Udeleženci letošnjega Vlaka bratstva in enotnosti so se vrnili domov prepolni lepih vtisov in doživetij. Tako, kot vsa leta nazaj, so bili tudi ob tem obisku deležni prisrčnega snidenja z brati Srbi, s katerimi jih veže iskreno tovarištvo, skovano v najtežjih dneh minule vojne.
Kako je bilo na obisku pri bratih Srbih, smo pobarali nekatere udeležence Vlaka bratstva in enotnosti iz naše občine — anketo objavljamo na 3. strani.
Stoletja nazaj so krajani Kal in okoliških zaselkov trpeli pomanjkanje vode, sedaj pa se jim bo uresničila njihova vroča želja: po ceveh novozgrajenega vodovoda bo pritekla zdrava pitna voda dvesto družinam. Bilo je trdo delo, saj gre za kraški svet, ki pa so ga krajani ob sodelovanju Komunalnega podjetja Žalec, uspešno opravili. Če bo šlo vse po sreči, bosta dva zaselka dobila vodo že za letošnji republiški praznik —29. november.
' - : ' r ~ ' ' \ Zapišimo še to, da so to naši odmaknjeni hribovski zaselki, kjer žive ljudje, ki so med minulo vojno veliko prispevali v NOV. Tako je bila tudi solidarnostna pomoč tudi naš moralni dolg.
V današnji številki objavljamo še komentar o letošnjem izvozu, reportažne zapise in delovnih kolektivov, pa reportaže z obiska pri Florjanovi mami in vrsto drugih zanimivih sestavkov.
______________-_______________________________ J

Celje - skladišče D-Per
III 5/1981
lil
1119811173,10
$
■

Savinjski občan kmalu vsakih štirinajst dni
Že nekaj časa razmišljamo o tem, da bi Savinjski občan postal 14-dnevnik in vas tako bolj sproti obveščal o vsem, kar se dogaja v naši občini Menimo, da se je glasilo že uspešno uveljavilo in ga bralci radi prebirate. Kot 14-dnevnik naj bi začel izhajati na začetku leta 1982 in sicer na osmih straneh. Želimo. da nam tudi bralci poveste, kaj menite o tej naši odločitvi. Sporočite nam, ali se z našim predlogom strinjate.
Želimo si, da poveste kaj več tudi o sami vsebini in jo pomagate sooblikovati tako, da bo kvalitetnejša in bližja vašim interesom. Uredniški odbor predlaga, da bi tudi v bodoče vsa gospodinjstva prejemala časopis brezplačno, upamo pa, da vam ne bo odveč, če se bo prispevna stopnja pri občinski kulturni skupnosti povečala iz sedanje 0,06 na 0,10 odstotkov.
Predlagamo nekatera vsebinska področja časopisa in upamo, da bodo dopolnjena tudi z vašimi predlogi:
-	seznanjali vas bomo z najpomembnejšimi dogajanji v občini
-	spremljali bomo razvoj samoupravnih, družbenopolitičnih in družbeno ekonomskih odnosov. Ne le spremljali, temveč tudi ocenjevali in analizirali
-	informirali vas bomo o načrtih, rezultatih in problemih organizacij združenega dela
-	spremljali bomo razvoj krajevne samouprave, aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevnih skupnostih
-	obujali bomo pomembne dogodke iz naše pretekle in polpretekle zgodovine
-	predstavljali vam bomo posameznike in skupine delovnih ljudi in občanov, njihovo delo, življenje in pomembne dosežke
-	nadaljevali bomo s stalnimi rubrikami, ki jih že poznate, hkrati pa bomo uvedli nekatere nove.
Vse to pa bomo lahko dosegli, če nam boste tudi sami priskočili m pomoč s svojimi dopisi, pripombami, načrti .. .
UREDNIŠKI ODBOR
»RJINJSKI
v OBC4N
Volilne konference v osnovnih organizacijah ZK
V času od 15.. 10. 1981 do 15. 11. 1981 potekajo v osnovnih organizacijah Zveze komunistov Slovenije na območjju naše občine volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije. Priprave nanje so odgovorne, odgovorne ob upoštevanju dejstva, da nadaljnje uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov potrebuje takšna vodstva v vseh oblikah organiziranja Zveze komunistov, ki bodo naloge te družbenopolitične organizacije na vseh nivojih dosledno in z vso odgovornostjo uresničevala. Volilne konference sovpadajo v obdobje intenzivnih priprav na IX. kongres Zveze komunistov Slovenije, prav je, da na teh konferencah kritično presodimo našo dosedanjo idejnopolitično in akcijsko naravnanost ter učinkovitost in se vprašamo, v kolikšni meri so bile posamezne osnovne organizacije usposobljene za politično ocenjevanje in obvladovanje razmer povsod tam kjer delujejo in morajo delovati.
Stališča komiteja in občinske konference Zveze komunistov Slovenije glede kriterijev, ki jih moramo upoštevati pri kadrovanju za posamezna vodstva, vsebujejo načela kadrovske politike v Zvezi komunistov, pri posameznikih je potrebno upoštevati celotno idejnopolitično usmerjenost kandidatov, njihovo znanje in poznavanje problematike naše družbene prakse. Pri izbiri novih vodstev si prizadevamo vključevati tiste člane, ki so končali tudi posamezne oblike idejnopolitičnega usposabljanja v Zvezi komunistov. Organizirane oblike idejnopolitičnega usposabljanja smo v preteklem obdobju izvedli v skladu s programom idejnopolitičnega usposabljanja v Zvezi komunistov. Ocenjujemo, da je bil odziv s strani slušateljev primeren.
Pri kadrovanju za nova vodstva si prizadevamo obiti prepogoste prakse, da kadrovske rešitve iščemo znotraj ozkega kroga znanih imen, najpogosteje med tistimi, ki že opravljajo številne odgovorne naloge. V postopku kadrovanja moramo
40-letnica prve frontalne bitke na Čreti
Občinska odbora ZZB NOV Žalec in Mozirje sta ob 40-letni-ci prve frontalne bitke z Nemci na Čreti pripravila tovariško srečanje borcev in mladine. Zbrani množici je spregovoril udeleženec te bitke Rado Zakonjšek — Cankar. Obudil je spomine na boj Štajerskega bataljona z Nemci na Čreti 26. oktobra 1941. Ta zmagoslavna bitka je kasneje imela velik vpliv na nadaljnji oborožen odpor proti okupatogu. Nemcem paje bila ta bitka opozorilo, da
njihov osvajalni pohod ne bo lahek.
Občinska odbora ZZB NOV sta ob tej priliki izročila živečim udeležencem bitke posebne plakete in priznanja. Prejeli so jih: Rado Zakonjšek, Ludvik Zupanc, Peter Šprajc, Vili Reberšak, Anton Vratanac, Anton Ulrih, dr. Franc Povh, Boris Čižmek in Jože Farčnik.
Plakete je prejelo tudi sedem domačij za sodelovanje v NOB. Sledil je kulturni program, nato pa prisrčno tovariško srečanje.
vsekakor upoštevati ocene o aktivnostih posameznikov doslej, kako in do kolikšne mere so pripravljeni ob upoštevanju sposobnosti in znanja uresničevati program Zveze komunistov. Priprave, kadrovske, vsebinske in organizacijske na volilne konference osnovnih organizacij so bile dogovorjene pravočasno na sejah komiteja in občinske konference Zveze komunistov Slovenije z namenom, da bodo konference v osnovnih organizacijah potekale tako, da bodo v bistvu predstavljale idejnopolitični obračun aktivnosti organizacije in realno ocenile tudi aktivnost vodstva za pretekli dve leti delovanja. Volilne konference so zasnovane tako, da morajo spodbujati tudi nadaljnjo aktivnost, učinkovitost in odgovornost celotne organizacije za delo v prihodnje.
