Je¬
zus! si nam oznanil in nas ucu
nebeškega Očeta prav spoznati,

— 387  —

častiti, ljubiti in moliti. Za to lju¬
bezen, o Jezus, obljubim danes,
Tebe vselej čez vse ljubiti, po
Tvojih svetih zapovedih zvesto
živeti, in Ti vedno hvalo prepe¬
vati. Amen.

MOLITVE

pri popoldanski službi božji.

Pozdravi, kristjanska duša Gospoda tvojega
Boga, ko v cerkev prideš, ter reci:

„Bodl pozdravljen In počešcen vsaki čas,
v sv. Rešujem Telesu, Jezus naš!“

Poklekni na to na tvoje mesto in moli:

„ Bodi srčno pozdravljen Gos-
»pod Jezus Kristus! Spoznano,
n hvaljeno in češčeno bodi od
n  vseh stvari v nebesih in na zem-
n  lji presv. Rešnje Telo! Ceščen,
n hvaljen in moljen bodi živi in

26 *

— 388  —

„ pravi Bog v podobi belega kru-
„ha.“

O vi angelji in arhangelji, ke¬
rubini in serafini, pokleknite z
mano na kolena pred mojega in
vašega Boga, ki je tu pričujoč in
molite ga z mano: jaz spoznam,
o Jezus, da si tukaj pričujoč, po¬
nižno tedaj Te molim ter združen
s čistimi duhovi, ki Te tukaj ne¬
prenehoma noč in dan molijo,
zapeti Ti želim tudi jaz dolžno
čast in hvalo. O da bi Te zamo-
gel tudi jaz tako častiti, hvaliti
in moliti, kakor to delajo in oprav¬
ljajo angelji!

O ljubi Jezus! ni Ti bilo za¬
dosti, da si za nas na svet prišel,
da si bil v revni štalici rojen, da
si nas učil, za nas trpel in umrl;
o vse to Tvoji ljubezni do nas m
bilo zadosti, z nami hočeš biti do

— 389  —

konca sveta v čudoviti podobi
belega kruha. O ljubezen čez vse
ljubezni! — Kje je pa naša ljube¬
zen? Kje je naše povračilo?

„ O da bi Te zamogel jaz hva-
n  liti, moliti in ljubiti namesto
» vseh tistih src, ki Te ne hvalijo,
» ne ljubijo ampak le žalijo! O da
„ bi zamogel jaz popraviti vsa
» razžaljenja, ki se gode Tebi, Iju-
i, bi Jezus! in to ne le zunej, am-
»pak celo v hiši Tvoji!

„ Hvala, čast, ljubezen in zah-
»vala bodi vsak trenutek darova-
» na v podobi belega kruha skri¬
li temu Jezusovemu Srcu po vseh
n tabernakeljnih na zemlji do
»konca sveta." Amen.

Častimo Te

Živi kruh angeljski!

O pravi človek skupaj
In Bog nebeški.

— 390  —

LAVKETANSKE LITANIJE.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, nsmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče iz nebes, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnii Bog, usmili se nas!
Sveti Bub, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Sveta Marija, *)

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

') za nas Boga prosi!

_ 391  —

Mati ljubeznjiva, *)

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,

za nas Boga prosi I

— 392  —

Tolažnica žalostnih,*)

Pomoč kristjanov,

Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov.

Kraljica marternikov.

Kraljica spoznovalcev,

Kraljica vseh devic,

Kraljica vseh svetnikov.

Kraljica brez madeža izvirnega greha spo¬
četa,

Kraljica svetega rožnegavenca.

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljes;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljes;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljes>
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Oče naš... Češčena si Marija...

*)  za nas Boga prosi!

393

Pod Tvojo pomoč pribežimo,
o sveta Božja porodnica! ne zavr¬
zi naših prošenj v naših potre¬
bah, temuč reši nas vselej vseh
nevarnosti. O častitljiva in bla¬
žena devica; naša gospa, naša
srednica; naša besednica, naša
pomočnica. S svojim Sinom nas
spravi, svojemu Sinu nas pripo¬
roči, svojemu Sinu nas izroči.

V.  Prosi za nas sveta Božja po¬
rodnica!

K - . Da bomo vredni obljub Kris¬
tusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabni¬
kom, prosimo, Gospod Bog! da
vedno zdravje na duši in na tele¬
su vživamo, in da bomo po čas¬
titih prošnjah presvete Marije
vselej device sedanje žalosti re-

— 394  —

šeni in večnega veselja deležni.
Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

Od pem adventne nedelje do Božiča,

Usmiljena mati Zveličarjeva,
ki ostaneš vrata nebeške in zgod¬
nja danica, pomagaj ljudstvu, ki
je palo pa želi ustati; Ti, ki si
svojega stvarnika prečudno ro¬
dila, devica prej in potem ostala,
ko si iz Gabrijelovih ust prejela
češčenje, usmili se grešnikov.

T. Angelj Gospodov je oznanil
Mariji.

U\ In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo Gospod,
v naša srca vlij, da, ki smo po an-
geljevem oznanjenju včlovečenje
Kristusa, Tvojega Sina spoznali,

— 395  —

po njegovem trpljenju in križu
častitljivo vstajenje dosežemo.

Od Božica do Svečnice.

_ Usmiljena mati Zveličarjeva,
ki ostaneš vrata nebeške in zgod¬
nja danica, pomagaj ljudstvu, ki
je palo pa želi ustati, Ti, ki si
svojega stvarnika prečudno ro¬
dila, devica prej in potem ostala,
ko si iz Gabrijelovih ust prejela
češčenje, usmili se grešnikov.

}  . Po porodu si devica čista os¬
tala.

Prosi za nas, Božja porodnica.

Molimo.

Bog! ki si po rodovitnem de-
vištvu svete Marije človeškemu
r odu dar večnega zveličanja do¬
delil: daj, prosimo, da njo za nas
Prositi čutimo, po kateri nam je

— 39C -

došla sreča, prejeti začetnika živ¬
ljenja, Gospoda našega Jezusa
Kristusa, Sina Tvojega.

Od Svečnice do velicega četrtka.

Bodi češčena, nebes kraljica,
češčena angeljev gospa, češčena
korenina, češčena Ti, ki si svetu
pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬
ljena, devica častita, memo vseli
lepa; bodi pozdravljena, prelju-
beznjiva in prosi za nas Kristusa!

'f.  Hvalimo Te, devica presveta'
Kr. Daj nam pomoč zoper sovraž¬
nike Tvoje.

Molimo.

Dodeli, milostljivi Bog! brambo
naši slabosti, da, obhajaje spo¬
min Božje porodnice, vstanemo
s pomočjo njenih prošenj odsvo¬
jili grehov.

— 397  —

Od velike sabote do prve nedelje
po Binkoštih.

Veseli se, Kraljica nebeška,
aleluja! Katerega si zaslužila no¬
siti, aleluja! je vstal od smrti, ka¬
kor je rekel, aleluja! Prosi za nas
Boga, aleluja!

V. Veseli in raduj se, Devica Ma¬
rija, aleluja!

Ker je Gospodres vstal, aleluja!

Molimo.

O Bog, ki si po vstajenju naše¬
ga Gospoda Jezusa Kristusa svet
razveselil, dodeli, prosimo, da po
n jegovi materi rlevici Mariji do¬
sežemo večnega življenja veselje.

Oi prve nedelje po Binkoštih do prve
adventne nedelje.

Češčena bodi Kraljica, mati mi-
‘°sti, življenje, sladkost in upanja

— 398  —

naše, bodi češžena! K Tebi vpi¬
jemo zapuščeni Evini otroci; k
Tebi zdihujemo žalostni in objo¬
kani v tej solzni dolini. Oh, obrni
tedaj, naša pomočnica, svoje mi¬
lostljive oči v nas in pokaži nam
po tem revnem življenji Jezusa,
blaženi sad Tvojega telesa: o mi¬
lostljiva, o dobrotljiva, o sladka
devica Marija!

~f.  Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica!

Da bomo vredni obljub Kris¬
tusovih.

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
si dušo in telo častite device ma-
tere Marije, da bi vredno prebi¬
vališče tvojega Sina biti zaslu¬
žila, s pripomočjo sv. Duha po¬
pravil, daj, da bomo, ki se njenega

— 399  —

spomina veselimo, po njenih mi¬
lostljivih prošnjah prihodnjega
zlega in večne smrti rešeni.

K svetemu Jožefu.

Glejte, modri in zvesti hlapec,
katerega je postavil Gospod čez
svojo družino.

^ . Prosi za nas sv. Jožef!

Da bomo vredni obljub Kris¬
tusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo Gospod, za-
služenje ženina Tvoje presvete
matere Marije pomaga, da, kar
naša slabost ne premore, nam
bode po njegovih prošnjah do¬
deljeno.

Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! Te prosimo,
razveži po svoji milosti naših gre-

400  —

hov vezi, in ohrani po prošnjah
svoje izvoljene matere, ljube de¬
vice Marije in vseh svojih svet¬
nikov nas, svoje služabnike, naše
-dobrotnike, in naše pohištvo v
vsej svetosti; očisti tudi vso našo
rodovino in naše prijatelje hudo¬
be in grehov in napolni jih z le¬
pimi čednostmi; dodeli nam mir
in zdravje, odvrni od nas vidne
in nevidne sovražnike in odženi
vse hude želje; daj nam zdravo
vreme in dobro letino; skaži mi¬
lost našim prijateljem in nepri-
jateljem in obvari to faro (duhov-
nijo) z vsemi, ki v njej prebivajo:
kuge, lakote, vojske, ognja, P°'
tresa, povodnji in dodeli milost¬
ljivo vsim vernim kristjanom, ži¬
vim in mrtvim, v nebeškem kral¬
jestvu večno življenje, mir m
pokoj.

— 401  —

Obvari našega papeža., na¬
šega nadškofa., našega svetle-

| ga cesar ja in vso našoduhovs-

ko in deželsko gosposko in vse
krščansko ljudstvo vseh nadlog
in vsega hudega. In tvoj sveti
blagoslov pridi iz nebes doli na
nas, in nad nami vselej ostani.
Po Gospodu našem Jezusu Kris¬
tusu, Sinu tvojem, ki živi in kral¬
juje v edinosti svetega Duha, Bog
vekomaj. Amen.

). Božja pomoč ostani vselej pri
nas.

P'- Amen.

(Oče naš... Češčena si Marija... petkrat).
Molitev k presv. Rešnjemu Telesu.

(Kedar je izpostavljeno.)

P - Kruh iz nebes si jim dodelil,
v. Kateri so sladkost v sebi ima.

Skrbi za dušo !

26

— 402  —

Molimo.

0 Bog! ki si nam v čudovitem
zakramentu spomin svojega trp¬
ljenja zapustil, daj nam, Te pro¬
simo, svete skrivnosti Tvojega
telesa in Tvoje krvi tako častiti,
da sad Tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Ki živiš in kralju;
ješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Sveto, sveto, sveto,

Sveto, čez vse sveto

Jezusa rešnje Telo
V svetem zakramentu.

Nikdar nas ne zapusti,

O Jezus vse sladkosti!

Posebno pa poslednji čas
Bodi, Jezus, Ti pri nas.

— 403

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče iz nebes, vsegamogočni Bog, usmili
se nasl

Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nasl
Sveta Marija,*)

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabrijel,

Sveti Kafael,

Vsi sveti angelji in arhangelji,

Vse svete vrste zveličanih duhov,

Sveti Janez Krstnik,

Sveti Jožef,

*) za nas Boga prosi (prosite)!

26 »

— 404  —

Vsi sveti očaki in preroki,*)

Sveti Peter,

Sveti Pavel,

Sveti Andrej,

Sveti Jakob,

Sveti Janez,

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Jernej,

Sveti Matevž,

Sveti Šimon,

Sveti Tadej,

Sveti Matija,

Sveti Barnaba,

Sveti Lukež,

Sveti Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti,
Vsi sveti učenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otroci,

Sveti Štefan,

Sveti Lovrenc,

Sveti Vincenc,

Sveta Fabijan in Sebastjan,

Sveta Janez in Pavel,

*)  za nas Boga prosi (prosite)!

— 405  —

Sveta Kozma in Damijan,*)
Sveta Gervazi in Protazi,

Sveti Silvester,

Sveti Gregor,

Sveti Ambrož,

Sveti Avguštin,

Sveti Jeronim,

Sveti Martin,

Sveti Miklavž,

Vsi sveti škofje in spoznovalci,
Vsi sveti učeniki,

Sveti Anton,

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišk,

Vsi sveti mašniki in leviti,

Vsi sveti menihi in puščavniki,
Sveta Marija Magdalena,

Sveta Agata,

Sveta Lucija,

Sveta Neža,

Sveta Cecilija,

Sveta Katarina,

Sveta Anastazija,

*) za nas Boga prosi (prosite) t

- 406  —

Vse svete device in udove, za zas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice božje, za nas Boga
prosite!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam o Gospod!
Bodi nam milostljiv, usliši nas o Gospod!
Vsega hudega,*)

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duhe nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

S skrivnostjo svojega svetega včlovečenja,
S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in svetim postom,

S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitim vnebohodom,

*) resi nas o Gospod!

- 407  -

S prihodom Tolažnika svetega Duha, reši
nas o Gospod!

M dan sodbe, reši nas o Gospod!

Mi vbogi grešniki, *)

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,
Da apostoljskega pastirja in vse cerkvene
stanove v svoji sveti veri ohraniš,

Da sovražnike svoje svete cerkve ponižaš,
Da našega svetlega cesarja obvarješ.

Da kristjanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo enovoljnost daruješ,

Da vsemu kristjanskemu ljudstvu mir in
edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi potrdiš in
obdržiš,

Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš,
Da vsem našim dobrotnikom večne dari
dodeliš,

Da duše naše, naših bratov, bližnjih in do¬
brotnikov večnega pogubljenja rešiš.

Da sad zemlji daš in ohraniš,
a vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš,

*) prosimo te, usliši nas I

— 408  —

Da nas uslišiš, prosimo te, usliši nas!

Sin Božji, prosimo te usliši nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljes;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljes;

usliši nas, o Gospod 1
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljes;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš...

V. In nas ne vpelji v skušnjavo!

9- Temuč reši nas od hudega. Amen.

Za odvernjenje vseh nadlog
in nevarnosti.

Vsegamogočni večni Bog! ne¬
beški Oče, poglej z očmi svoje
neskončne milosti naše reve in
nadloge. Usmili se vseh vernih
kristjanov, za katere se je tvoj

— 409  —

edinorojeni Sin, naš Gospod in
Zveličar Jezus Kristus voljno dal
grešnikom v roke in je tudi svojo
drago kri na lesu svetega križa
prelil. Po tem Gospodu Jezusu
odverni, milostljivi Oče! zasluže¬
ne šibe, sedajne in prihodnje ne¬
varnosti, punte, vojsko, kugo, la¬
koto, draginjo, bolezni in žalostne
revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog, us¬
mili se svojega služabnika, naše¬
ga papeža N., in vodi ga po poti
večnega življenja, da bo s tvojo
pomočjo, kar je tebi prijetno že¬
lel in z vso močjo spolnaval.

O Bog, pastir in vladar vseh
vernih! glej milostljivo na svoje¬
ga služabnika, našega nadškofa
N-, ki si ga pastirja naši škofiji
Postavil; dodeli mu, da tistim,
čez katere je postavljen, z besedo

— 410  —

in z djanjem k dobremu služi in
tako z čredo, ki mu je zročena,
večno življenje doseže.

O Bog, varh vseh kraljestev!
■dodeli svojemu služabniku, na¬
šemu cesarju J., spoznati in čas¬
titi tvojo moč, s katero se sovraž¬
nik premaga, da bo, ker je iz
tvoje volje cesar postal, tudi v
tvojem varstu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem
dobrem duhovske in deželske
oblastnike in gosposke, da nas
bodo na vse to napeljavah, kar
zamore k tvoji božji časti, k na¬
šemu zveličanju in k miru in sreči
vsega kristjanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da
nam je prositi, za svoje prijatelje
in neprijatelje, za zdrave in bol¬
ne, za vse žalostne in revne krist¬
jane, za žive in mrtve.

— 411

Vsegamogočni večni Bog, ki
gospoduješ čez žive in mrtve in
se usmiluješ vseh, katere iz vere
•n dobrih del za svoje spoznaš,
pohlevno te prosimo, da vsi, za
katere smo se namenili moliti,
ki so še pri življenji, ali pa so se
že s tega sveta ločili, na prošnje
' r seh tvojih svetnikov od tvoje
dobrote odpuščenje vseh svojih
grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razder-
tja in ločitve. Spreobrni naša srca
k pravi pokori in k poboljšanju
Našega življenja. Užgi v nas ogenj
svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsi pravičnosti, da ti bo-
pao kakor tvoji otroci v življenji
v smrti prijetni in dopadljivi.
Tebi, o Gospod! bodi vedno
Priporočeno vse naše djanje in

— 412 —

nehanje, naše delo in opravilo,
naše življenje in naša smrt. Kaj
nam tvojo milost tukaj vživati in
tamkej z vsemi izvoljenimi do;
seči, da te bomo v večnem veselji
in zveličanji hvalili in molili. To
nam dodeli, Gospod nebeški Oče!
po -Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem in Odrešeniku, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog vekomaj. Amen.

~tf.  Božja pomoč ostani veselej
pri nas.

Amen.

Oče naš... Češčena si Marija... (petkrat.)

Molitve po litanijah na dan sv. Mark*
in križev teden.

PSALM 69.

O Bog! hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

413

Osramoteni in omoteni naj bodo, kateri
011  strežejo po življenji.

Odstopijo naj in sram naj jih bodi;
Kateri mi hčejo hudo.

Obrnejo naj se zdajci osramoteni,

Kateri pravijo: Haha! Halla!

, Vsi pa, kateri tebe iščejo, naj se veselč
10  radujejo;

Vedno naj reko: hvaljen bodi Bog. ki
ittbijo tvoje odrešenje.

Jaz pa sem reven in siromak: o Bog,
'b mi pomagat.

Moj pomočnik in moj odrešenik,

| $og! nikar se ne mudi!

Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu:
Kakor je bilo začetka, zdaj in vselej in
t:l  vse večne čase. Amen.

}•  Pomagaj svojim služabnikom!

Y Ki v te zaupajo, moj Bog!

’■ Bodi nam močan turn,

V sovražnikom.

Kič naj ne opravi sovražnik pri nas.

I 1  In otrok krivice naj se ne loti nain ško-

* Jovati.

■ Gospod, ne ravnaj z nami po naših

I grehih.

|

— 414  —

B. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža N...

B. Ohrani ga Gospod, oživljaj in osreči g»
na zemlji, in ne daj ga v roke njego-
vini sovražnikom.

V. Molimo za našega svetlega cesarja...

B. Osreči ga, Gospod, in usliši nas v dan,
ko te bomo zanj prosili.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

B- Povrni, Gospod, milostljivo zavoljo svo¬
jega imena večno življenje vsem, ki n3W

kaj dobrega store.

V. Molimo za verne mrtve.

B- Gospod daj jim večni mir in pokoj, 10
večna Inč naj jim sveti.

V. Naj v mini počivajo. B. Amen.

V. Molimo za svoje brate, katerih ni tnksj.
B. Pomagaj svojim služabnikom, ki v
zaupajo, o Bog!

V. Pošlji jim, Gospod pomoč iz svetisca.
B- In vari jih iz Siona.

V. Gospod usliši mojo molitev.

B. In moje upitje naj k tebi pride.

Molimo. .

O Bog, ki ti je lastno, usmil ' 1
se vselej in prizanesti, usliši n a »

— 415  —

pohlevne prošnje, da nas in vse
tvoje služabnike, katere grehov
ketne vežejo, milost tvoje dobrote
odveže.

Usliši, prosimo o Gospod! naše
pohlevne prošnje, in odpusti nam
grehe, ki se ti jih obtožimo, da
nam odpuščenje in mir dobrot¬
ljivo podeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gos¬
pod! tvojo neizrečeno milost, da
nas ne samo vseh grehov odve¬
žeš, temuč tudi kazni, katere za
nje zaslužimo, rešiš.

Bog! ki te greh razžali in po¬
kora potolaži, ozri se milostljivo
jja prošnje k tebi kličejočega
ljudstva, in šibe tvoje jeze, katere
Za  naše grehe zaslužimo,odverni.

Vsegamogočni, večni Bog! us¬
mili se svojega služabnika našega
Papeža K, in vodi ga po poti več-

416  —

nega življenja, da bo s tvojo po¬
močjo, kar je tebi dopadljivo že¬
lel, in z vso močjo spolnaval.

O Bog, pastir in vladar vseh
vernih, glej milostljivo na tvojega
služabnika, našega nadškofa N.
katerega si pastirja naše nadško¬
fije postavil; dodeli mu, da tistim,
čez katere je postavljen, z besedo
in z djanjem k dobremu služi in
tako enkrat z čredo, ki mu je zro-
čena, večno življenje doseže.

O Bog, varh vseh kraljestev in
zlasti kristjanskega cesarstva,
dodeli tvojemu služabniku, naše¬
mu cesarju N. tvojo moč, s kated¬
ro se sovražnik premaga, spoznati
in častiti, da ker je iz tvoje volje
cesar postal, tudi v tvojem varst¬
vu mogočen ostane.

O Bog! od katerega pridejo
svete želje, dobre misli in pra-

— 417  —

vična djanja, daj tvojim služab¬
nikom tak mir, ki ga svet dati ne
more, da bodo naša srca tvojim
zapovedim vdana in časi s tvojo
pomočjo brez strahu pred sovraž¬
niki vami in mirni.

O Bog! užgi naša srca z ognjem
tvojega svetega Duha, da ti bomo
s čistim telesom služili in z očiš¬
čenim srcom dopadali.

Bog, stvarnik in odrešenik
vseh vernih! dodeli dušam tvojih
služabnikov in služabnic odpuš-
čenje vseh grehov, da milostljivo
pdpuščenje, katerega so vselej
želele, po bogaboječih prošnjah
dosežejo.

.. Začni prosimo, Gospod! s tvo¬
jim Duhom naša djanja in sprem-
flaj je s tvojo pomočjo, da se vse
n &še molitve in dela vselej s te-

Skrbi za dušol 27

— 418  —

boj začnejo in s tabo začete tudi
v tebi dokončavajo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
gospoduješ čez žive in mrtve in
se usmiluješ vseh, katere iz vere
in dobrih del za svoje spoznaš,
pohlevno te prosimo, da vsi, za
katere smo se namenili moliti,
ki so še pri življenji ali pa so se
že z tega sveta ločili, na prošnje
vseh tvojih svetnikov od tvoje
dobrote odpuščenje vseh svojih
grehov dosežejo. Po Gospodu na¬
šem Jezusu Kristusu, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

~f.  Bog, usliši mojo molitev!

B;. In moje upitje naj k tebi pride.
T. Vsegamogočni in usmiljeni

Bog naj nas usliši.

B\ Amen.

— 419  -

¥•  In vernih duše naj po milosti
božji počivajo v miru.

Amen.

r- ¥~’

ČEŠČENJE

prečiste Device Marije, Matere Bo^je.

n  Glej! od zdaj mene bodo blagro¬
vali vsi narodi zemlje.“

Češčenje Marije Device je nez¬
merno in splošno. — Ogromno
število naših bratov in sester živi
po vesoljnem svetu: razločeni so
sicer med seboj po jeziku, šegi in
deželi, edini so si vendar v tem,
da Marijo časte in ljubijo. Je ni
dežele, ja tudi vasi in hišice ne,
kjer bi Mariji čast ne prepevali.
Tam kjer solnce izhaja, kakor
tam, kjer zahaja, ima Marija svoje

27 *

— 420

častilce. Vsi stanovi, en bolj ko
drugi, obračajo se k Mariji. Osebe
obojega spola in vsake starosti,
od majhnega otroka, ki komaj
govoriti zna, do sivega starčka,
ki po palčiki hodi, vsi povzdigu¬
jejo svoje oči k Mariji, vsi kličejo
Marijo.

„Od zdaj naprej — rekla je Ma;
rija — me bodo blagrovali vsi
narodi zemlje." In res! Marijo
častč vsi rodovi.

Ljubi, kristjan, kristjana tudi
ti Marijo! in skaži ji čast. Kdor
Marijo časti, ne bo zgubljen. ^
strahu in trepetu delati sicer mo¬
ramo za zveličanje svoje duše m
nobeden ne ve, ali je pred Bogom
opravičen ali neopravičen, dobro
sprejet ali ne, vendar toliko ve¬
mo in lahko rečemo, da kdor
rad hodi k spovedi, pogostoma

— 421

Prijema sv. obhajilo in zraven
Marijo časti, nema se bati pogub-
i ijenja. Marijin častilec, kristjan¬
ka duša! — ne bo zgubljen. Ob-
račaj, obračaj iz solzne doline,
ljubi kristjan, kristjana tvoje oči
proti Mariji! Kliči Marijo v skuš¬
njavah! Kliči Marijo v bolezni!
kbči Marijo v nesreči! Kliči Ma¬
riji ko greš na pot! Kliči Marijo
ko se vrneš! Kliči Marijo zjutraj
'a zvečer! Priporočuj se Mariji
v  vsaki potrebi ter zdihuj k nji
2  sv. Bernardom:
i Spomni se, o premila Devica,
f 'a še nikoli ni bilo slišati, da bi
Ml kedo zapuščen, ki je pribežal
P°d tvoje varstvo, tvoje pomoči
I Prosil in se tvojemu varstvu pri¬
poročal. S tem zaupanjem vnet
kjtim k tebi, o devic Devica in
Mati! K tebi pridem, pred teboj
I

_ 422  _

jaz grešnik klečim. Prosim te, o
Mati Jezusova, ne zavrzi mojih
prošenj, temuč milostljivo me
poslušaj in usliši. Amen.

„Naša ljuba Gospa presvetega
Srca , prosi m nas!“

O Gospa moja, o mati moja!
tebi se vsega darujem, in da se
ti skažem udanega, ti posvetim
danes svoje oči, svoje ušesa, svoja
usta, svoje srce in sebe popolno¬
ma vsega. Ker sem tedaj tvoj, °
dobra mati, vari me, brani me,
kakor svojo lastnino in posestvo.
O moja Gospa, o mati moja.
Spomni se da sem tvoj! Vari me,
brani me, kakor svojo lastnino
in posestvo!

— 423  —

Praznik čistega spočetja Marije levice.

„Najlepša vseh Devica si,

„Brez madeža spočeta ti!

Bodi pozdravljena in počešče-
na, o izvoljena in neomadeževana
Devica! Vsa si lepa in madeža ni
na tebi! Tebe časte angelji in ar-
hangelji, kerubini in v serafini in
vsi angeljski kori. Časti te pa
tudi vsa zemlja in vsi verni po
širokem svetu. Združen z nebe-
sami in z vso katoliško Cerkvijo
počastim te tudi jaz kot brez ma¬
deža spočeto Devico in neoma-
deževano lilijo: bodi češčena in
ljubljena ti, ki si najlepša in naj¬
žlahtnejša cvetica v božjem vrtu,
preblaga nevesta sv. Buba, ki si
strla glavo sovražniku človeške¬
ga rodu. Ta je sicer premotil našo
Prvo mater Evo, ali tvoje lepote

— 424  —

o Marija Devica se ni upal do¬
takniti.

O preljubeznjiva Devica, brez
madeža spočeta! ozrij se danes
na me s slavnega tvojega nebeš¬
kega sedeža s milim tvojim ob¬
ličjem! Glej! v koliko nevarnos¬
tih sem revež tu na zemlji: od
desne in leve prežijo na me sov¬
ražniki ter žugajo pogubiti mojo
dušo. — O Marija, Devica vseh
devic, ki si bila vedno čista in
lepa, usmili se me, in prosi za me
tvojega preljubeznjivega Sina, da
lepo in čisto živim in duše ne
zgubim. Daj mi s solzami resnič¬
ne pokore oprati omadeževano
svoje oblačilo, da vreden posta¬
nem pridružen biti enkrat izvol¬
jenim Jagnjeta nebeškega,in tam-
kej tisto in tebe brezmadežno De¬
vico in lepoto vekomaj častiti.