Na volilnih konferencah sprejemajo dve osnovni oceni, to sta: poročilo o delu organizacije in njenega vodstva za preteklo mandatno dobo in oceno družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer v okolju, kjer osnovna organizacija deluje.
Pomembno vprašanje, ki je osrednje pri razpravah o ocenah je, do kolikšne mere je uresničena politika ekonomske stabilizacije v posameznih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Kaj pričakujemo od volilnih konferenc? Pričakujemo, da bodo sprejete ocene o dosedanjem delu realne, kritične in sprejete z vso odgovornostjo, da bodo na osnovi ocen sprejete smernice za idejnopolitično delo osnovnih organizacij v prihodnje, da bodo novoizvoljena vodstva osnovnih organizacij uspešno uresničevala sprejete naloge.
VERA OREŠNIK - JUHART
,.Savinjski občan” izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze J & delovnega ljudstva Žalec.
0 Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze j (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Lekše Zdenka, Strnad Ida, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Fric Dušan, Urbanci Barbka, Puncer Zdenko, Speglič Franc, Kotnik Anton.
£ Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-671
w	^
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, Novo mesto ^ Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
5| Naklada: 11.000 izvodov
J Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 J je časnik „Savinjski občan” oproščen prometnega davka.
Vseh mrtvih dan. ..
Nihče, ki počiva v gomili, danes ni sam. Plamenčki sveč so vztrepetali za vse, ki smo jih vtkali v drobne in velike spomine.
Ciprese so se tišini poklonile, razcvete krizanteme so ujele vzdih, dan je veličasten in tih.
Še mrzle sape so našle zavetje v krošnjah dreves, še zlati listi so zaplesali umirjen jesenski ples.
Cvetje na grobovih je izvezlo bogat pajčolan, solze bolečine se stekajo v dlan.
Danes je vseh mrtvih dan.,.
Posnetek kaže setev pšenice v Savinjski dolini.
Taborski kulturni dnevi uspešno zaključeni
Po mnenju odbora za pripravo taborskih kulturnih dnevov je ta osrednja kulturna manifestacija uspela tako, kot so si jo zamislili njeni organizatorji. Letošnja prireditev je ponovno dokazala nenehni razvoj amaterske kulture, tako v smislu množičnosti,-pa tudi kvalitete. Obisk posameznih prireditev pa potrjuje zanimanje občanov za takšne prireditve.:
Na zaključni prireditvi so sodelovale tudi amaterske skupine pobratenih občin Kruševča in Bačke Palanke, kar pomeni utrjevanje bratstva in enotnosti naših narodov.
Predstavniki kulturnih skupnosti so se dogovorili, da bo srečanje kulturnih skupin pobratenih občin naslednje leto v Bački Palanki. Ob tej priliki so se sestali predstavniki krajevnih skupnosti Žalca in Žabare iz občine Kruševac ter se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju.
Izvoz še naprej naša velika obveza...
V letošnji bitki za večji izvoz smo se znašli v oktobru, na pragu zadnjega tromesečja leta, zato ne bo odveč soočenje s tem, kako smo uresničevali in uresničujemo zastavljene naloge, v katerih smo si v naši občini postavili najmanj 10-odstotno rast izvoza in le 5-odstotno povečanje uvoza.
Ugotavljamo, da v prvem polletju nismo dosegli planske obveze, saj je izvoz industrije znašal le 46 % planirane kvote, medtem ko smo uvoz realizirali kar 73,6 odstotkov.
Takšna neugodna gibanja smo zabeležili tudi v juliju in avgustu, saj ukrepi za pospeševanje izvoza niso dali ustreznih rezultatov. To je bil povod za širšo akcijo povečanja izvoza, zlasti še na konvertibilno področje.
Glede na najnovejše ukrepe ZIS in v skladu z republiško akcijo smo v žalski občini pričeli akcijo za povečanje izvoza. Zvrstilo seje več posvetov z direktorji, posamezne OZD so pripravile operativne programe realizacije za obdobje do konca leta; v njih so opredeljena izvozna prizadevanja in pretehtane možnosti realizacije izvoza v letu 1981.
Ko ocenjujemo izvoz, je pravilno upoštevati stopnje povečanja nasproti letu 1980, dosežene realizacije planov v letu 1981 in strukturo iz. razmerja med klirinškim in konvertabilnim izvozom.
Industrija v občini Žalec je v lanskem letu načrtovala 561 milijonov izvoza in ta plan presegla za 51 odstotkov (s kmetijstvom in trgovino smo dosegli 1.078 milijonov din izvoza.
Letošnji plan izvoza znaša 1 milijon inje kar za 78 odstotkov višji od načrtovanega izvoza v lanskem letu, od dosežene realizacije pa za 17 odstotkov.
Sedaj ugotavljamo, da plan z ozirom na razmere in gospodarsko situacijo ni bil realno postavljen oziroma smo ga izredno visoko zastavili. Že to, da so cene na domačem trgu naraščale kar 3 — 5 krat hitreje kot izvozne cene, je negativno vplivalo na izvoz, kajti za večino 02® ni bil več dohodkovno zanimiv, saj pogosto doseže le 30 do 50 odstotkov
Pšenice bomo posejali več
Lepa, sončna jesen pomaga nice z 24Ò kmeti, ki so se obve-kmetovalcem pri spravilu pri- zali prodati viške pšenice s 160 delkov in pri setvi, ki je zadnje ha površin. Pred setvijo so kme-dni v Savinjski dolini v polnem torn kooperantom razdelili 70 razmahu. V splošna prizadeva- ton visokorodne semenske pše-nja in program slovenskega in nice, pa tudi s preskrbo z umet-jugoslovanskega kmetijstva, za- nimi gnojili ne bo težav, sejati kar največ površin s pšeni- Intenzivno so se lotili pričo, so se zavestno vključili tudi prav, zadnji čas pa tudi že setve naši kmetovalci, tako v družbe- v Hmezadu oziroma v družbenem sektorju kot v kooperaciji, nem sektorju. V ta namen so
Kmetje kooperanti v žalski določili parcele, pripravili naj-občini so že napovedali od 400 boljše seme, umetna gnojila in do 500 ton viškov pšenice, kar potrebno strojno mehanizacijo, je precej več kot v prejšnjih le-	Vreme je lepo in zemlja je dotili, družbeni sektor pa se obve-	volj suha oziroma pravšnja za
zuje pridelati celo 1000 ton setev.
viškov pšenice, tako da bi v naši Res pa je tudi, da kmetovalci občini prihodnje leto pridelali še niso pospravili s polj koruzni-izdatne viške pšenice in s tem ce in to tudi na tistih njivah, ki prispevali pomemben delež v so jih namenili za setev pšenice, smeri samopreskrbe s kruhom. Vendar pa bb še seme možno
Kmetijska zadruga Savinjska pravočasno spraviti v zemljo, če dolina je že sklenila pogodbe za bo še naprej lepo vreme, kooperacijsko pridelovanje pše-	LT
možnih cen na domačem trgu.
Ne glede na podatek, da smo v izvozu trenutno pod planom, je treba reči, da smo nominalno povečali izvoz industrije v prvi polovici leta za 61 odstotkov nasproti istemu obdobju preteklega leta.