— 425  —

„ O Marija, brez madeža spočeta ,
prosi za nas!“  (100 dni odp.)

„Blagrovano naj bo sveto naj čis¬
tejše in brezmadežno spočetje Marije
Device, Matere Božje!“

Oznanjenje Mariji Devici.

„Češčena si Marija ti,

„Naj se glasi do konca dni!

»Češčena si, milosti polna!
Gospod je s teboj!“ tako pozdra¬
vil te je arhangelj, Marija: s tem
pozdravom pozdravljam te danes
tudi jaz: Češčena si in češčena
bodi v Marija v nebesih in na zem¬
lji! Češčena bodi na večne čase!
Ave Marija!

Milo prosila si, Marija, brez¬
madežna Devica, za ubogi člo¬
veški rod, klečč na kolenah v
revni tvoji hišici; vsa goreča lju¬
bezni božje razlivala si pred Bo-

— 426  —

gom najčistejše zdihljeje po ob-
ljubljenjem odrešeniku in po pre¬
srečni tisti devici, ki v raju napo¬
vedana je imela roditi Zveličarja
sveta. Pa glej! med vsemi devi¬
cami zemlje zbral je večni Bog
ravno tebe, med vsemi bila si ti
najprijetnejša in najčistejša. Tebe
toraj in tvoje čisto telo izvolil je
Bog za stanovanje svojega Sina,
ker v njem zaročil seje s človeško
natoro. Našla si milost pri Bogu
in sveti Duh te je ozaljšal z naj-
večimi milostmi.

O srečna, presrečna Devica! 0
neskončno povišana in oblago;
darjena med vsemi ženami! prosi
za-me, da se me tvoj preljubez;
njivi Sin Jezus Kristus usmili, nu
vse napčnosti moje mladosti in
sedajne odpusti, v moje srce pri'
de ter v njem stanuje. Saj veš, o

Marija, da biti z Jezusom, so ne¬
besa že tu na zemlji, biti brez Je¬
zusa, pa živ pekel. Podpiraj me o
Marija s tvojo pomočjo, brani me
v boju, vari me v skušnjavah, ču¬
vaj nad mano čez dan in po noči,
da ne zajdem in se ne pogubim.

Vnebovzetje Harije Device.

Danes, o Marija! zapustila si
dolino solz in bila si povzdignje¬
na v v presrečno nebeško domovi¬
no. Čez vse stvari lepa in svitla
preselila si se v sveti raj ;  O kako
so te pozdravljali angelji in ar-
hangelji, kerubini in serafini; ka¬
ko so ti naproti prišli sveti očaki
in preroki v družbi vseh izvolje¬
nih! O v kako lepi, neizrečeno
krasni procesiji si bila ti sprejeta!!
Sam kralj nebes in zemlje, vse-
gamogočni večni Bog te je z ve-

428  —

seljem sprejel v neskončno svojo
slavo, o presrečna, o presladka
Devica!—Milo ozirali so seapos-
teljni proti nebesam, ko te v gro¬
bu niso našli, milo oziram se za
tabo v nebesa tudi jaz danes in
v duhu pridružim se angeljskim
korom, da revno moje počeščenje
združim z veselim njih petjem
ter ti zapojem čast in slavo!

O nebeška Kraljica! veselje
tvoje je in bo večno, neskončno,
neizrečeno! Zdaj se veseliš in se
boš vekomaj veselila pri tvojem
ljubeznjivem Sinu, kralju nebes
in zemlje. V neskončni meri pov-

I rača ti zdaj kar si s tvojim blagim
maternim srcom na zemlji zanj
pretrpela. Minulo je tvoje trpljen¬
je, minula je žalost, kisi jo pres¬
tajala, minulo je preganjanje in
zaničevanje, konec je bolečin in

— 429  —

težav. Vse to se ti zdaj blesketa
in sveti v rajskem vencu.

0 mogočna Devica! pomagaj
mi čedalje bolj spoznavati in za¬
puščati vse posvetno in minljivo,
ker dobro vem, da vse to je le
goljfivo, prazno, in ni nič proti
temu, kar nas čaka v tvoji družbi.
»Le eno je potrebno “  rekel je Je¬
zus. O Marija! daj mi tvojo roko,
podaj mi svojo pomoč, da to eno
v resnici iščem in hrepenim le po
presrečnem svetem raju.

Prelepo sije zarja zlata,

Marija Devica gre v nebo.

Moj duh iz telesa
Z Marijo y nebesa
Povzdigni se ti!

Ime „IIARIJA.“

„In Devici je bilo ime »Marija.“

, 0 sladko,presladko ime! O čas¬
tito in mogočno ime! Ime slav-

— 430

niše in imenitnejše od imen vseh
kraljev in vladarjev sveta. — Ka¬
kor obledi svitloba zvezd pred
svitlobo solnca, tako obledijo, in
se zgube tako rekoč vse druge
imena pred imenom: „Marija.“
In kakor zvezde, stalne in nestal¬
ne, premične in nepremične in
vse nebeške luči svojo svitlobo
in lepoto od solnca dobivajo, tako
dobivajo vsi častiti in prelepi
priimki svojo moč in veljavo le
od imena Marije. Ni čudo, da se
to ime tako časti, povzdiguje in
kliče po vesoljni zemlji. Ni čudo,
da se tega imena prestrašijo celo
hudi duhovi in pred njim beže.
Ja — pekel se trese in spaka tre¬
peta, ko sliši ime „Marija.“

O blagor kristjanski duši, ki to
sveto ime z veseljem zgovarja,

— 431

časti in na pomoč kliče! Kdor
Marijo najde, najde življenje.

Ja —Marija! z veseljem napol¬
njeno je moje srce, da le tvoje
ime zgovorim. Tvoje ime pregan¬
ja mi žalost, povzdiguje mi dušo
tje v nebeške višave ter me spod¬
buja skrbeti za nje ter delati za
tisto veselje, ki je večno, ki je
nespremenljivo, ki je neizrečeno
veliko. Daj mi, o Marija, da mi
bo tvoje ime, kakor zdaj v življe¬
nji, tako tudi na zadnjo uro v to¬
lažbo in mir. Z imenom Jezuso¬
vim, Marijnim in Jožefovim želim
živeti in končati svoje življenje.
Jezus, Jožef, Marija, bodi moja
pomoč moje varstvo in tovaršija
z daj in na mojo zadnjo uro!

Vekomaj bodi češčeno sladko
ime našega Gospoda Jezusa Kris-

— 432  —

tuša in ime njegove matere, pre¬
častite Device Marije! (100 dni
odpustka.)

ZdiMeji k Mariji Devici.

„ Naša ljuba Gospa presvetega Srca,
prosi za nasBoga!“  (lOOdni odp.)
„Naša ljuba Gospa angeljev, prosi
za nas Boga D  (100 dni odp.)

„ O sladko Srce Marijno, bodi moje
rešenje!“  (100 dni odp.)

„ Visoko hvaljena bodi vsikdar deviš¬
ka mati Tolažnica!“  (3 leta in
trikrat po 40 dni odp.)

„ Češčeno bodi sveto in neomadešvano

spočetje Device Marije! “ (100 dni
odpustka.)

n Hvaljeno bodi presveto in
„ brezmadežno spočetje prebla-
„  žene Device in matere Božje*.

„ Marija, o Marija! naj bi vsa ijtw*

„ stva poveličavala, naj bi veso-

— 433  —

ljna zemlja klicala in častila tvoje
brezmadežno Sreč."

Kristjanska duša! Vpiši se v
kakšno bratovščino! Bratovšči¬
ne, zlasti Marijne, so kakor Noe¬
tova barka" pravi sv. Alfonz. Na¬
vadno stori en sam človek, ki ni
v nobeni bratovščini, več greha
na dan, kakor dvajset drugih, ki
se bratovščin pridno vdeležujejo.
»Sto zasebnih molitev, piše sv.
Alfonz, ne doseže tiste cene in
veljave, kakor jo ima ena sama
tttolitev, opravljena pri očitni
službi. Ravno tako ceno imajo
bratovščine."

„Kjer sta dva ali trije zbrani v
^ojern imenu, tam sem jaz v sre¬
ni med njimi," pravi Jezus.

„Kdor obilno seje, bo tudi obilno žel;

Mor pičlo seje, bo tudi pičlo žel.“

^krbi za dušo !

2$

— 434  —

Kako dobro delo in kako velik
pripomoček dušni so bratovšči¬
ne, boš spoznala kristjanska duša,
na sodnji dan. Le urno, le veselo,
le hitro!

Majhno je delo,

Veliko pa je plačilo.

OBISKANJE

SVETEGA REŠNJEGA TELESA.

Hvaljen in češčen bodi vsalci čas,

V svetem Bešnjem Telesu Jezus naš!

O vsegamogočni, večni Bog, 0
premili moj Zveličar! ki si vtem
najsvetejšem zakramentu priču¬
joč, ponižno Te počastim in poz¬
dravljam tu pričujočega! SpoZ;
nam, o Jezus, da si tukaj v podob 1
belega kruha, ponižno tedaj Te

— 435  —

molim ter se pridružim čistim
duhovom, ki Te tukaj neprene¬
homa, noč in dan molijo. O da bi
zamogel Te tudi jaz tako častiti,
ljubiti in hvaliti, kakor to angel ji
opravljajo! O ljubi Jezus! ni Ti
bilo zadosti, da si za nas na svet
prišel, bil v revni štalici rojen,
da si nas učil, za nas trpel in
umrl; o vse to Tvoji ljubezni do
nas ni bilo zadosti, z nami hočeš
biti v revni, ponižni podobi be¬
lega kruha, ti, ki ticam dajaš ob¬
leko in cvetice na polju oblačiš!
0 ljubezen čez vse ljubezni!!

„ O da bi Te mogel hvaliti jaz
i, in ljubiti, namesto vseh tistih
n src, ki Te ne ljubijo in Te žalijo!
n  Da bi mogel jaz popraviti vsa
n  razžaljenja, ki se gode Tebi, lju-
»bi Jezus!“

„0 dobrotljivi Jezus, Ti sam

28 *

— 436  —

„  si naše zveličanje, naše življe-
„  nje in naše vstajenje! Prosimo
„ Te toraj, ne zapusti nas v naših
,, stiskah in' nadlogah, temuč za-
„ voljo smrtnih bolečin Svojega
„ najsvetejšega Srca in zavoljo
„ brhkosti svoje neomadežvane
„ Matere pridi na pomoč svojim
„ služabnikom, katere si s svojo
„ drago Krvjo odrešil. “ (100 dni
odpustka.)

O ljubi, preljubi moj Jezus! ko¬
lika je Tvoja ljubezen do nas in
ponižnost, da hočeš prebivati v
revnih teh hišah Ti, ki te nebo
in zemlja ne more sprejeti. O po¬
kleknimo tu na svoja kolena, m
spoznajmo svoje pregrehe, objo¬
kujmo svoje hudobije: med seboj
imamo svojega Boga! — O vi an-
gelji Gospodovi, vi nebeški du¬
hovi, nadomestite, kar jaz nepr e "

437  -

morem, da vašega in mojega Gos¬
poda vredno počastimo in mo¬
limo !

„ Svet, svet, svet si Gospod Bog! u

„ Hvala, čast, ljubezen in zah-
» vala bodi vsaki trenutek daro¬
vana v podobi belega kruha
* skritemu Srcu Jezusovemu po
Vseh tabernakeljnih na zemlji
n do konca sveta. “

„ O Božje Sreč Jezusovo, ki pre¬
bivaš tukaj v tabernakeljnu,
)• polno neskončne ljubezni in us-
!• miljenja, prikrajšaj dneve hu-
>• Hobije in greha zavoljo rešenja
j-  duš, katere si s svojo sveto Reš-
>■ njo krvjo tako drago odkupil,
n O usmiljenja polno Božje Sred
«Jezusovo, reši grešnike!“

. Spoznam o Gospod! in sramu-
l e m se,ker žalil sem Te in s svoiimi

— 438  —

hudobijami sem zaslužil, da bi tu¬
di mene zadele tiste strašne bese¬
de prerokove, katere je Simeon iz¬
rekel vtempeljnupri Tvojem da¬
rovanji, da boš namreč mnogim v
pogubljenje. Zares, preljubeznjivi
Zveličar! Ti prebivaš na naših
altarjih, da bi bil zvestim dušam
zaklad nebeških gnad — v večno
življenje in veselje, oh, pa mno¬
gim boš, ker sami hočejo, v straš¬
no pogubljenje! Če premišljujem
nespodobnosti, ki so se godile in
se godč v Tvoji hiši, in celo ta¬
krat, kader seponavlja pred naši¬
mi očmi tista velika daritev, nad
katero stermč vsa nebesa; čepri-
mišljujem, bi rekel, čudež naše
nehvaležnosti in hudobije, ali se
ne bomo britko zjokali?

Oh! ko bi mi, tako v sveteh
resnicah podučeni, kakor smo,

— 439  —

tam na Kalvariji bili priče tiste
krvave daritve, katero je naš
Božji Zveličar za nas opravil, ali
bi bili tako mrzli, tako razmišlje-
ni, tako nepobožni ali celo tako
nespodobni, kakor smo pred al-
tarji Gospodovimi? Ali ne bi bili
polni češčenja in goreče ljubezni?
-7- In vendar se tu moli ravno
tisti Jezus! O moj Bog! bojmo se
Pravične šibe božje!

Kri Jezusa Kristusa je sklicala
ttiilost skesanemu razbojniku, tir-
jala pa je kazen trdovratnim ju¬
dom. Bog je uslišal takrat ta glas;
bčjmo se, da bi ga tudi zdaj. ne
uslišal — nam v večno pogubljen¬
je. O Jezus vari nas tega! Te
prosim, vari nas! Zato prosim;

„odpusti nam vse naše grehe!

»odpusti nam našo nehvaležnost!
»odpusti nam našo mrzloto!

— 440  —

„odpusti nam našo nespodobnosti
„odpusti nam naše pohujšanje!

„odpusti nam naše oskrunenje!
»odpusti nam naše božje rope!
„odpusti nam naše zasramovanje!

Presladki Jezus, ne hodi mi sodnik
ampak odrešenik “ (50 dni odp.)

Molimo.

O Bog! ki si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega tr¬
pljenja zapustil, daj nam, Te pro¬
simo, svete skrivnosti Tvojega
Telesa in Tvoje Krvi tako častiti,
da sad Tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Ki živiš in kralju;
ješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha Bog vekomaj. Am ;

Gospod vsegamogočni Bog! k*
hudo dopuščaš, da to v dobro
obračaš, usliši našo ponižno mo¬
litev, ki te prosimo, da med ta;
kimi sovražnimi napadi zvesti

— 441  —


ostanemo, zvesto potrpimo do
smrti. Dodeli nam moč na pri¬
prošnjo blažene Device Marije, da
smo vselej tvoji presveti volji
popolnoma udani, to te prosimo
po tvojem edinorojenem Sinu Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

» Hvaljen in češčen bodi vsaki čas
V svetem Hešnjem Telesu Jezus naš!

ZA SVETO CEEKEV.

Kristjan! Kristjana! moli pogostoma z syeto
Cerkev, od sovražnikov tako hudo s tiskano!

,, O Gospod vsegamogo čni Bog,
»ki hudo dopuščaš, da t o v dobro
»obračaš, usliši našo ponižno
»molitev, ki te prosimo, da med
»takimi sovražnimi napadi zvesti
»ostanemo, zvesto potrpimo do
»smrti. “

— 442  —

„  O Božje Srce Jezusovo, ki pre¬
bivaš tukaj v tabernakeljnu,
„ polno neskončne ljubezni in us-
„ miljenja, prikrajšaj dneve hu-
„ dobije in greha zavoljo rešenja
r  duš, katere si s svojo sveto Reš¬
ijo krvjo tako drago odkupil-
, O usmiljenja polno Božje Srce
„ Jezusovo, reši grešnike!"

„ O ti v presv. Srcu Jezusovem
„vteleseno Božje usmiljenje, pri-
„ di nad nas in brani svet."

„VečniOčeldarujemti predra-
_go kri Jezusa Kristusa v za-
^dostenje za moje grehe in za
„ potrebe svete Cerkve."

O preljubeznjivi Jezus! Pastir
naših duš! Srčno se Ti zahvalu-
jem, da si mi prižgal luč prave,
edinozveličanske vere. Neskonč¬
na naj Ti bo za to hvala in čast! 0
kako sem srečen in vesel, da sem

— 443  —

izm d toliko milijonov neverni¬
kov poklican k Tebi. Kaj bi de¬
lal, kaj bi počel zdaj in kaj po
smrti, če nisem bil rojen v sveti
katoliški Cerkvi!? —

To pa, kar si Ti, ljubi Jezus,
učil, uči sveta katoliška Cerkev
po vesoljnem svetu. Vari nas, o
Jezus, in vari svojo sveto Cerkev,
da v boju kervavem bo vedpo
trdna, stanovitna in močna. Ce
kedaj, o Jezus, delajo posebno
zdaj hrum narodi in se vzdigujejo
zoper sveto Cerkev; če kedaj, za¬
ganjajo se zdaj vanjo sovražniki
ter ji kličejo smrt, pogin. Vem
Pa, ljubi Jezus, da svete Cerkve
ne premagajo vse peklenske mo¬
či, toda, zavoljo slabovernih in
omahljivih, ki se dajo zapeljati,
potolaži in ukroti vihar, ki nad
njo buči! O koliko njihsedanda-

nes zmoti in pogubi, ker zapuš¬
čajo ljubo mater, sveto Cerkev!
ker kdor Cerkve nima za mater,
tudi Boga ne bo imel za Očeta.

Daj, o Jezus moč sv. veri, da
raste in se razširja po svetu, da
se vernejo v naročje svete Crkve
zgubljene ovčice, da spoznajo res¬
nico judje in ajdje in da se tako
Tvojemu imenu čast daja in pre¬
peva med vsemi narodi in pov¬
sod po %?esoljni zemlji. O kako
obilno, ljubi Jezus, tečejo studenci
tvojih milosti in vendar je milijo¬
nov in milijonov duš, za katere
zastonj tečejo! »Moj Jezus usmil¬
jenje ! 1,1

Ohrani in obvari svetega Oče¬
ta, vse škofe in namestnike bož¬
je ! daj jim gorečnost in tvojo moČ>
da širijo Tvojo čast in ne obupajo
v strašnem boju, ki ga imaiojpre-

jUBlifiii

— 445

stajati v denašnjih hudih časih.
Stoj jim na strani, podpiraj njih
delovanje in ne daj jih v roke
sovražnikov. Blagoslovljaj njih
govore in nauke, da božja beseda
ne pade le na skalovje, med tr¬
nje, na pot, ampak na rodovitna
tla in obrodi stoteren sad. Le s
Tvojopomočjo bodo zamogli prav
pasti ovčice jim zročene in en¬
krat ž njimi vred priti v nebeško
kraljestvo, k pastirju vseh pastir¬
jev. Amen.

Za spreobrnjenje naših slovanskih

bratov in sester v čast sv. Cirilu
in Metodu.

, O Bog, ki si nas po svetih bra¬
tih Cirilu in Metodu k edinosti
sv. vere poklical, zedini zopet lo¬
čene naše brate in sestre k sveti
katoliški Cerkvi, da bo, kakor v

— 446  —

nebesih, tako tudi na zemlji le
en hlev in en pastir. To te pro¬
simo po zasluženji Jezusa Kris¬
tusa, po prošnji Marije vselej De¬
vice, svetega Cirila in Metoda in
vseh svetnikov. Amen.

Oče naš... Češčena si Marija...

Sveta brata Ciril in Metod, za
nas Boga prosita!

To molitvico, ljubi kristjan ali kristjana!
moli jo večkrat; če moreš, vsaki dan. Silno
je potreba! Potreba, da se razkolniki zo¬
pet k sv. Cerkvi povrnejo, potreba, da se
katoličani ne zmotijo in od prave Cerkve
ločijo, kakor se žalibog že godi! Ob mo¬
limo! molimo! Gorje temu, ki zabrede, in
se zapeljati da!

Za spreobrnenje grešnikov.

Oče naš in Češčena si Marija bi včasih
bilo morda zadosti in — tehtnica (vsg®/
božje pravice bi Se nagnila. Kdor reši eno
dušo pekla, reši to in svajo. Molitev za

— 447  —

grešnike uboge je najlepša in najkorist¬
nejša ! ker — pravični so že na poti proti
nebesam, duše v vicah so si gotove, da je
enkrat dosežejo, ali — ubogi grešniki!
ubogi grešniki!

Molimo prav obilno za uboge grešnike!
Duša človeška je neskončne vrednosti! Je¬
zus je za njo kri prelili

Eeei:

O moj Jezus usmiljenje /“

„ O Božje Srce Jezusovo, usmili se
nas!“

„Večni Oče! darujem ti pred¬
rago kri Jezusa Kristusa za ubo¬
ge grešnike! Usmili se jih! Spre¬
obrni jih! Reši jih!

Oče naš... Češčena si Marija...

O usmiljeni Jezus, ki si na svet
Prišel, da bi ga zveličal! Ljubi
Jezus, ki si za ves človeški rod
dal življenje svoje in kri. ne pri-

448  —

pusti, da bi bilo Tvoje delo in tr¬
pljenje za katero dušo zastonj,
temuč, ker si za vse umrl, daj, da
bi se tudi vsi zveličali. Oh spre¬
obrni ljudstva, ki so zašla od pra¬
ve poti, pošlji jim pomoč, da
spoznajo svojo zmoto. Ne zapusti
jih brez dušnih pastirjev, temuŽ
po njih spreobrni jim trdovratna
srca, da ne bodo sveta, ampak
Tebe iskala in častila. Poglej o
Jezus! koliko ovčic tava po slabi
poti! reve ne ved6, kaj delajo ia
kam gredo. Poglej jih kako dir¬
jajo za posvetnimi dobrotami:
denar, blago, družba, jed, pijača,
ples, nesramno veselje, to jim j e
vse: Bog, molitev duša, večnost
pa malo ali nič. Oh uboge reve!
ki ne pomislijo, da danes šo, jutre
niso; da dosti je kapljic vode v
morju, še več let bo v večnosti.

— 4J9 —

Reve ne preudarjo, kaj je večnost
in kaj se pravi, biti večno po¬
gubljen.

_ Ozri se mili Jezus! ozri se na
nje, pokliči jih k Sebi in daj jim
spoznati, da le pri Tebi najdemo
mir srca, zadovoljnost in ves bla¬
gor. Ne pripusti, da bi Te še da¬
lje žalili, napolni jih z duhom
Prave pokore, da se odpovejo
svetu, naukom zapeljivosti in
Peklenskim zmotam, in le Tebi
služijo in se tako enkrat zveli¬
čajo. Amen.

Marija Devica! ti pomočnica
Uaša v solzni dolini in delivka
vseh milosti; poglej! Pravični so
gotovi nebes in na poti, duše v
vicah so si tudi nebes gotove, ali
~~ubogi grešniki!—ti so pana poti
Proti peklu! O Marija prosi za vse!

Skrbi za dušo! 29

— 450  —

prosi pa zlasti za uboge grešnike
in za vse nesrečno zmotene!

„ Naša ljuba Gospa presvetega Sred ,
prosi za nas!“

„ Presladki Jezus ne bodi mi sodnilt,
ampak odrešenik!“

„0 moj Jezus usmiljenje! 11

Za duše v vicah.

Neskončno pravični večni Bog,
Oče nebeški! ki te greh razžali
in pokora potolaži, usmili se ubo¬
gih naših bratov in sester, ki trpč
in se pokore v vicah! Usmili se
jih, ki v ognju neskončni pravici
božji plačujejo ter dostajati mo¬
rajo, kar so dolžni. O uboge reve !
Noben jezik ne more dopovedati
trpljenja, v ktere so obsojene.
Ubogi bratci! Uboge sestrice! U-
bogi očetje in matere !

— 451

Večni Oče! glej, jaz ti za nje
darujem predrago kri Jezusa
Kristusa! Usliši njih klic in upit-
je, usliši njih prošnje in zdiho-
vanja ter ne odrekuj jim pomoči.
Spremeni jim jok v veselje, da ti
v družbi izvoljenih bodo prepe¬
vali večno čast in hvalo.

Večni Oče! glej, vsi smo za te
stvarjeni ter namenjeni za nebe¬
sa. O kako hrepenijo tedaj uboge
dušice v vicah po nebesah! —
e ne že leta in leta, morda 50, 60,
100 let, ja morda celo že 400 in
več let! O usmili se jih!!

Večni Oče! prizanesi jim pre-
greške njih življenja, odpusti jim
kazni!

.Večni Oče! zbriši jim dolg, da
r esene iz ognja očiščevanja za¬
gledajo večno luč!

Večni Oče! Usmili se, te pro-

29 *

— 452  —

sim naših ranjcih staršev, bra¬
tov, sester, prijateljev in sovraž¬
nikov! Usmili se dalje tistih, ki
so od vseh zapuščeni in za katere
se nobeden ne zmeni!

Usmili se vseh naših ranjcih
dušnih pastirjev, če imajo tudi
oni kaj prestajati! Usmili se vseli
ranjcih sorodnikov in vseh tistih,
za katere sem posebno še dolžan
moliti!

Večni Oče! usmili se vseh, i n
daj jim kaj kmalu priti iz trplj e '
nja v večno veselje! Amen.

U Marija, Marija, prosi za ubo*
ge naše brate in sestre!

O moj Jezus usmiljenje  /“
Usmiljenje o Jezus!“

Za srečno smrt.

Vem, umreti moram! „ Odlo¬
čeno je ljudem,  mi kliče sv. Pavel,

— 453

enkrat umreti.“  Odločeno je — o
strašna beseda! ker odločeno od
večnega Boga. — Po smrti čaka
me sodba in potem pekel ali ne¬
besa. Eno ali drugo je gotovo.

O moj Bog in moj stvarnik!
Vodi me po poti čednosti in dob¬
rih del ter pripelji me srečno v
kraj večnega miru, za katerega
sem namenjen. Bodi z mano vse
dni mojega življenja, da me smrt
ne najde v grehu, v slabosti, am¬
pak pripravljenega vsaki čas, naj
bo doma ali na poti, čez dan ali
po noči.

Ne pokliči me k rajtengi, te
prosim, dokler ne zadostim večni
pravici za moje slabosti in ne po¬
ravnam, kar imam za poravnati.
0 kaj bi bilo z mano, ako bi me
smrt pobrala v posvetnem šumu
in hrumu ali pa nepripravljenega

— 454  —

za večnost! En hip le — in vse
je zgubljeno! En hip — in zgub¬
ljena je duša! O ne daj tega mili,
premili Jezus!!

Daj mi imeti smrt vedno pred
očmi in ne zapusti me s svojo
pomočjo. In kedar bo Tvoja sv.
volja mene s tega sveta pokli¬
cati, daj mi za popotnico Tvoje
Sv. R. Telo, da okrepčan z angelj-
skim kruhom nastopim pot v
dolgo večnost. Ti o Jezus, bodi z
mano z Marijo in sv. Jožefom!

O Marija! mati usmiljenja in
pomoč umirajočih, srčno se ti
priporočim, ne zapusti me v moji
zadnji uri, ampak pridi mi n a
pomoč, kedar se bo moja duša
imela ločiti od telesa. Nobeden
ni bil še in ne bo zapuščen, ki se
k tebi obrne in tvojemu varstvu
priporoča: o Marija, ne zaverzi

- 455  -

in ne zapusti tudi mene takrat,
ko me bo vse zapuščalo. Poskrbi
in pripelji mi namestnika božjega
s svetim obhajilom, pomagaj mi
k čisti spovedi in polajšaj mi bo¬
lečine z smrtnim bojim.