Večji problem, s katerim se spoprijemajo, je za zdaj neugodno razmerje med konvertibilnim in klirinškim izvozom in tako so naša prizadevanja usmerjena v to, kako povečati izvoz na zahodni trg.
V tej smeri so tudi tekle razprave z direktoqi. Tu so ugotavljali, da se v vseh OZD zavedajo nujnosti povečanja izvoza, vendar pa se ob tem pojavljajo določeni problemi in sicer:
—	linearne omejitve uvoza repromateriala onemogočajo normalno proizvodnjo, ki je v končni fazi prav tako namenjena izvozu
—	povečan izvoz bi v nekaterih OZD pomenil trganje oz. prekinitve repro-verig, kar pa ni sprejemljivo
—	do izpada izvoza je v veliko primerih prišlo zaradi nestabilnega tržišča (Iran, Irak, Polj dea) oz. zaradi razveljavitve določenih pogodb
—	ni še izdelan sistem kompenziranja dohodka pretežnim izvoznikom, ki s povečanjem izvoza postanejo nizko dohodkovno učinkoviti oz. lahko poslujejo tudi z izgubo.
Na podlagi koregiranih planov izvoza, ki so jih posamezne OZD uskladile s Samoupravno interesno skupnostjo za ekonomske odnose s tujino, smo naredili nov pregled letnih planov izvoza v naši občini. Korigirani plan izvoza je tako za 3 odstotke manjši od prvotno planiranega, znaša pa 1.229.890.000 dinaijev. V osmih oz. desetih mesecih letošnjega leta je industrija ta plan realizirala 72,5 odstotkov, ostale dejavnosti pa nekoliko slabše, vendar se bo stanje s prodajo pridelka hmelja znatno izboljšalo.
Po vsem tem ocenjujemo, da bomo v naši občini dosegli načrtovani izvoz, v kolikor bomo dosledno izpolnjeval vse ukrepe in če ne bo prihajalo do zastoja proizvodnje zaradi restrikcij uvoza.
-CJ
Na nedavni 23. seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec, ki so jo sklicali na Vranskem, so delegati ugodno ocenili delovanje izvršnega sveta skupščine občine, ki ga je podal pjegov predsednik Jože Jan, prav tako tudi poročilo o delu občinskih upravnih organov —- o tem je poročala Vera Orešnik.
Zbora sta še razpravljala o delovanju in problematiki krajevnih skupnosti (poročevalec - predsednik zbora Franci Ježovnik), o problematiki prometa in zvez, dalje o telesno-kulturni dejavnosti v občini Žalec itd. Seznanili so se tudi z analitično oceno akcije NNNP 80/81 in z drugimi tekočimi nalogami.
Kot dopolnilo k dnevnemu redu je bilo poročilo predsednika sveta krajevne skupnosti Vransko, v katerem je delegate opozoril na naloge, s katerimi se ubadajo krajani Po kon čani seji sije skupina delegatov ogledala usnjarno in obrat usnjene konfekcije INDE Vransko, druga pa se je zadržala v Podlogu.
Iz poročila je bilo razbrati, daje bil izvršni svet od lanskega maja sem izredno delaven. Njegova odgovornost do skupščine seje uresničevala v različnih oblikah. Tako je IS med drugim obravnaval 49 osnutkov in
predlogov predpisov, občinski skupščini je posredoval 42 odlokov, sedem predpisov pa je sprejel v svoji pristojnosti.
IS je dajal pobude, organiziral je izdelavo in usklajeval pripombe pri izdelavi planskih dokumentov občine, samoupravnih organizacij in skupnosti Med dokumenti bi omenili resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine za obdobje 1980 — 1981, družbeni plan občine Žalec za obdobje 1981 - 1985, dogovor občin celjske regije in dogovor občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Žalec za obdobje 1981 -1985. IS je imel dober odnos do družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti. Skrbno in z dobrim posluhom je obravnaval gospodarska gibanja v luči stabilizacijskih usmeritev, posebej še trimesečne in šestmesečne rezultate poslovanja (rentabilnost, uresničevanje planskih dokumentov, izvoz in uvoz) in hkrati bdel nad investicijami in drugimi nalogami.
IS je spremljal in pomagal tudi krajevnim skupnostim pri njihovem vse odgovornejšem poslanstvu.
Tk.
Nihče več noče biti
direktor
Kako poteka kadrovanje^ poslovodnih organov v žalski občini, reorganizacija občinskih upravnih organov, naloge Izvršnega sveta skupščine občine in organizacija službe pravne pomoči - to je samo nekaj tem, ki so jih obravnavali člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov na svoji redni seji v mesecu septembru.
O kadrovanju poslovodnih organov je člane predsedstva seznanila Vera Orešnik, članica Izvršnega sveta skupščine občine. V lanskem letu je 25 delovnih organizacij razpisalo postopek za novega poslovodnega organa. Formalno pravno so stvari jasne, nemalo težav pa se pojavlja v praksi. Najprej že ob samih razpisih del in nalog poslovodnih organov.
Zaradi vse manjšega zanimanja za opravljanje direktorskih nalog in povečane odgovornosti, se na razpise javlja zelo malo kandidatov. Kako potem izbirati najbolj ustrezne kadre? V žalski občini si prizadevajo za usmetjeno zaposlovanje, ki pa še vedno ni povsem zaživelo, čeprav so nekatere delovne organizacije uspele pridobiti strokovno usposobljene kadre. V razpravi so člani predsedstva menili, da v nekaterih osnovnih organizacijah sindikata še vedno niso razjasnjeni pojmi in kriteriji moralno politične primernosti. Občinski svet namerava ponovno opozoriti na takšne pomanjkljivosti. Na-splošno pa velja za vse družbenopolitične organizacije, da se bodo morale lotiti ocenjevanja kandidatov z večjo resnostjo. Po mnenju nekaterih bi tudi nekoliko tesnejše sodelovanje poslovodnih organov in krajevnih skupnosti ne bilo odveč. Dodajmo še to, da bi temeljita analiza vzrokov, zakaj direktorska mesta ali še bolje tudi mesta ravnateljev niso več zanimiva, najbrž tudi olajšala delo.
V nadaljevanju so člani predsedstva spregovorili o reorganizaciji občinskih upravnih organov in o delu Izvršnega sveta skupščine občine Žalec. Reorganizacija upravnih organov poteka v skladu z zakonom o reorganizaciji državne uprave. Največjo spremembo predstavlja ustanovitev kolegijsko vodenega upravnega organa, to je komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Na seji so zlasti poudarili, da spremembe v upravnih organih ne pomenijo odpiranja novih delovnih mest in povečano zaposlovanje. Nasprotno. V srednjeročnem obdobju se mora v upravnih organih zmanjšati število zaposlenih za
10 %. Podrobno so bili člani predsedstva seznanjeni tudi z delom Izvršnega sveta v preteklih mesecih. Naj navedem samo nekatere naloge: sodelovanje pri Resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v letu 1981 in drugih planskih dokumentih, dogovor o medsebojnem sodelovanju z zasavskimi občinami, reorganizacija zdravstva v celjski regiji in še bi lahko naštevala.