Takrat, o takrat Marija, ko se
bo večnost odpirala pred mojimi
očmi, pokaži mi tvoje, usmiljeno
sreč in reši mojo dušo. Odvrni
mi skušnjave in odpodi od pos¬
telje peklenske pošasti, ki se bo¬
do zlasti takrat napenjale vdobiti
mojo dušo, ter spremljaj jo k več¬
nemu Očetu.

O sveti Jožef! tudi tebi se srčno
Priporočim. Jezus in Marija sta
bila pri tvoji postelji, ko si ti u-
miral, prosi za me, da bi Jezus in
Marija bila tudi pri moji postelji,
ko bom ležal umirajoč. Totovar-

— 436  —

šijo želim in prosim tudi jaz, —
potem sem srečen.

Jezus, Jožef, Marija bodi moja
tovaršija!

Preljubi angelj varh moj! varh
celega mojega življenja, bodi mi
varh tudi na zadnjo uro. Ne za¬
pusti me, te prosim, v smrtni ne¬
varnosti, temuč stoj mi na strani
ter pelji in spremljaj po dokonča¬
nem življenji mojo dušo k več¬
nemu Očetu! Od Boga Očeta si
mojo dušo v varstvo sprejel, k
Bogu Očetu pelji jo nazaj. Amen.

&

SVETI KRIŽEV POT.

Molitev pred sv. križevim potom.

Začni, prosimo Gospod, s svo¬
jim duhom naše dejanje in sprem¬
ljaj ga s svojo sveto pomočjo, da
se vse naše molitve in dela vselej
v tebi začnejo, in v tebi začete
tudi v tebi dokončavajo. Po Kris¬
tusu Gospodu našem. Amen.

Oh, pridite stvari!

Kaj, glejte se godi!

On, ki nas vse živi,

Strašno za nas trpi.

Tiaro vanj e sv. križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim
Te čez vse, ker si večna dobrota

— 458  —

in neskončna milost. Žal mi je iz
vsega srca, da sem lcedaj Tebe, o
največja dobrota! razžalil. Daru¬
jem ta sveti križev pot Tebi v
čast, v spomin tistega težavnega
pota, po katerem si hodil zavoljo
mene ubozega grešnika. Vseh od¬
pustkov se želim vdeležiti, kateri
so za sveti križev pot podeljeni;
torej tudi želim vse tako opraviti,
kar in kakor je v zadobljenje od¬
pustkov storiti potreba. Prosim
te, o Jezus! dodeli mi milost in
moč, da s svetim križevim potom
v tem življenji Tvojo milost, v
prihodnjem pa večno veselje za¬
služim.

Zdaj daruj Bogu odpustke za-se
in za tiste, za katere mu jih daro¬
vati želiš, da jim bodo v prid, re¬
koč: Prvi, popolni odpustek da¬
rujem za duše svojih starišev,

— 459  —

bratov, sester, sorodovincev, dob¬
rotnikov, prijateljev, za vse tiste
duše, za katere sem dolžan mo¬
liti, katere moje molitve najbolj
potrebujejo; dalje za tiste duše v
vicah, katere so najbolj pozablje¬
ne, in za tiste, katere so najbližej
odrešenja.

I. POSTAJA.

Jezus je k smrti obsojen.

Razgajžlan, zapljuvan,

In kronan, zasram’van!

Pred sodbo je peljan,

Nedolžno v smrt izdan!

Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
U. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega ne¬
dolžnega Jezusa, s katero je on krivično
s °dbo brez vsega izgovarjanja poslušal in
s Prejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive in kri¬
tične priče, katere so sodbo podpisale. Hu-

— 460  —

doba trojega jezika, s katero si se večkrat
zoper Boga in svojega bližnjega pregrešil,
je sodnika oslepila, da je nedolžnega Je¬
zusa k smrti obsodil. Obrni se tedaj k nje¬
mu, jokaj in zdihni bolj s srcem, kakor z
ustmi:

O moj ljubeznivi Jezus! kako
nezmerna je Tvoja ljubezen proti
meni, ubogemu prešniku! Bodeš
li tedaj za nevredno stvar ječo,
vezi, okove in tepenje trpel in k
taki grozovitni smrti obsojen?
Oh! to je zadosti, raniti moje srce
in objokovati vse pregrehe, ka¬
tere sem s svojim jezikom storil.
Obžalujem jih tedaj in kličem k
Tebi: „0 moj Jezus! usmiljenje,
prosim Te, usmiljenje in milost,
o Jezus!“

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu-
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

461

II. POSTAJA.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Glej, križ inu nalože
Na ranjene rarnč,

Oh Jagnje božje gre,

In nese vseh dolge.

V. Molimo Te, itd.

Premisli, s kakšnim veseljem in rado-
voljnim srcem dobrotljivi Jezus sveti križ
objame, in kako potrpežljivo tepenje in su¬
vanje malopridnega ljudstva prenaša! Ti pa
polen nevolje in nepotrpežljivosti bežiš pred
križem, kar je mogoče! Kaj ne veš, da se
ne more brez križa nebeško veselje zado-
biti? Oh, objokuj svojo slepoto, obrni se k
svojemu Gospodu, zdihni in reci mu:

Ne Tebi, o Jezus! temuč meni
se spodobi križ. O težki križ! ka¬
terega so moji grehi Tebi nalo¬
žili. O ljubeznjivi Jezus! dodeli
mi svojo milost in moč, vse
križe objeti, katere sem s svojimi
grehi zaslužil. Stori, da bom svoj

— 462

križ voljno objel in se tako od
sveta ločil; daj mi tako ljubezen
do križa, da bodem vselej s Tvo¬
jo služabnico sv. Terezijo voščil
in želel: trpeti ali umreti, umreti
ali trpeti.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nasl

HI. POSTAJA.

Jezus pade prvič pod križem.

Opešal je v močeh,

Podpre ga križ, naš greh,

Vtopljen v sveta dolgek
Leži potrt na tleh.

V. Molimo Te, itd.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus za¬
voljo toljkanj prelite krvi ves oslabljen
prvič na zemljo pade. Oh! kako je s pestmi
bit, z nogami teptan in suvan! Vendar ni
slišati žalovanja ali nevolje iz njegovih ust.
Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen kriz
občutiš, ali zoprno besedo slišiš. Ob, sov-

— 463  —

raži svojo nepotrpežljivost, svoj napuh in
nečimernost; zdihni k Jezusu:

-) ljubeznjivi Jezus!poglej, jaz
najbolj zavrženi grešnik klečim
pred Tvojimi nogami! Oh, koli-
krat, in v kako velike grehe sem
padel! Kolikrat sem se v globo¬
čino hudobije pogreznil! O Jezus,
stegni in podaj mi svoje roke!
Pomoči, o Jezus! pomoči pri Tebi
iščem, da ves čas svojega življe¬
nja nikdar in nikoli v smrtni greh
ne padem, da tako v svoji zad¬
nji uri zveličanje upati zamorem.
Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IV. POSTAJA.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča mater siu!

Nji gre meč bolečin

Po srca globočin.

— 464  —

Tif. Molimo Te, itd?

Oh, kako veliko žalost in bolečino je
občutilo srce Jezusovo! Oh, s kakšno gren-
kostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Ma¬
rijino srce, kadar sta se srečala! Poslušaj,
o nehvaležna duša! „Kaj ti je storil moj
Sin?“ kliče k tebi Marija. — „Kaj hudega
ti je storila moja Mati?“ te vpraša Jezus.
Oh, zapusti vendar enkrat svoje grehe, za¬
voljo katerih tako žalost in muko trpiva.
O grešnik! kaj praviš k temu? Eeci tedaj
in zdihni s celim srcem:

O Božji Sin Marije! o presveta
Mati mojega ljubeznjivega Jezu¬
sa! ves raztrt in ponižan klečim
pri vajinih nogah. Jaz sem tisti
izdajalec, s svojimi grehi sem
brusil meč, kateri je vajino srce
ranil. Oh, iz srca mi je žal; pro-
sim vaji, odpustita mi. Milost, o
Jezus! milost, o Marija! po svoji
veliki dobroti mi dodelita pomoč
da nikdar več ne bom grešil, te-

— 465  —

muč da bom vajino grenko trplje¬
nje in žalost noč in dan premiš¬
ljeval in svoj greh objokoval.

Oče naš. Češe. si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

V. POSTAJA.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti.

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te,

Ne brani križa se.

Molimo Te, itd.

Spomni se, da si ti tisti Simon, kateri
s > neeimernosti sveta in sladnostim svojih
počutkov ves podvržen, ki svoje križe ne
■z srca, temue le, ker se jih ubraniti no
moreš, z veliko nevoljo nosiš. Oh, zbudi že
svoje srce in usmili se svojega tako oblo¬
ženega Zveličarja. Sprejmi križe in nadloge,
katere ti bo pošiljal tvoj ljubeznjivi Oče.
i’>'(lno skleni, ne samo vse zoprnosti s potr¬
pežljivostjo prenašati, temue tudi Bogu za
B ie hvaležnega se skazovati; prosi ga ta¬
ko le:

Skrbi za dušo!

30

— 466  —

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim
Te za toliko priložnosti, katere
mi daješ, da bi za-te trpeti in za-se
kaj zaslužiti zamogel. O moj Bog!
daj mi milost, vse, kar se mi bo
v tem življenji težavnega prigo-
dilo, s potrpežljivim srcem pre¬
našati in s tem večnega veselja
se vdeležiti. Stori, o Jezus! da
bom tukaj s Teboj jokal in trpel,
potlej pa s Teboj v nebesih gos¬
podoval.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

TI. POSTAJA.

Veronika poda Jezusu potni prt

S prtom Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji da
Trpljenja britkega.

V. Molimo Te, itd.

— 467  —

Toglej in premisli v tem prtu sveto
obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa,'in
s to ljubeznijo vtisni si njegov obraz v srce.
O kako srečen boš, ako boš živel z Jezu¬
sovim obrazom v svojem srcu in ž njim v
večnost pojdeš! Da tedaj to milost zadobiš,
Prosi svojega Boga in reci:

^ O moj žalostni Jezus! prosim
Te, vtisni meni v srce sveti obraz
svojega obličja, da bom brez ne¬
hanja na Te mislil, noč in dan
Tvoje grenko trpljenje pred očmi
imel in svoje grehe objokoval. O
Jezus! s kruhom Tvojega trplje¬
nja si hočem dušo nasitovati, in
moje oči bodo vselej solze točile
nad mojimi pregrehami.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VII. POSTAJA.

Jezus pade drugič pod križen.

Slabosti ves prevzčt
Pod križem pade spet!

so*

— 468

O, jenjaj grešni svet
Ponavljat’ greh preklet!

V. Molimo Te, itd.

Premisli, kako je Jezus, tvoj Bog in
Gospod, zopet padel na zemljo, ve3 oslab¬
ljen od velike bolečine, zdelan in zaniče¬
van od sovražnikov. Premisli, da tvoja prev¬
zetnost je Jezusa potrla in ga na zemljo
vrgla ter je prenesti ne more. Oh, zapusti
ošabnost, ne bodi več tako napnhnjen 1 Spo¬
kori se in skleni ponižnejši biti. Eeci s ske¬
sanim srcem:

O prečastitljivi Jezus! akorav-
no vidim, da na zemlji pod težo
križa ležiš, vendar Te molim
in častim, kakor svojega vsemo¬
gočnega, večnega Boga. Prosim
Te, poteri moj napuh, vzemi me¬
ni iz srca vso ošabnost, da bodem
svojo nečimernost spoznal, vse
zasramovanje s tako Tebi dopa-
dajočo ponižnostjo sprejemal, da
bodem s tem milost zadobil, tudi

— 460

s Teboj v nebeškem kraljestvu
povikšan biti.

Oče naš. Češe. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospodi usmili se naši

VIII. POSTAJA.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Usmiljeni žene!

Ne jokajte za-mč;

Točite za-se le

Spokornih src solzč.

V. Molimo Te, itd.

Premisli in prevdari y srcu, kako ve¬
liko vzroka imaš jokati in žalovati; prvič
zavoljo svojega ljubeznjivega Jezusa, kateri
zavoljo tebe toliko trpi, drugič sam nad
seboj, ker tako nehvaležen ostaneš in ne
nehaš Njega žaliti. Kako moreš v premiš¬
ljevanji Njegove grozovitne muke trdno¬
sten biti? Poglej, kako milostljivega in
ljubeznjivega se Jezus proti tem revnim
z enam skazuje! Povzdigni se k njemu z
zaupanjem in zdihni s srcem:

O moj ljubeznivi Jezus! Oh.

— 470  —

kako je to, da se moje srce ne
raztopi solz velike žalosti? Solze,
o Jezus! prosim, solze prave po¬
kore in srčnega usmiljenja mi
daj, da z objokanimi očmi in s
skesanim srcem postanem dele¬
žen tiste milosti, katero si tem
revnim ženam skazal. Oh, Jezus!
ne odvračaj od mene svojih mi¬
lostljivih oči; poglej me ubozega
grešnika, da bom tudi jaz polen
tolažila na zadnjo uro Tebe videti
zamogel.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu-
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IX. POSTAJA.

Jezus pade tretjič pod križem.

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj Tendar se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi!

471  —

V. Molimo Te, itd.

Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že
tretjič pod križem podel! Premisli, kako
je Jezus, On, krotka in nedolžna ovčica,
od judov in ajdov, kakor od steklih volkov,
tepen, suvan, sem ter tje po trdih kamnih
vlačen. O nesrečni greh, ki samega Sinu
božjega tako grozovitno mučiš! O grešnik,
ai morebiti tvoj ves potrti in zdelani včlo-
večeni Bog vreden tvojih solz? Oh, reci
tedaj ves objokan:

O vsemogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim prstom držiš, kdo
Te je tako neusmiljeno vrgel?
Oh, noben drug, kakor moja pre¬
greha, v ktero sem tolikrat padel.
Moja hudoba ni jenjala grehov
delati, in zato se je množilo Tvoje
trpljenje. Toda glej, o Jezus! pri
Tvojih nogah zdaj klečim s ske¬
sanim srcem in trdno sklenem,
svoji hudobiji konec storiti. Z ob¬
jokanimi očmi Ti tisoč in tisoč¬
krat obljubim: nikdar več nočem

— 472

grešiti. O moj Gospod in Bog!
nikdar več, nikdar več!