Ob koncu je Mojca Nahtigal, sekretarka svetov pri občinskem svetu ZSS, članom predsedstva spregovorila o organizaciji službe pravne pomoči. Doslej je bila uvedena brezplačna pravna pomoč glede zagotavljanja pravic delavcem iz dela, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Takšna pravna pomoč ni bila namenjena reševanju premoženjskih razmer, kot so menili nekateri. Kljub temu, da si je sindikat prizadeval, da se spori rešujejo tam, kjer so nastali, kažejo podatki, da je večina ljudi rajši iskala pomoč na sodišču združenega dela ali družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Zaupanje v pravno pomoč znotraj delovne organizacije ni ravno veliko in po mnenju predsedstva organiziranje posebne službe pravne pomoči ni potrebno.	IRENA JELEN
DELEGATSKO VPRAŠANJE
Kako s križiščem na obvozni cesti vGotovljah?
Izvršni svet in upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, sta pri Republiški skupnosti za ceste, ki je investitor in upravljalec priključne in obvozne ceste, večkrat posredovala za sestanek,- na katerem bi obravnavali ustreznost nekaterih prometnih rešitev na omenjeni cesti.
Republiška skupnost za ceste je sporočila, da so na obvoznici odpravili vse tehnične pomanjkljivosti, ki jilt je ugotovila komisija pri tehničnem pregledu, zanjo pa je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje. Zaradi tega tudi ni razloga za posebno obravnavo ustreznosti prometnih rešitev. V času obiranja hmelja, ko so bili prehodi v križišču Gotovlje zgoščeni, je bila hitrost na obvozni cesti omejena na 60 km/h, postavili pa so tudi opozorilne svetlobne signale z rumeno Utripajočo lučjo. Ti ukrepi pa so primerni tudi za naslednja sezonska povečanja prehodov v omenjenem križišču, saj pripomorejo k večji varnosti na tem delu obvozne ceste.
Kje seje zborov?
Izvršni svet skupščine občine Žalec kakšenkrat skliče sejo v tej ali oni delovni organizaciji ali krajevni skupnosti (kraju), kar se dobro obnese, Tak sklep je sprejela ludi občinska skupščina, ki bo v bodoče sklicevala (občasno) seje svojih zborov izven Žalca, bodisi v delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih. Tako sta pred nedavnim imela skupno sejo zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na Vranskem.
Med odmorom smo pobarali delegate, kaj menijo o tej novosti:
Jože Gračner
Jože Gračner: „Zamisel, da bi skupščinske seje občasno sklicevali v tej ali oni krajevni skupnosti oziroma delovni organizaciji, se mi zdi dobra. Sprememba pomeni osvežitev za delegate, pridobitev pa je tudi v tem, da se delegati hkrati z osrednjo problematiko, ki jo obravnavamo na seji, seznanimo s problemi,
Ignac Podkoritnik: „Po današnji seji na Vranskem sklepam, da je sklep skupščine o občasnem sklicevanju sej izven Žalca, zelo umesten. Predstavnik krajevne skupnosti Vransko je na seji izčrpno poročal o nalogah in problemih, s katerimi se ubadajo krajani in hkrati nakazal tudi perspektivne rešitve.“
Vika Čulk: „Vsekakor dobra zamisel o sklicevanju skupščinskih sej
Stanko Emeršič
Ivo Dernač
dosežki in programi krajevne skupnosti, kot je tó primer na današnji seji. Sem zato, da nadaljujemo s takšnim načinom dela zborov oziroma delegatov/*
Stanko Emeršič: „Sklep skupščine, da bomo seje zborov imeli tudi v ostalih krajih naše občine, pozdravljam. Delegati se bomo na tak način temeljito seznanili ne le z razvitostjo krajevnih skupnosti, marveč tudi z njihovimi uspehi in problemi, s katerimi se spoprijemajo krajani.“
Vika
po krajevnih skupnostih. Imamo delegate, ki površno poznajo življenje krajanov v odmaknjenih krajih (krajevnih skupnostih) naše občine. Z novim načinom dela se bodo pobliže spoznali s programskimi zasnovami krajevnih skupnosti, lahko pa bodo povzeli tudi dobre primere reše-vanja določenih nalog, skratka, dobra zamisel!“
Ivo Dernač, krajan Vranskega: „Za delegate je utrujajoče, če vrsto let hodijo v Žalec na sejo, nekaj po-
Vili Petek
vsem drugega pa je nova zamisel o „drsečih“ sejah, saj se delegati na tak način spoznavajo ne le z značilnostmi krajev, marveč tudi z nalogami in problemi, s katerimi se spoprijemajo naši občani.“
Vili Petek, predsednik skupščine občine Žalec: „S to spremembo glede sklicevanja sej, želimo razgibati delo delegatov, saj se bodo na sejah hkrati z dnevnim redom seje seznanili s krajevno problematiko te ali ones krajevne skupnosti ali delovne organizacije. Zanima me, kaj bodo o tem rekli delegati.“	Tk. L.
Novo vodstvo OK ZSMS
Dosedanjega predsednika Rada Koresa in sekretarja Ota Žagarja sta . o enoletnem mandatu zamenjala Danilo Basle kot predsednik, ki bo funkcijo opravljal neprofesionalno in Milan Vogrinc, ki bo funkcijo sekretarja OK ZSM Žalec opravljal profesionalno. Poleg tega so mladi izvedli tudi nadomestne volitve za nekatere člane predsedstva OK ZSM Žalec. Za novo predsednico Konference mladih v krajevnih skupnostih so izvolili Marjano Podbregar, za predsednico Konference ; mlađih v vzgoji in izobraževanju so izvolili Ireno Brinar, Anton Rančigaj bo opravljal funkcijo predsednika Konference mladih kmetov, Center za klubsko dejavnost bo vodila Mojca Turk, predsednik konference mladih - delavcev pa je sedaj Alojz Terglav. Za člana predsedstva pa so izvolili tudi Bredo Vodovnik in Andreja Sporina.	I. T.
Na volilno-programski konferenci Občinske konference Zveze socialistične mladine Žalec so mladi 5. oktobra 1981 izvolili novo svoje organizacije.
Še so domačije brez elektrike.
Ko je predsednik sveta krajevne skupnosti Vransko Ivan Brišnik na nedavni seji dveh zborov skupščine občine Žalec (seja se je odvijala na Vranskem) delegate seznanil z razvojem, nalogami in problemi te krajevne skupnosti v naši občini, je navedel podatek, da 96 gospodinjstev nima zdrave pitne vode, 460 gospodinjstev nima urejenih sanitarij (stranišča in kopalnice) in da je še 23 domačjj brez elektrike.
Ob podatku se kaže zamisliti, kajti razlike med razvito dolino in odmaknjenimi hribovskimi zaselki so očitno velike. Je pa tudi res, kar je povedal Brišnik, da se krajevna skupnost lahko pokaže s številnimi novimi pridobitvami, ki so dosežek pridnega dela krajanov.
Zapišimo, da so samo v zadnjih 10 letih zgradili 26 komunalnih objektov, od tega novo šolo, dom kulture, nov zdravstveni dom, gasilski dom itd. Uredili so vasi in naselja Prekopo, Stopnik, Ceplje, Prapreče, Merinco, Ločico in druga, dalje so Zgradili in asfaltirali 12 km cest ter speljali tri večje cestne povezave do hribovskih kmetij.
V naštete objekte so vložili osem milijard st. dinarjev in pri tem so krajani sami prispevali s prostovoljnim delom ali samoprispevki 1,3 milijarde st. dinarjev. Sicer pa ni bilo objekta, pri katerem krajani niso sodelovali s prostovoljnim delom in samo prisp evko m.