Oče naš. Češe. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! nsmili se nas!

X. POSTAJA.

Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti.

Ko pride na goro,

Slečejo ga grdo,

Pijačo mu dajo,

Ostudno in grenko.

V. Molimo Te, itd.

Premisli, o duša! kako je Jezus, zunaj
na svojem životu ves ranjen in stepen, tudi
znotraj z grenkim žolčem mučen. Poglej,
kako On tvojo nesramožljivost, nespodob¬
nost in nečimernost v oblačilu s svojo na¬
goto plačuje, z žolčem pa tvojo požreš¬
nost. Ali zamoreš svojega Jezusa brez us¬
miljenja pogledati ? Oh, vrzi se k nogam svo¬
jega, obleke oropanega, Jezusa in reci mu:

O žalostni Jezus! kako velik
razloček je med Tabo in med
mano! Ti si ves ranjen, polen
grenkosti in ves s krvjo oblit;

— 473

jaz pa ves nečimern, poln slad-
nosti in veselja, ali saj tak že¬
lim biti. Oh, jaz nisem na pra¬
vem potu! O Jezus! pelji me Ti
na pravo cesto. St6ri,damibodo
vse sladnosti tega sveta grenke
in zoprne, da bom namesto njih
želel Tvoje trpljenje občutiti, in
da tako vreden postanem s Teboj
večno veselje vživati.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu,
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XI. POSTAJA.

Jezus je na križ pribit.

Na križ ga polože,

Iiazpno roke, noge,

Žeblji mu zdaj novž
Še rane narede.

V. Molimo Te, itd.

Premisli neizrečeno bolečino, katero je
dobrotljivi Jezus občutil, kadar so mu meso.
kite in žile z žeblji prevrtali. Oh, kako ie

— 474  —

to, da se tvoje srce žalosti ne razpoči, ker
vidiš, da tvoji grehi tako neusmiljeno zde¬
lujejo tvojega Zveličarja! Vsaj sedaj toči
solze, obžaluj svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene
križani Jezus! vlij v moje srce
strah in ljubezen do Tebe. In ker
so moji grehi tisti žeblji, kateri
Tebe na križ pribili, stdri s svojo
milostjo, da bodo vse moje hude
želje in občutki na križ nabiti in
tamkaj umorjeni; da bodem v
življenji in v smrti s Teboj kri¬
žan. tudi s Teboj v nebesih večno
kraljevati zamogel.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XII. POSTAJA.

Jezus umrje na križi.

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče kri,

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

V. Molimo Te, itd.

Odpri tukaj oči in premišljuj svojega 2
žeblji na križ pribitega Jezusa. Poglej vse
bledo božje obličje! Poslušaj, kako prosi
odpuščenja tistim, kateri ga križajo in ža¬
lijo. Razbojniku obljubi nebeško kraljestvo,
izroči svojo Mater Janezu, priporoči svojo
dušo nebeškemu Očetu, poslednjič tudi
umrje z nagnjeno glavo. Tako tedaj moj
Jezus je umrl? Res, umrl je na križi, in za¬
voljo mene. O moja duša! kaj boš zdaj
počela? Oh! ne hodi proč, kakor le s po¬
nižnim in skesanim srcem. Objemi križ in
zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem
in spoznam, da so moji grehi
tisti rabeljni, kateri so Tebe tako
neusmiljeno umorili. Nobene mi¬
losti nisem vreden, ker sem Tebe
križal. Pa kako veliko veselje in
upanje občuti moja duša, kadar
Te slišim tudi za tiste prositi,

— 47G —

kateri so Te križali. Kaj hočem
tedaj za Te storiti, ker si Ti to¬
liko zame storil? Poglej, o Jezus'
yaz sem pripravljen in voljan,
vsem odpustiti, kateri so me ke-
daj razžalili. Res, moj Bog! zavoljo
Tvoje ljubezni odpustim vsem,
iz srca jih objamem, in jim želim
vse dobrote skazavati, in tako
tudi upam ob svoji smrtni uri
Tvoje vesele besede zaslišati:
„Se danes boš z menoj v raji.“

Oče naš. Češe. si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIII. POSTAJA.

Jezus je s križa snet in Mariji v naročje
položen,

Marjja, k Teb’ hitim,

Tvoj’ga Sina častim.

Z vama dokler živim,

Rad jokam in trpim.

— 477  —

V. Molimo Te, itd.

Premisli, kako ojster je meč, kateri je
srce žalostne Matere prebodel, kadar je
ona svojega mrtvega Sina v naročje vzela.
Videla je njega vsega ranjenega in krva¬
vega. O kakšno žalost in bolečino je ona
tistikrat v srcu občutila! Kateri meč pa jo
bil tako oster, ki je prebodel njeno Brce?
Ob, greh je bil, kateri je Jezusu življenje
vzel in Marijino srce tako močno ranil.
Objokuj tedaj ta grozovitni greh. Skleni
svoje solze z solzami svoje žalostne Matere
in zdihni k nji tako:

O Kraljica vseh mučencev!
kdaj bom vreden prav zapopasti
tvojo žalost in muko? Kdaj bom
zadobil milost, tvojo žalost v
svojem srcu nositi in s teboj
trpeti? O velika Gospa! sprosi
jrii to milost, da noč in dan žalu-
Jeni nad svojimi grebi, ki so
tebi tako žalost storili, da bom
Ve s skesan in spokorjen, v

— 478  —

zaupanji in ljubezni za-te umrl
in po smrti s teboj večno živel.

Očo naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIV. POSTAJA.

Jezus je v grob položen.

Za naš greh mrtvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega srca.

V. Molimo Te, itd.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje to
jokanje Magdalene, Janeza in družil) po¬
božnih duš, kadar jim je bil Jezus odvzet
in v grob položen. Zlasti pa si k srcu vze¬
mi težavo in grenko žalost Marije, njegovo
matere, kadar je bila zgubila iz naročja
svojega ljubeznjivega Sina. V premišljevanji
le-te njene žalosti in njenega trpljenja so
moraš res sramovati, da si pri obiskovanj 1
tega Križevega pota tako malo usmiljenja
občutil Oh! zdrami si srce vsaj zdaj pri 11
zadnji postaji. Poljubi s častjo kamen sve-

— 479  —

toga groba; položi v duhu vanj svoje srce
iu reci svojemu mrtvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si tako
krvavo pot iz ljubezni do mene
storil, v tem grobu ležečega Te
častim in molim. Oh! jaz želim in
voščim Tebe v svoj em srcu zaprte¬
ga imeti, da bi s Teboj sklenjen po
tem svetem križevem potu k no¬
vemu življenju vstal in se v Tvoji
milosti s tega sveta ločiti zamo-
gel. Po zasluženji Tvojega trplje¬
nja, katero sem premišljeval, mi
dodeli, da bode na zadnjo uro
Tvoje sveto rešnje Telo moja po¬
potnica; da bodo moje zadnje
besede: Jezus, Marija, Jožef! in
da svoje zadnje zdihovanje s tis¬
tim zdihovanjem sklenem, s ka¬
terim si Ti na svetem križu svojo
sveto dušo izdihnil. Daj mi, z ži¬
vo vero, s trdnim zaupanjem in

— 480  —

z gorečo ljubeznijo s Teboj in za¬
voljo Tebe umreti, in potlej s Te¬
boj na večne čase živeti. Amen.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bog«.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po
tisti ljubezni, s katero si svojega
Sina Jezusa Kristusa zavoljo me¬
ne na svet poslal, in s katero je
On po svoji britki martri in grenki
smrti mene odrešil, ti darujem
ta sveti križev pot, katerega sem
s tvojo milostjo obiskal. Sprejmi
to pobožno opravilo k povikša-
nju svoje časti, v zahvalo za vse
meni in drugim podeljene milosti,
za odpuščenje grehov vsega sve¬
ta, za pomoč revnim dušam v vi¬
cah, zlasti pa, za katere sem v
začetku prosil. O milostljivi Oče

— 481

nebeški! poglej na obličje Jezusa
Kristusa, svojega Sina, usliši glas
njegove sv. krvi, in bodi milost¬
ljiv meni ubozemu grešniku. A.

Hvaljen bodi naš križani Zve¬
ličar Jezus Kristus in njegova ža¬
lostna mati Marija!

O romar! o romar!

Romanje vsako ima svoj konec
in izteče, tako izteče enkrat tudi
tvoje. In ko paličko sedajnega
romanja odložiš, romati ti bo v
dolgo večnost. Prepevaj sedaj rad
čast in hvalo Bogu in materi Božji,
da jo boš prepeval tudi enkrat v
nebesih!

Le srečno romaj!

Bog z tabo in Marija!

— „Brat! Sestra! skrbi za dušo!" —

Skrbi za duSo!

31

SVETE PESMI,

Mašne pesmi.

i.

KJLrie.

Pred Bogom pokleknimo * Povzdignimo
srce, * V nebesa zdaj pošljimo, * Vse misli
in želje. * Ta dar presvete maše * Sprejmi
od nas, o Bogi * Naj zbriše grehe naše *
Naj var’je nas nadlog.

Mi grešniki spoznamo * Žalili smo Boga,
* O težko vest imamo, * Pokoja nam ne
da, * Marija, vsi svetniki, * Pomoči pros’mo
vas; * Smo grešniki veliki, * O Kriste us-
mil' se nas!

CJlorla.

Bogu bod’ čast in hvala! * Na zemlji
mir ljudem; * K’ je milost Božja dala *
Rešenje vsem stvarem. * Bog! hvalo ti
pojemo, * Prišel si greh odvzet; * Ti slavo,
čast dajemo, * Ti sam, o Bog, 3i svet.

— 483  —

Evangelij.

Bog sam nam oznanuje * V življenji
srečno pot, * Temoto razsvetljuje * Nas
varje grešnih zmot. * Kristjani, poslušajmo,

* Kaj Jezus nas uči; * Po njem se vsi
ravnajmo * On zglede nam deli!

Darovanje.

Sprejmi, Bog, Oče večni 1 * Za nas pre¬
čisti dar, * Ga grešniki nesrečni * Damo
na tvoj oltar; * Za svoje hudobije * In
celega sveta; * Naj nam jih čisto zmjje *
Nam tvojo milost da.

Sanktus.

Svet, svet, svet, Bog nebeški, * Oblast
imaš čez vse! * Ves svet in rod človeški

*  Ti hvalo, čast daje. * Naj vedno hvaljen
bode * Češeen in povikšan * Odrešit vse
narode * Od Boga nam poslan!

l’rl povzdigovanji.

O angelji, hitite, * In pridite z nebes,

* Z nam’ sveti kruh molite, * Ni več kruh,
Bog je res, * Počutkom vsem telesa, *
Je Jezus tukaj skrit! * Da b’ skoraj šli
v nebesa *  Ga gledat in častit.

31 *

— 484  —

Obhsvjilo.

Moj Jezus! tebe vžiti * Iz srca jaz že¬
lim; * Pa k teb’ ne morem priti, * Ker
tolikrat grešim. * Operi dušo mojo, * Sla¬
bosti njene veš; Pokaži milost svojo * Da
v duhu v mene greš.

Konec.

Svet dar smo dokončali, * Odpeli čast
Bogu, * Očetu darovali * Njegovega sinu.
* Mertvim in živim sprava * Za grehe naj
bo to; * Naj nam bo vsem zastava, * Da
pridemo v nebo.

n.

Karle.

Pred stolom tvoje milosti * Tvoj verni
ljud kleči: *  In tebe, Bog, v ponižnosti, *
Svoi’ga serca časti, * Štor’ milost tem, ki
si želč * V solzah oprat’ lastne dolge. *
Odpusti Oče grešnikom, * In skazi se dob¬
rotljiv nam, * Dobrot — ljiv — nam
Dobrotljiv skazi se nam.

Glorla.

Čast bod’ na visokosti * Bogu na ve-
komej, * In mir po širokosti * Na zemlji

— 485  —

bod’ vselej. * V ponižnosti pojemo * Teb’
hvalo trojni Bogi * Od tebe zgolj prejmemo

* Rešenje iz nadlog.

Evangelij.

Iz tvojih nst izide, * Svet evangelium,

* Na dno letč se snide, * Vseh kristjanov
um, * Modrost nas sama viža, * Resnica
nas uči! * Kdor se pod njo poniža, * Ta
srečno prav živi.

Kredo.

Gospod, pred Tabo s trepetanjem, * Te
Tvoja verna stvar spozna! * In verje z ži¬
vim spoštovanjem * Na Tebe pravega Boga:

* Tud’ verje v Tvoj’ga ljub’ga Sina, * Spo-
čet’ga od svet’ga Duha, * Ko Jezusa ga
korenina * V deviškem cvetju je cvetla.

Darovanj e.

Tvoj mašnik, zdaj daruje, * Gospod,
letč dari; * Ž njim tud’ Tvoj ljud zdihuje,

* In s srcem kvišk puhti. * V tem kruhu
je in vinu * Za grehe naše dar, * K Tvoj’ga
Sinu spominu * Je obložen oltar.

Vzem’ Bog! le-to dar'vanje, * Dobrot¬
ljiv Oče naš, * Omeči to zdihovanje, * Da

— 486  —

nam spet milost daš. * Le smert in kri
presveta * Ljubega Jezusa * Nam da up,
da bo vzeta * Milostno prošnja ta.

Sanktus.

Poj : Sveti, sveti, sveti * Je Bog in naš
Gospod, * Z angeljci pojte: Sveti, * Si ti,
Bog Sabaot! * V nebesih in na zemlji *
Vso hvalo, čast vselej * Stvari, Bog! svoje
jemlji * Zdaj, in na vekomej.

I*o povzdigovanji.

Poglej, o Oče, z visokosti, * Ves mi¬
lostljiv na ta oltar 1 *  Ti nanj postav’mo
po dolžnosti * Zdaj Tebi dopadljivi dar; *
Ta dar je sam Tvoj Sin edini, * Iz zgolj
ljubezni darovan: * Za nas prisojen umor-
nini, * Strašno na križu bil zaklan.

Obhajilo.

Gospod, jaz nisem vreden, * Da b’ Tebe
dans zavžil, * Al reci, da bom vreden, *
Ter bodem zopet živ. * V duhu^ te prejeti
* Iz serca jaz želim, * Daj, Ženin nas
presveti! * Da milost zadobim.

— 487  —

Konec.

Daritev smo končali, * Ta dar je Bog,
Tvoj Sin: * Mi smo vsi skup spoznali *
Tvojih darov spomin. * Daj, da bomo pri¬
jeli * Rešenje z grešnih vez. * Poslednjič
nam dodeli * Svoj blagoslov z nebes.

Pesmi o raznih cerkvenih časih.

Adventna.

l.

VI oblaki, ga rosite! * Ali zemlja naj
ga da; * Vč nebesa ga pošljite * Skor’
Zveličarja sveta! * Milo so ljudje zdihvali

* V grehih in tčmi ječali; * Bog je bil
zemljč preklel, * Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški usmili * Vidi tol’ko bo¬
lečin; * Da bi se ljudje rešili, * Se ponudi
božji Sin; * D’vico Gabriel pozdravi, * In
Marija čista pravi: * Lej pokorno je sreč,

* Kar Gospod mi zapovč.

Zgodba sveta in vesela, * Nam odklene
vsem nebč: * Lej Devica ie spočela, * In

— 438  —

Beseda je mesč! * Pred Gospoda poklek¬
nimo *  Njega milost zahvalimo, * Blagor
tebi, grešni svet * Jezus pride greh odvzet

Bratje! dosti je že spanja, * Glas ne¬
beški kliče nas, * Dan ne bliža, noč od¬
ganja, * Zdaj prihaja srečni čas. * Odvr¬
zimo vso hudobo, * Oblecimo pa svitlobo,

* Da preide grehov noč, * In nas vodi
Božja moč.

Ne živimo več pregrešno, * Svet apos-
telj nas uči, * Ne nečisto, ne požrešno, *
Nevošljivost naj beži; * Naj se vsak pred
njim poniža, * Čegar prihod se nam bliža,

* Da bo s čistim sercem vsak * Le Zve¬
ličarju enak.

O Zveličar! pridi skorej, * Da se spolni,
kar želim, * O prinesi moč od zgorej, *
Da se čisto spokorim, * Ti prinesi mir ne¬
beški, *  Da ga vživa duh človeški, * Daj,
da pridem sodnji dan, * Med oveč, na desno
stran.

o.

Poslan je angel Gabriel * Od Boga na
ta svet * K Mariji čisti Devici * V malo
mesto Nazaret.

— 489  —

Angelj k Mariji pride, * Ji tako govori:

* Češčena si Marija, * Polna si milosti!

Marija se prestraši * Te Božje besede,

* In misli si počasi, * Kaj je to češeenje?

Angelj Mariji pravi: * Nikar se tak ne
boj, * Si milost zadobila, * Presvet bo
zarod tvoj.

Poglej, ti boš spočela * Rodila boš Sinu,

* Po kterem zaželjuje * Vsa zemlja in nebo.

To se ne more zgoditi * Marija izusti,

* Kako bi mogla roditi * Ker mož poznan
mi ni?

Ne boj se ti, Marija, * Bogu je vse
mogoč, * Zakaj čez te bo prišla * Svetega
Duha moč.

Kakor vsa čista rosa * Dol pade na
zemljo, * Tako bode rojeno * Božje iz tebe
Dete.

Angelj se ji prikloni, * Ko to sprego¬
vori, * Marijo preč poslovi, * V nebesa
gor zleti.

Marjja, Mati Božja! * Prosi Boga za
nas! * Da njega milost Božja * Ostane zmii
pri nas!

— 490 —

Prva božična pesem.

1. Pastirci! ustanite, * Kaj spite nocoj?

* Ležišča pustite, * In čajte z menoj! *
Oh Inč se nam sveti * Prelepa z nebes *
Ker Jezus presveti * Je prišel zares.* Lo
v Betlehem pojmo * Kjer se godi, * To
dete poglejmo * Devica rodi.

2. Pastirci hvaležni * Prijazni čuvaj'!

* O sreče deležni * V samotnem kraj’ *
Dež prav’ga veselja * Vam doli rosi, *
Čez mesta in sela, * In zemlje vasi * Ne¬
beško bliščanje * V sred’ temne noči, *
Zamakne oči.

3. Naš Jezus presveti * Je v Betle¬
hem’ mest’. * Vi najdete Dete * Oh an¬
gelov eest’ ; * Kaj vas bo motilo * In vleklo
na stran? * Al’ strah, oblačilo * Al’ revni
vaš stan? * Poglejte duhove, * Na viso¬
kem pojč: * Občntljejo nove * In srčnost
dajd.

4. Oh, postelca s slame, * Odeja z mahu!

* Živinca se vname * Se vzdigne s prahu.

* Uboštvo očitno * In revščina znan’ *
Da bo grozovitno * Ta sin zanič’van. *

— 491

Al’ mati ga greje * Kušuje zvesti, * Sol¬
zice razšteje * K’ mn doli teki.

4. Pastirci 1 darove * Nesite s seboj, *
Kušujte njegove, * Ročice nocoj; * Al’
zdravega mleka, * Al’ grozdja, medil, *
Kater se izteka, * Z ogrefga sati. *  Tud’
kož ali volne * Za njega roke, * Ki us¬
miljenja polne * Cel svet preživi.

Postne pesmi.

I.

1. Tam na vertu oljske gore * Zveličar
naš kleči, * Smertna žalost ga premore, *
Oh, kervavi pot poti. * In le hujše so te¬
žave, * Vidi strašno Golgato; * Le učen¬
cev trudne glave, * V trdnem spanj’ počivajo.

2. Že sovražni trop prihruje, * Iškarjot
ga sam pelja. * Jezusa on poljubuje * In
sovražnikom izda. * „Koga iščete,” — jim
reče, * Straha vsi popadajo; * On se jim
pa branit’ neče: * Rabelini ga zvežejo.

3. Iz ljubezni do Očeta, * In do greš¬
nih nas ljudi, * Za dolgove vsega sveta *
Božje Jagnje v smert hiti. * Togoti se tri-

— 492 —

noglavci, * Krotki Jezus le molči. * Ljud¬
stvo šuntajo hinavci: * Križaj, križaj gal
Kriči.

4. Nejevernih na sodnjišči, * Ga ne¬
dolžnega spozna, * Judovstvo pa na dvo¬
rišči * Se vtolažiti ne da, * „Jaz ne naj¬
dem" — Poncj) vpile, — * „Da bi smerti
vreden bil." — * „Naj nad nas pa se raz¬
lije," — * Kliče ljudstvo — „Njega kri."

n.

Glej, o grešnik, grehi tvoji, * Prav pre¬
misli, kaj storč! * Jezns tam v britkosti
svoji * Ves otožen molit gre. * O kak’
milo on zdihuje, * Vidi, kaj mu bo trpet’,
* Ves propaden omaguje, * Da mu skoraj
ni živet’.

Le poslušaj ga, kak’ moli: * Oče, ka¬
kor ti želiš, * Umerjem po tvoji volji, *
Da sveta ne pogubiš. * To je Kristusa lju¬
bezen, * Do pregrešnega sveta, * Da oz¬
dravi vso bolezen * Se v terpljenje, v smrt
podi.

Judje, ko so ga dobili * V roke svOjO
in oblast, * Misli, človek, kaj so sfrilii ,

Oh velika je nečast! * So k stebru ga pri¬
vezali, * Tepli, bili do kervi, * In tak’
dolgo ne nehali, * Da na truplu zdrav’ga ni.

Kaj ni zmislijo tirani! * Lejte, krono
mu spletd, * Ternje mu obličje rani, * In
prebada mu glavo. * Glej jih predenj pok-
!ek’vati, * Kakor kralja ga častč, * Mu v
obraz začno pljevati: * Naši grehi to store.

Jezus, o lepota večna! * Kakšen je
zdaj Tvoj obraz! * Grešnik glej, o stvar
nesrečna! * Kol'ko on terpi za nas! * Reci:
jaz sem tist’ krivični, * Ker sem tol’kokrat
grešil; * Ti nedolžni in pravični * Si za-me
se pokoril.

Kaj se bode zdaj godilo? * Judje križ
pripravljajo! * Kak' ga Jezus gleda milo!
* Udje vsi trepečejo. * Saj ljubezni pre-
neznane! * Sam ga je na ramo vzel, * Da
ozdravi naše rane, * Ga je kušnil in objel.

Ko so ga tako privlekli, * Na Kalva¬
rijo goro, * So mu oblačilo slekli, * In po
križi ga razpnč; * Svete ude raztegnili *
Da mu, grešnik, žile štej, * Z žeblji ga na
križ pribili, * Kaj pregreha st’ri, poglej!

— 494  —

Pridi človek, lej ga tukaj * Križan’ga
Zveličarja *  Pojdi in v pregrehah ukaj, *
Hočeš še bolj žalit'ga? * Skale se dadč
drobiti, * Tudi ti se giuit’ daj, * Ne pre¬
nehaj solz točiti, * Ljubi ga na vekomaj.

Velikonočna pesem.

Zveličar grč iz groba, * Ob moč je smrt
trohnoba! * Velikonočno jagnje bil, * Je
za nas drago kri prelil. Aleluja.

Otet je človek, rešen! * In v brezdno
satan trešen! * Smrt nima svoj’ga žela več,
* Odpert je grob in kamen preč. Aleluja.

Odrešil je očete * Veliko časa vjete, *
Častito jih pelje sabo * V zaperto z gre¬
hom prej nebo! Aleluja.

O, kak se svet'jo rane * Neusmiljeno
mn dane! * Veselje angeljsko verši, * D a
smert je mrtva nas uči. Aleluja.

Je trdna naša vera * Resnica jo pod¬
pira: * Zveličar je od smrti vstal, *  Tud
nas ne bode grob končal. Aleluja.

495 —

Križev teden.

1. Bog, ki grešnike kaznuješ, * In pra¬
vične zveseluješ, * V nebu ti nad nam’
živiš, * Žugaš, tepeš in krotiš. * Sliši nas,
stvari nboge, * Odvrni nam vse nadloge *
Zdrave v miru nas obrani, * Daj nam kruha
vsaki dan!

2. Slednj dan nas iz dobrote * Pres¬
krbuješ revne srote; * Si mogočen Gos¬
podar * In skrbiš za vsako stvar * Sliši
nas itd.

3. Ti daješ stvarem živeti, * Da gre dež
m solnce sveti, * Da polje lepo cvete, *
Žito upanje daje. * Sliši nas itd.

4. Če živali nam škodljive * Pridejo na
vrt, na njive, * Tvoja volja je tako * Slu¬
žimo si zgreham te. * Sliši nas itd.

5. Če od neba le dežuje, * Da nam
živež potonuie, * Pride to iz tvojih rok, *
žavolj spačenih otrok. * Sliši nas itd.

6. Če poleti za vročino * Vzame toča
nam poljnino, * Da zelen’ga viditi ni, *
Smo pregrešili sami. * Sliši naš itd.

— 496 —

7. Če gromi, se križem bliska, * Da so
vsakostrašen stiska, * Grešnik tvojo mož
spozna, * V svo)ib grehih trepeta. * Sliši
nas itd.

8. Svojo moč prav pokazati, * Hotel si
Egiptn dati, * Rodovitnost sedem let, *
Ino sedem lakot spet. * Sliši nas. itd.

9. O Bog, tudi nas se usmili! * Ki smo
te močno žalili, * Kedar bodeš tepel nas,

* Prošnje usliši tisti čas. * Sliši nas itd.

10. Tebi v voljo črno sejati, * Svoje
polje obdelovati, * Ti odpri roko, Gospod!

* In napolni nas dobrot. * Sliši nas itd.

Einkcštna pesem.

Prid’ sveti Duh! aposteljnom dan, *
Ker si bil danes vanje poslan, * Da čuda
božja pravijo, * Sovražnikom se ustavijo. *
Prid’ sveti Duh! te prosi kristjan.

Prid’ sveti Duh! daj svoje dari, * In jih
med svoje verne razljj; * Resnico da pos -
lušajo * In nje sladkosti okušajo. * Prid
sveti Duh! razsvetli nas ti.

— 497  —

Prid’ sveti Duh! omeči serce, * Zažgi
nam v srcih željč; * Ljubiti kar je pra¬
vičnega, * Se varovati krivičnega. * Prid’
sveti Duh! ljubezni svetč.

Prid’ sveti Duh! podpiraj slabost, *
Potrdi v srcih pravo svetost, * Daj da se
ne spodtaknemo, * V ljubezni ne premak¬
nemo, * Prid’ sveti Duh! ti naša krepost.

Prid’ sveti Duh! ti zvesti vodnik, *
Veselje naše, naš pomočnik! * O vodi nas
do večnosti, * Pripelji nas do srečnosti. *
Prid' sveti Duh! ti naš poterdnik.

Sv. Rešnje Telo.

I.

Sion hvali rešenika * Svoj’ga kralja
učenika, * V veselih pesmih hval’ *  Kar
ga moreš, hvali vedno, * Jezus je vse hvale
vreden * Tvoje hvale bo premal’.

Danes Sion čast napravi, * Ker se ta
pred nas postavi * Živi kruh, ki nas živi,
* Ktcr'ga bratje dvanajsteri * Vžili pri
zadnji so večerji * V tega verjemo tud’ mi.

Skrbi za du§o!

32

— 498  —

Z enim glasom ga častimo, * Vsem liu-
dem ga oznanimo, * Duh vesel naj gor’
puhti * Jezus prvič svoje obhaja, * Cerkev
to na znanje daja, * Danes hvalo ponovi.