Ob naštetih vidnih dosežkih pa jih še vedno bodejo v oči številni problemi, ki se jih bo treba lotiti, a za zdgj ni denarja. Pri tem velja posebej omeniti neurejenost trga Vransko. Ni kanalizacije, vodovodna napeljava je stara že pol stoletja, cesta skozi Vransko je do kraja izrabljena in dotrajana, kar sicer ni nič čudne-
fi, saj dnevno pelje skozi Vransko ' 00 avtobusov, da ostalih vozil ne omenjam. Nujno je treba urediti cestno križišče z vpadnico v trg ter speljati ves tranzitni promet mimo trga. Vransko potrebuje novo blagovnico in avtobusno postajo, pa tudi gostišče Slovan je potrebno obnove in posodobitve.
Na turističnem področju želijo nadaljevati obnovo Podgrada in izgradnjo kmetijskega muzeja, za katerega je veliko zanimanje širom Slovenije. Ob naštetih nalogah seveda ne bi 'meli pozabiti na hribovske zaselke, tiste, kjer si svetijo še z brlivkami in kjer nimajo ustreznih cest. Tem ljudem je treba pomagati še posebej zato, ker so v minuli vojni nudili varno zatočišče partizanom in v NOV tudi sami aktivno sodelovali, danes pa so jih že močno prehiteli ostali kraji. Očitno je, da vseh našte-
tih nalog krajani sami ne bodo zmogli opraviti in daje tu nujno potrebna pomoč širše družbene skupnosti.
Na rob naj zapišemo še to, da je od 1000 za delo sposobnih krajanov 650 zaposlenih v gospodarskih in družbenih dejavnostih, 350 pa v kmetijstvu in zasebni obrti. Ob določenih vlaganjih bi lahko kmetijstvo dajalo izdatnejše viške hrane. Velike so možnosti, da bi povečali narodni dohodek na aktivnega krajana, ki je za zdaj še pod občinskim v poprečjem. Povejmo še to, da v tej krajevni skupnosti delujejo številna društva, da imajo razvejano krajevno samoupravo in da je čutiti tudi razvejano politično razgibanost ljudi.
Praznik krajevne skupnosti Polzela
KS Polzela praznuje krajevni praznik 2. oktobra, v spomin na leto 1941, ko je okupator v Mariboru ustrelil prve talce. Letos je praznovanje potekalo teden dni, v tem času so se zvrstile številne športne in druge prireditve.
Slavnostna seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij, katere so se poleg predstavnikov krajevnih organizacij udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, je bila v tovarni Garant. O pomenu praznovanja je govoril podpredsednik skupščine KS Polzela Rudi Divjak, ki je v govoru dejal: „Ob sodelovanju krajanov, delovnih organizacij, skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti smo se uspešno dogovorili za združitev sredstev pri gradnji pomembnih objektov na Polzeli. Spomenik žrtvam NOV bomo slovesno odkrili ob osrednjem občinskem praznovanju dneva republike. Pravkar končujemo dela pri izgradnji osnovne šole in ureditev centra Polzele, v gradnji pa je tudi nov dom oskrbovancev v Seneku, kjer bo prostora za okrog sto oseb. Pred dnevi smo pričeli z deli za omrežno tele-
V Preboldu zadovoljni s turistično sezono
Turistični delavci v Preboldu so v glavnem že zbrali podatke o uspešnosti letošnje sezone. Sedaj jo bodo dobro proučili, saj tako pohval kot tudi kritičnih pripomb ne manjka.
Do konca avgusta so v Preboldu zabeležili 8000 nočitev domačih in tujih gostov. V hotelu so imeli poleg prehodnih gostov organizirano letovanje skupin iz Splita. Gosti so se v Preboldu dobro počutili, k temu pa je veliko pripomogel hotel s svojimi uslugami, obnovljen bazen in kraj sam, ki nudi res veliko možnosti za izlete in sprehode.
Z 2018 nočitvami je letošnji turistični beri prispeval tudi camp Dolina. O počutju gostov smo izvedeli kar iz knjige vtisov, ki nam jo je pokazala lastnica Vozličeva . .. Toliko pohval o čistoči, miru, prijaznosti in gostoljubnosti se verjetno težko najde. To zgovorno dokazuje zapis dru-
žine iz Sombora, ki pravi: „Sem smo prišli, da prespimo eno noč, ostali smo pet dni. Bilo je prelepo, ker smo odkrili kot miru, lepote in prijateljstva.” Tudi gost iz Mosel-a je zapisal: Vsi campi bi morali biti taki, kot je vaša Dolina.”
Brez velike hvale lahko zapišemo, da je ta sorazmerno majhen camp ponesel dobro ime preboldskega turizma od Španije do Norveške in še dalje do Alžira in Singapura. Za to ima vsekakor veliko zasluge tovarišica Vozličeva, ki gostom ponudi poleg prijetnega campiranja tui kos doma pečenega kruha in kakšno pravo domačo jed. Prav to slednje pa so gosti v Preboldu zaman iskali.
Turistično društvo si bo v bodoče še posebej prizadevalo, da bo poleg vseh ugodnosti gostom ponudilo v Preboldu in okolici prav tovrstno ponudbo domačih specialitet.
-nik
Gradijo cesto na Gol javo
Krajevni skupnosti Prebold in Šešče, ki sta tudi teritorialno vezani druga na drugo, v tem obdobju posvečata veliko skrb izgradnji hribovske ceste na Coljavo, ki bo povezala 12 višinskih kmetij z dolino, hkrati pa tudi omogočila lažji dostop Lovski družini Prebold do njihovega lovskega doma pod Go-ljavo.
Izgradnjo hribovske ceste vodi režijski odbor obeh krajevnih skupnosti. Dela so precej zahtevna, kajti trasa vodi po kamnitem terenu inje potrebno veliko minerskega dela. Tako kot pri vseh delih, so se tudi tu s prostovoljnim delom odzvali sami domačini in vrtajo luknje za miniranje. Pri prostovoljnem delu se je še posebno izkazal lo-
vec Rafko Novak in še nekateri drugi krajani, ki bodo tako omogočili, da bo cesta čim prej gotova. Cesta vodi iz Gornje vasi v dolžini cca 2500 metrov in bo narejena iz.sredstev sklada za povezovanje višinskih kmetij, precej sredstev pa bo potrebno zagotoviti s samoprispevkom krajanov.
O pomenu te ceste ni potrebno posebej govoriti, vendar je potrebno povedati, da se z njeno izgradnjo nakazuje lepša prihodnost za tamkajšnje kmetije in s tem tudi njihov obstoj. Hkrati s tem pa se KS Prebold in Šešče odpirajo nove možnosti za večjo turistično ponudbo, ki jo omogoča lovska koča nad Goljavo in čudoviti tamkajšnji gozdovi in planjave.
D. NA RAG LAV
fonsko povezavo central Polzela—Šempeter, kije pogoj za razširitev krajevne telefonske mreže. Vsa dela pri naštetih objektih bodo zaključena še letos. Prizadevati pa si moramo, da bomo pri osnovni šoli čimprej zgradili telovadnico in uredili okolico ter na ta način v glavnem zaključili z deli v centru Polzele ...“ Nato je direktor tovarne Garant Erni Ramšak navzočim predstavil kolektiv, ki v zadnjem času dosega lepe uspehe, tudi na področju izvoza. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja in pohvale KS Polzela, ki so jih prejeli: Franci Terglav (na sliki zgoraj), ki pre-
jema priznanje iz rok predsednika skupščine KS Polzela ing. Vinka Kolenca), Cveto Pavlin, Ivan Pencel, Karel Štiglic, Hortikulturno društvo Polzela in Lovska družina Polzela. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Vere Šlander Polzela in mešani pevski zbor Svobode Polzela. Ob koncu so si ogledali tudi film o tovarni Garant ter razstavni prostor njihovih izdelkov.
Med tednom so bila športna tekmovanja, kulturne prireditve, dve razstavi, gasilsko tekmovanje s praktičnim prikazom gašenja plinske bombe in drugo.
TONE TAVČAR
Ponovno točkovanje stanovanj, poslovnih prostorov
V skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS št. 3/81) in Pravilnikom o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistema točkovanja (Ur. 1. SRS št. 25/81) bo Samoupravna stanovanjska skupnost Žalec od 31. 12. 1981 izvedla novo točkovanje in ugotavljanje vrednosti stanovanj v družbeni lastnini, etažnih stanovanj, poslovnih prostorov in ostalih skupnih prostorov hiše.
Z novim točkovanjem bo skupnost ugotovila realno vrednost obstoječega stanovanjskega sklada, glede na nove tehnične normative, kar bo osnova za izračun dejansko potrebnih sredstev za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Na podlagi teh zakonskih določil bo Samoupravna stanovanjska skupnost v času od 16. 10. 1981 do 31. 12. 1981 po sestavljenem terminskem planu
opravljala točkovanje stanovanj in ostalih prostorov hiše. O datumu in času točkovanja bo sproti obveščala imetnike stanovanjske pravice, lastnike etažnih stanovanj, najemnike poslovnih prostorov in ostale lastnike posameznih delov zgradb.
Pri ugotavljanju vrednosti stanovanj oziroma poslovnih prostorov ter stanovanjskih hiš bodo sodelovali lastniki oziroma imetniki stanovanjske pravice, lastniki etažnih stanovanj, lastniki oziroma najemniki poslovnih prostorov in zastopnik hišnega sveta. Dolžnost stanovalcev oziroma koristnikov pa je, da omogočijo nemoteno delo točkovalcem, glede na to, da je naloga zelo obsežna in časovno omejena, saj morajo biti podatki o novih vrednostih stanovanjskega sklada že zajeti v zaključnem računu za leto 1981.
Delegatsko vprašanje
Kako je z novimi telefonskimi priključki na Vranskem?
Vprašanje je postavila delegacija krajevne, skupnosti Vransko, glede na to, da je iz poročila PTT Celje razvidno, da se je avtomatska centrala na Vranskem povečala za 60 priključkov, stanje naročnikov pa je že več let nespremenjeno. Zanima jih tudi, kako se razdeljujejo sredstva, ki se v ta namen zbirajo v občini Žalec.
V programu vlaganj v objekte družbenih dejavnosti in komunalno izgradnjo v obdobju 1980-1985 v občini je za področje razvoja telefonskega prometa planirano povečanje telefonskih central in okrepitev primarnih télefonskih poveza^. Po samoupravnem sporazumu o financiranju komunalne dejavnosti se odvaja 1 % od bruto osebnega dohodka za financiranje vlaganj v komunalno izgradnjo. Iz teh sredstev je potrebno zagotoviti krajevnim skupnostim po 300.000 dinarjev za - financiranje njihovih programov, od preostalega dela pa gre 25 % za povečanje in razširitev primarnih telefonskih povezav in central. Ta sredstva se združujejo s sredstvi PTT gospodarstva. Ker združevanje sredstev ne poteka po predvidevanjih; od predvidenih 26.000.000 dinje bilo v prvem polletju letošnjega leta zbja-, no le 6.044.091,60 din, pomeni ta
izpad veliko oviro pri izvajanju programov komunalne dejavnosti, kar pa onemogoča tudi načrtovana vlaganja v razvoj ptt prometa v občini.
Za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja na Vranskem, v Pra-prečah in Tešovi so izdelani le predračuni in tehnične rešitve. Temeljna organizacija združenega dela za PTT promet Celje se je s krajevno skupnostjo na Vranskem že dogovarjala o uresničitvi akcije za razširitev telefonskega omrežja in vključitev prostih telefonskih številk, ki jih omogoča povečana zmogljivost avtomatske centrale na Vranskem, vendar ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi za sofinanciranje izgradnje krajevnega telefonskega omrežja. Vsa sredstva so vložili že v razširitev avtomatske centrale in povečanje spojnih poti z vozlišcno avtomatsko centralo v Šempetru.
V tem trenutku torej ni nobenih sredstev za sofinanciranje razširitve krajevnega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Vransko. V bodoče pa je tudi težko predvideti, če bo možno zbrati dovolj sredstev za razširitev sekundarnega telefonskega omrežja. Prav gotovo pa bodo morali izgradnjo in razširitev le-tega v velikem delu financirati bodoči uporabniki s pomočjo sofinanciranja krajevnih skupnosti in organizacij združenega* dela.
r-VC
Dvesto domačij bo dobilo vodo
Vse kaže, da se bo krajanom zaselkov Kale, Grče, Loke, Sp. Ponikva, Studence, Marof, Vrhe in Brezovo slednjič izpolnila dolgoletna želja - preskrba z vodo. Ta problem jih tare iz roda v rod, že stoletja nazaj, sedaj pa ni več daleč, da bo dvesto domačij dobilo vodo.
Gradbena dela tečejo že od minule pomladi, veliko so postorili krajani sami, izdatna pomoč pa so jim bili tudi stroji, saj je bil izkop jarkov na kraškem terenu težaven. Medtem so na Kalah zgradili rezervoar in obnovili druge vodne objekte in tako naj bi dva zaselka dobila vodo še pred zimo oziroma za praznik republike - 29. november.
Krajani so se odločili, da bodo z deli nadaljevali vse dotlej, da bo vseh dvesto gospodinjstev dobilo vodo in to za vse pomemben dogodek, velik praznik.
„Kaj pomeni za krajane teh odmaknjenih zaselkov vovodovodna pipa v hiši, lahko ovrednotijo le tisti, ki so iz roda v rod trpeli pomanjkanje zdrave pitne vode. Prenašali so jo v škafih in vrčih iz oddaljenih grap, največ pa so uporabljali kapnico, tako za kuhanje kot za napajanje živine. Kapnica pa ni bila zdrava voda za uživanje, nemalokrat pa jo je tudi zmanjkalo. Takrat, v sušnih poletnih obdobjih so jim dovažali vodo gasilci," nam je pripovedoval član gradbenega odbora Jože Šalej.
Mož je poleg predsednika in drugih gonilna sila dobro zastavljene akcije, v kateri sodeluje domala vse prebivalstvo naštetih krajev. „Ni mi žal časa, ki ga žrtvujem zato, da bi ljudem teh odmaknjenih zaselkov dobili vodo. Čeprav imam tu na Kalah počitniško hišo in sem zainteresiran za vodovod, delam tudi zato, ker sem v teh krajih partizanih Ljudje so bili dobri, z nami so delili poslednjo skorjo kruha. Taki dogodki se ne pozabijo. In če pomislim, da so ljudje teh krajev veliko žrtvovali med zadnjo vojno in da danes še vedno nimajo zdrave pitne vode, se z veseljem žrtvujem in pomagam.”