Na to mizo nov’ga kralja * Novo Jag¬
nje se postavlja, * Staro Jagnje gre na
stran, * Jezus pride, staro mine, * S pred
resnice senca gine, * Dolgo noč odžene dan.

II.

Praznika svetega * Dan’s veselimo se,

* Prav iz unetega, * Srca naj hvala gre.

* Staro prejde naj, * Vse novo bodi zdaj,

* Misli, djanja vsak prenavljaj.

Dans mi praznujemo * Zadnje noči
spomin, * Ker se spomnujemo, * Kako je
božji Sin, * Svoje prjjatelje zbral, * Jag¬
nje jim jesti dal, * S tem zapoved judov
dostal.

Učenci zavživajo * Velikonočno jed, *
Zadnjič dobivajo, * Rešnje Telo prejet’. *
Jesti jim ga daje, * Pa razdeli se ne, *
Vsak posebej cePga prejme.

Kedar prejemejo * Slabi njega telo,

* Se ga navzamejo, * Moč jim je prava to.

— 499  —

* Kelih jim tud’ zroči, * Da jim ga in
veli: * Vsi ga pite, moja je kri.

Tak’ je postavljeno * Njega telo za dar;

* Dušam pripravljeno * Da ga zavživa
stvar. * Mašniki to store, * Da od njega
živd, * In ga vrednim vernim dele.

Zdaj od nebeškega, * Kruha naš duh
živi, * S kruha človeškega * Se nam prav’
Bog stori. * Čudi se, o kristjan! * Jezus
je vsem v jed dan, * Bod’ si reven al’ za-
nievan.

Pri štirih evangeljih.

(Pri procesijah.)

„Pange lingua gloriosi“  * Corporis my-
sterium * Sanguinisque pretiosi * Quem in
mundi pretinm * Fructus ventris generosi

* Res effudit gentium.

„Nobis datus , nobis natus “ * Ex in-
tacta virgine * Et in mundo conversatus *
Sparso verbi semine *  Sui moraš incolatus

* Miro clausit ordine.

,,/k supremae nocte coenae “ * Recum-
bens cum fratribus * Observata lege plene

32

— 500  —

* Cibis in legalibns, * Cibum tnrbae dno-
denae * Se dat suis manibus.

„ Verbo caro panem verutu* *  Verbo
čarnem efficit, *  Fitque sanguis Christi me¬
ram, * Etsi sensus deficit, * Ad firman-
dnm cor sincerum * Sola fides suffieit.

„ Tant um ergo Sacramentum “ * Vene-
remur cemui * Et antiquum docnmentnm

* Novo cedat ritui; * Praestet fides sup-
plementum * Sensnum defectni.

r Gcnitori Geniloque u  *  Laus et jubi-
latio * Salus, honor, virtus quoque * Sit
et bencdictio; * Procedenti ab utroque *
Compar sit Iaudatio.

Venec Marijinih pesmi.

Češčena si Marija.

Ko v jasnem pasu primiglja * Nam
zvezdica danieica, * Se sliši milo že zvo-
nenje, * Mariji v čast in počeščenje; * In
z zlato zarjo vse časti: * Češčena si Ma¬
rija Ti!

— 501

Ko više sije solnce že * Vzdigujo se,
čez poldne gre * Se sliši milo spet zvone-
nje, * Mariji v čast in počeščenje; * Čez
hrib in plan se oglasi: * Češčena si Ma¬
rija, Ti!

In kedar solnce že ljubo * Nam za
goro žari slovd, * Se glasno sliši še zvo-
nenje * Mariji čast in počeščenje; * V ve¬
černem hladu se glasi: * Češčena si Ma¬
rija, Ti!

„ Češčena si Marija, Ti! “ * Naj se glasi
do konca dni, * Naj vedno sliši se zvone-
nje, * Mariji čast in počeščenje; * Nebd
in zemlja naj glasi: * Češčena si Marija, Ti!

češčena.

Češčena kraljica! * Češčena mi bod’;
* O čista Devica * Češčena mi bod’.

K’ Tebi Marija! * Na goro hitim, * Pri
Tebi Marija! * Jaz biti želim.

Pa nekaj predraga! * Nazaj me derži;
*0 D’vica preblaga! *Oh! greh me teži.

Sem daleč zabredel * Od Tebe, moj
up! * Globoko je vjedel * Pregrehe me
Strup!

— 602  —

Pomagaj, Marija * O prosi za inž! *
Pomagaj, Marija! * Da pridem do Te!

Vse upanje svoje * Postavim na Te, *
Le dete Ti svoje * Poprosi zame!

Zatorej, Marija! * Češčena mi bod’! *
Na veke Marija! * Češčena mi bod’l

Salve Begina.

Vsi verni kristjani * Zdaj stop’ te na¬
prej, * In Boga z veseljem, *  Hvalite vse¬
lej; * Reci: Ave Marija! * S srcom in
ustmi, * Poj: Salve Regina * Vse ure,
vse dni.

Marijo častiti * Je naša dolžnost; * Na
tron jo postav’la * Je Božja modrost. *
Reci: Ave Marija itd.

Časti jo in hvali * Bog Oče, Bog Sin

* Bog Sveti Duh povikša * Nje sladki
spomin. * Reci: Ave Marija itd.

Marijo je z gnado * Napolnil sam Bog,

* Za svojo nevesto * Izvolil Sveti Duh. *
Reci: Ave Marija itd.

Brez madeža vsega * Spočeta je bla,

* Čistosti ji kača * Nikdar ni pičla; *
Reci: Ave Marija itd.

E. tJ

— 503  —

Pri Bogu je Ona * Naj žlahtnejši stvar;

* Če druzega nimaš, * Daj ji srce v dar;

* Reci: Ave Marija itd.

Kdo more umeti * To božjo skrivnost!

* Marija nam sprosi * V potrebah milost;

* Reci: Ave Marija itd.

Vse brate in sestre * katoiške Cerkve;

* Jih sprejme za svoje * Sine in hčere. *
Reci: Ave Marja itd.

Če padež v grehe, * Al v grehih ležiš,

* K Marjji priteči, * Pokoro dobiš; * Reci:
Ave Marija itd.

O usmiljena Mati, * Ti grešnikov trošt,

* Kdor k tebi pristopi, * Ta najde milost;

* Reci: Ave Marija itd.

Slava Marije.

I.

Najbolj blaga, mila, draga * Si Marja,
'vica Ti * In čistejše in svetejše * Bilo
nikol’ stvari.

Tvoje obličje, lepotičje, * Je zgolj mi¬
lost in sladkost, * Ni človeško, je nebeško.

* Zmaga angeljsko svetost.

— 504  —

Dopadljive, ljubeznjive * Zvezde, oči
Tvoje so: * Kakor psice, vse sladčice, *
Naša serca ranijo.

Perle drage, ljube blage, * Tvoje svete
so roke * Polne gnade, ktere rade * In
obilno nam dele.

Ti Devica si kraljica, * Cele zemlje,
vseh nebes; * Pa ponižaš in približaš, *
Se do revnih nas zares.

Kdaj boš dala, prikazala * Tudi mojim
se očem? * Skoraj, skoraj prid’ od zgoraj,

* Da s Telo Te gledat grem.

Brez števila duš rešila * Si sovražniku
iz rok, * Pridi k meni in me deni * V
trumo rešenih otrok.

O častimo ga, hvalimo * K’ nam je
tako mater zbral, * Ga ljubimo, ga molimo
•* K’ je vso čast Mariji dal.

Živi, živi! vpijmo: živi! * V sercih nam
Marijn’ ime! * Hvalo vedno, hvalo vredno

* Jezusu zvesto serce.

II.

Glas iz serca poženimo * Mater božjo
poslavit, * Da pusti nam, jo prosimo * Je

- 505  —

priserčno počastit. * Ona je nebes kraljica,
* Ona naša pomočnica, * Naj jo hyal’jo
vse stvari: * Bod’ češčena, D’vica Ti!

Je prišla, za nas rojena, * Lepšat’ in
osrečit’ svet, * Kakor IiTja zasajena, *
Lepšal jo je d’viški cvet. * Je živela le v
samoti, * Le v ponižnosti, tihoti. * Naj jo
kvaTjo itd.

Z božjo milostjo obdana, * Polna od
Boga dobrot, * Mati božja bila zbrana, *
In veselje nas sirot. * Jezusa nam je ro¬
dila, * Nam zveličanje dobila. * Naj jo
bval’jo itd.

0, poslušaj zdaj, Marija! * Mile proš¬
nje nas otrok, * Nas zatira hudobija, * O,
poslušaj Ti naš jok: * Daj Boga za nas
prositi, * Vselej Te žel’mo častiti. * Naj
jo hval’jo itd.

Ljubezen do Marije.

1. Veš o Marija, * Moje veselje * Veš
moje želje? * Ljubil bi Te! * Zmiraj pri
Tebi * Hotel bi stati; * Ljubljena Mati, *
Zverzi me ne!

- 506 —

2. Kaj pa Ti hočeš? * Moja kraljica,

* Sladka devica * Da ti podam ? * Dru’
zega nimam * Prosim pohlevno, * Vzem’
serce revno * Rad Ti ga dam.

Pa Ti Kraljica! * Si ga že vzela, * In
si ga vnela * Za te gori. * Mati preblaga

* Ti ga ohrani, * Hudemu brani, * Reši
ga Ti.

Zahvalna pesem.

. Hvala bod’ gospod Bogu! * Vse stvari
ga zdaj molite, * Stvarnika, dobrotnika *
In očeta ga častite! * Kerub, Seraf mu
pojd * Hvali zemlja in nebd.

Sveti, sveti, svet Gospod! * Vse je polno
tvoje hvale; * Trume zvoljenih, o Bog! *
Večno čast ti bodo gnale; * Vsi svetniki
te časte * Vsi pravični te slavč.

Češčen bodi trojni Bog! * Oče, Sin in
ti Duh sveti! * Cerkve tvoje nauk ves *
Moramo zvesto verjeti; * Jezus Kristus,
božji sin * Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš! * Koliba je
ljubezen tvoja! * V grehe sem bil zako-

— 507  —

pan, * Eevna je Via duša moja, * Ti pa
prideš k nam na svet, * Smert, pekel in
greh zatret.

Večni Bog, in kralj nebes * Se poniža
brat nam biti; * Nam živi in umerje, *
Nam nebesa zaslužiti: * Njega sveta rež¬
nja Kri * Nas očisti vse ljudi.

Milostljiv nam bodi dan’s, * Pota v gre¬
he nam zagradi; * Sveti in preljubi Bogi
* Daj, da storhno dobro radi. * V tebe
upamo vsaki čas, * Da ne boš zavergel nas.

— 503  —

Kristjan! Kristjana!

Skrbi za dušo!

Friderik Kristjan, kralj Bavar¬
ski, je s kamnom svojega prsta¬
na na okno zapisal besede:

„Hiti in reši svojo dušo!“

Zapiši si, ljuba kristjanska du¬
ša! tudi ti, na okno, in zlasti pa
v svoje srce, in v spomin te be¬
sede:

„Hiti in reši svojo dušo!“

A

v

KAZALO

Stran

Skrbi človek za dušo!. 3

Jutranja molitev. &

Večerna molitev.14

PERVI DEL.

Smrt.2T

Pesem, kako se bolnik s smrtjo in an-

gelj s hudičem bori.40

Smrt grešnika.50

Smrt pravičnega . ..71

DRUGI DEL.

Od sodbe.86

Sodnji dan.101

Sodba.112

Ločitev na večne čase!.115

Sv. maša.121

II. Maša za verne duše v vicah . . 164
Molitve za zakrament sv. pokore in
sv. Eešnj Telesa.186

— 510

Stran

Spraševanje vesti.193

Molitev pred spovedjo.213

Molitev po spovedi.217

S'veto obhajilo.223

Po svetem obhajilu.232

Tri božje čednosti.239

Še druge molitve po obhajilu ....  243
Kesnična prigodba za stare in mlade

ljudi.255

Molitve o posebnih časih leta . . . .258

O novem letu .258

Plaznik presv. Imena „Jezus“ovega . 261
oije presvetega Imena Jezusovega 267
Trpljenje Gospoda našega Jezusa Kris¬
tusa po sv. Matevžu . . . . . .271

V velikem tednu . ..290

Molitev v čast Kristusovega trpljenja . 293

Pri božjem grobu.295

Tri zahvale Kristusu za trpljenje . . 298
Pri božji martri na veliki petek . .301

O veliki noči . .  306

Na vnebohod Kristusov.308

O Binkoštih.311

O sv. Košnjem Telesu.314

K presv. Srcu Jezusovem.319

Triintrideset prošenj k Srcu Jezusovem 322

— 511 —

Stran

Praznik vseh svetnikov.324

Vernih duš dan.326

Pete.328

Večnost.352

Nebesa ....  .356

O Božiču.382

Molitve pri popoldanski službi božji . 387

Lavretanske litanije.. 390

Od perve adventne nedelje do Božiča 394

Od Božiča do Svečnice.395

Od Svečnice do velicega četrtka . , 396
Od velike sabote do prve nedelje po

Binkoštih. . . , 3'

Od prve nedelje po Binkoštih do prve " ^

adventne nedelje.397

K svetemu Jožefu.399

Za vse potrebe.399

Molitev k presv. Rešnjem Telesu . . 401

Litanije vseh svetnikov.403

Za odvernjenje vseh nadlog in nevar¬
nosti ..408

Molitev po litanijah na dan sv. Marka

in križev teden. Psalm 69.412

Češčenje prečiste Device Marije, Ma¬
tere Božje. ... 419

Praznik čistega spočetja Marije Device 423

— 512

Stran

Oznanjenje Mariji Devici.425

Vnebovzetje Marije Device.427

Ime „Marua“ .429

Zdibljeji k Mariji Devici. 432

Obiskanje svetega Eešn. Telesa . . 434

Za sveto Cerkev.441

Za spreobrnjenje naših slovanskih bra¬
tov in sester v čast sv. Cirilu in

Metodu.445

Za spreobrnenje grešnikov . . . . 446

Za duše v vicah.450

' srečno smrt.; . . 452

-c ti križev pot.457

Svete pesmi.482


9

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000423648