Ladislav Vasle, predsednik gradbenega odbora: „Za vodovod smo
Adi Zakonjšek
Ladislav Vasle
nabavili cevi že pred dvema letoma, žal pa so nam takrat usahnila sredstva, da bi se lotili vodovoda. Letos spomladi pa smo prijeli zares. Krajani so zbrali samoprispevek, veliko pa so tudi delali Vsak za delo sposoben krajan se je obvezal prispevati po 100 prostovoljnih delovnih ur in nekateri sp delali tudi po 150 ur. Poleg tega smo dobili referendumski denar in tako so dela stekla. Seveda nam še manjkajo sredstva, vendar smo se trdno odločili, da akcijo iz-peljémo do konca.”
Slavko Jelen: „Vodo že vsi težko čakamo. Naša kmetija ima 18 ha zemlje, v hlevu je 10 goved. Si lahko predstavljate, kako je, če v sušnih poletjih zmanjka še tiste vode, ki se je natekla s streh. Potlej, ko nam bo pritekla voda iz pip, pa bo vse drugače. Prenekatera kmetija bo lahko imela več živine in to bo pomenilo večji dohodek, izdatnejše viške mesa in mleka.”
Franc Kos, Studence: „Od kar pomnim, smo imeli s preskrbo vode nenehne težave. Bili smo primorani uživati kapnico - ljudje in živina. Zato smo vsi zagreti za vodovod in prizadevamo si, da bi akcijo uspešno končali.”
Franc Volk, Studence - Vrhe: „Ko bo pritekla voda po ceveh, bo v naših zaselkih praznik. Škoda, da v našem zaselku nismo napeljali vode že takrat, ko so gradili vodovod v KS Galicija. Sem zato, da akcijo speljemo do konca, pa naj velja, kolikor velja. Vodo moramo imeti, če želimo, da bodo mladi ostajali na kmetijah in da bodo ljudje boljše živeli. Boljša oskrba z vodo bo korak k hitrejšemu razvoju kmetijstva.“
Ing. Andrej Zakonšek, Komunah no podjetje Žalec: „V akciji za pridobitev vodovoda aktivno sodelujemo. Cenimo izredno prizadevnost krajanov pri delu, a je bilo treba kljub temu opraviti precej del s strojno mehanizacijo. Vsi bomo veseli, ko bo ljudem v hiše pritekla voda.”
Tk. Le.
Jože Šalej
Franc Votle
Jama izjemne lepote
Člani jamarskega kluba Črni galeb Prebold so svojo 20-letnico obstoja okronali z novim podvigom: v nedrjih Raduhe so odkrili veliko podzemno jamo izjamne lepote, ki je hkrati največja jama, ki so jo kdaj odkrili in raziskali.
Odkritje ni naključno, saj so si v letošnjem programu jamarji zastavili nalogo raziskati del masiva Raduhe in to so tudi storili. Večdnevni raziskovalni tabor, ki so se ga udeležili tudi člani jamarskega krožka Slavko Šlander iz Prebolda, je bil zelo uspešen, saj so raziskali (odkrili) pet brezen in Ledeno jamo, ki pa je takrat niso uspeli v celoti raziskati. Jamarji so se spustili le do velike dvorane, katere dno je bilo prekrito z zaledenelo ploskvijo in okrašeno z velikim ledenim masivom ter čudovitimi ledenimi kapniki. Takrat še niso doumeli, da se jim bo v naslednjih tednih tu odprl čudovit podzemni svet s prelepimi kapniškimi stvaritvami.
Jamarjem se je odkrila jama v vsej svoji veličini in lepoti. Za enkratno mojstrovino narave, ki je okovala vhodno brezno in dvorano v večni led, se jama nadaljuje z ogromnim hodnikom, dolgim blizu kilometer. Jamski rov zapolnjujejo bogate kapniške tvorbe v obliki mogočnih stebrov, stalaktitov, stalagnitov, zavese, sigovih ponvic, kijastih kapnikov in drugih jamskih zanimivosti.
Človek brez besede občuduje vso to krasoto s kristalno čisto vodo.
Med tem so jamarji še nekajkrat obiskali jamo, opraviti meritve in jo fotografirali. Desetega oktobra pa so obiskali jamo.
in odkrili okostje jamskega medveda, ki se je zatekel v jamo pred ledeno dobo. Ob tem odkritju si jamarji in drugi strokovnjaki zastavljajo vrsto vprašanj, med drugim ali gre za osamljen primer jamskega medveda ali pa je tu v večnem ledu še več
okostij iz davnine. Ledena jama v nedrjih Raduhe postavlja vrsto neznank, vprašanj, na katere bo treba odgovoriti. Dela zlepa ne bo zmanjkalo.
D. N.
SPOMINSKA PLOŠČA BERNARDU RAĆEKU-NADIJU
Prve dni oktobra so na Velikem vrhu nad Šmartnem ob Paki odkrili spominsko ploščo prvemu padlemu borcu Savinjske čete Bernardu Ra-čeku—Nadiju. Odkrili so jo v neposredni bližini kraja, kjer so ga pokosili sovražnikovi streli, na naravni skali kot simbolu trdnosti idealov, za katere se je boril in umrl. V spominskem govoru je Peter Šprajc-Slavc orisal življenjsko pot predvojnega skojevca iz Zabukovice, ki seje skupaj s sVojimi vrstniki 26. 7. 1941 priključil Savinjski četi pri Krušcu blizu Migojnic in z njimi odšel na Čreto. Po akciji miniranja proge v Pengu so se umaknili proti Velikemu vrhu, kjer so bili izdani. Po napadu Nemcev se je Nadi poskušal prebiti do roba vinograda, ki pa ga ni dosegel. Prav na tem mestu je na naravni skali vzidana spominska plošča, ki jo je odkril njegov soborec Ludvik Zupanc-Ivo.
Slavnosti so se udeležili preživeli borci Savinjske čete, borci in aktivisti tega področja ter številni gostje iz Žalca in Velenja. Domači pionirji iz Šmartnega ob Paki so s pevskim zborom in igralcem Slovenskega gledališča iz Celja pripravili kulturni program. Sodelovali so tudi borci, planinci in šolska mladina iz Griž, kjer je bil tovariš Raček doma.
Svečanost je bila združena s prireditvami v počastitev poimenovanja Velenja po tovarišu Titu in ob obletnici napada na Šoštanj.
Udeleženci vlaka bratstva so rekli
Edmond Božiček
Tudi letošnji obisk je pokazal in potrdil tesne bratske vezi med slovenskim in srbskim narodom, ki so stkane že štirideset let, od takrat, ko je okupator izgnal v Srbijo več kot sto tisoč prebivalcev slovenskih krajev. Letošnji vlak bratstva in enotnosti je bil jubilejni, udeležili pa so se ga tudi nekdanji izseljenci iz naše občine ter občinska delegacija. Veliko se je zgodilo v teh dneh. Veliko je bilo najrazličnejših srečanj, med delegacijami pobratenih občin,
Julij Polir
krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih in delovnih organizacij, veliko je bilo delovnih dogovorov, ki naj bi ob trajnem sodelovanju bratstvo med mesti in kraji še poglobili. Mnogi so se v teh dneh srečali prvič po dolgih letih, veliko je bilo starih znancev, pobratenih družin, ki kar niso našle dovolj časa, da bi se pogovorile o vsem, kar se je zgodilo med enim in drugim snidenjem.
Ob vrnitvi pa so nam naši občani—izseljenci o leto-
Pavla Maijetič
in
šnjem Vlaku bratstva enotnosti povedali:
JULIJ PALIR: „Letošnji jubilejni vlak je bil za vse nas enkratno doživetje. Čeprav so od našega izgnanstva minila že dolga leta, ponovno srečanje dokazuje, da se naše vezi ne rahljajo, temveč prav nasprotno, vedno trdnejše in globje so . ..” PAVLA MARJETIC: „Iz naše družine nas je bilo izseljenih osem. Čeprav so bili to hudi časi, se k prijateljem v Srbijo radi vračamo, saj so z nami delili vse hudo in
ggf
Andrej Korber
nam po svojih močeh pomagali.”
ANDREJ KORBER: „Nimam besed, da bi povedal, kako so nas sprejeli povsod, kamor smo prišli. Že v Čačku, nato pa vse do Vrnjačke Banje, kamor sva šla s sestro z mamo in družino.”
EDMUND BOŽIČEK:
„Do sedaj sem bil z Vlakom bratstva in enostnosti v Titovih Užicah, tam, kamor sem bil z družino izseljen. Vtisi so vedno izredni, letošnji pa enkratni.” TONE TAVČAR
K
Florjanova mama pred svojo hišo v Črnovi.
Pri 70 letih še krepko drži vajeti kmetije
Florjanova mama v Črnovi si je letos nadela sedmi križ, a še ne misli na zapeček. Od kar je odšel sin Lojze k vojakom, sama gospodari na 13 ha veliki kmetiji. Domala vsa zemlja je v strminah, v hlevu stoji 18 glav
se ženica ne ustraši

i
0
0
0
0
0'
0-
0
0
0
V
0
0
0
0,
0
0
0
0
0
0
%
Naši kovinarji so se izkazali
Na nedavnem republiškem tekmovanju kovinarjev v Mariboru so sodelovali tudi tekmovalci iz žalske občine. Lahko bi zapisali, da so se lepo izkazali, saj je strojni ključavničar Alojz Veichardt iz Tekstilne tovarne Prebold zasedel 2. mesto - bil je vsega za eno točko slabši od prvo-plasiranega.
Ostali tekmovalci so iz SIP Šempeter. Strugar Marjan Kuzman si je proborii 3. mesto, orodjar Tone Zupanc je bil 4., varilec Ivan Rat je zasedel 9. mesto, rezkalec Leon Me-telan pa 10. mesto, kar je v razmeroma hudi konkurenci vsekakor lepo priznanje. Čestitamo!
Anton Zupanc
Alojz Veichardt
Ivan Rat
Maijan Kuzman
j
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
I
[Neenakomerna rast števila
alstva v
v*

's

govedi, vendar dela.
Še dobro, da ima sosede, kiji ves čas zgledno pomagajo, marsikaj pà opravi sama. V pomoč so ji sinovi prijatelji. Ker so v službi, lahko pridejo zgodaj zjutraj ali pa v popoldanskih urah. „Rada bi jim plačala delo, vendar nočejo plačila, češ, Lojzu smo obljubili in pika. Rečem vam, imenitni so ti fantje. Rekla bi, da človek v stiski spozna sosede. Ne bom zlepa pozabila tega.”
Lojzka vstaja ob pol petih zjutraj, da še pravočasno nakrmi živino, pomolze krave in odnese mleko v zbiralnico. Dnevno daje od 20 do 30 litrov mleka, poleg tega pa zredi vsaj štiri bike v skupni teži od 2000 do 2200 kilogramov.
„Škoda, da nisem mlajša, saj bi sicer sedla na traktor in zorala njive,“ nam je rekla gospodinja. Upa, da bo sin prišel kmalu domov in potlej mu bo traktor prišel še kako prav. Napisala je že dve prošnji, da bi ji predčasno „dali” sina domov, saj pri 70 letih ne zmore vsega dela. Sedaj na jesen biga najbolj potrebovala, ker je pač največ dela.
„Napolniti bo treba silose, da bo živina imela dovolj izdatne hrane do naslednje pomladi, koruze še tudi nismo vse pospravili in tu je setev. Kako naj sama opravim vso to delo? ”
Florjani so imeli nekoč mlin in gospodar je med zadnjo vojno mlel za partizane. Mlinsko kolo se že več let ne vrti več, sicer pa je Lojzki umrl mož že pred desetimi leti. Poslej je kmetijo obdelovala z otroki, ki pa so odrasli in odšli vsak sebi. Starejši sin je zaposlen v Velenju, hči se je omožila na kmetijo, le najmlajši sin bo ostal doma. Z materjo se lepo razumeta in sploh ima veselje do zemlje in živine, tako da bo kmetija prišla v prave roke. Ta zavest, da bodo mladi nadaljevali delo na kmefiji, Florjanovo Lojzko navdaja z optimizmom.
Vk. Tk.
V majski številki Savinjskega občana je bilo objavljeno poročilo o letošnjem popisu prebivalstva. Sedaj pa že razpolagamo s PRVIMI (uradnimi) podatki popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji. Podatki so urejeni po naseljih. To je nedvomno izreden uspeh popisovalcev in statistične službe. V letošnjem letu bo izšla prva knjiga (z dokončnimi podatki) o narodnostni sestavi; zbrano gradivo bo prikazovalo nacionalni sestav prebivalstva
?o občinah Jugoslavije. Do začetka 983. leta pa bodo objavljeni vsi podatki letošnjega popisa prebivalstva in sicer predvidoma v 8 knjigah.
Z objavo prvih uradnih podatkov popisa prebivalstva 1981 se nam ponuja priložnost, da spoznamo osnovno težnjo v spreminjanju števila prebivalstva vajR Sloveniji in na območju naše občine. V zadnjih desetih letih (1971 — 1981) seje število prebivalcev v SR Slovenji povečalo za 9,1 %, v občini Žalec pa kar za 10,6 %. Toda v prejšnjem desetletju (1961 - 1971) je prebivalstvo Slovenije poraslo za 8,5 %, v Žalski občini pa le za 7,4 %. Potemtakem moramo v hitrejšem gospodarskem razvoju, ki je bil značilen za našo občino v zadnjih desetih letih, iskati osnovno gibalo tudi za hitrejšo rast števila prebivalstva.
V desetletju 1971 - 1981 se je povečalo število ljudi na območju naše občine od 33.464 na 37.027 prebivalcev. Najintenzivnejša rast je bila značilna za krajevno skupnost Žalec; v tem času seje število njenega prebivalstva povečalo kar za 53 %. Za več kot petino je poraslo število krajanov na območju KS Polzela (22,8 %) in Šempeter (20,8 %),
povsod drugod pa precej manj.
Med obema popisoma seje prebivalstvo najbolj zmanjšalo na ozemlju KS Gomilsko in sicer od 929 na 810 ljudi. Vzrok temu je v opustitvi Doma oskrbovancev v Smatevžu, oziroma v preselitvi tamkajšnjih oskrbovancev v Dom upokojencev na Po F zelo. Prav zato ima danes Smatevž le 132 prebivalcev v primerjavi z letom 1971, ko je na njegovem območju prebivalo 220 ljudi. Enako velja za KS Petrovče in Galicijo, kjer se je povečalo število prebivalstva za 7,4 % oziroma 10,4 %, čeprav bi pričakovali, da bo na območju Petrovč intenzivnejša rast prebivalstva. Toda Dom ostarelega prebivalstva, ki je bil v Novem Celju (Dobriša vas), so ukinili in njegove oskrbovance presemi v Dom NINE POKORN Grmovlje, ki se nahaja v naselju Per-novo. Tako je prebivalstvo močno urbanizirane Dobriše vasi v preteklem desetletju upadlo skoraj za 12 %, istočasno pa seje v Pernovem število ljudi povečalo za 258 na 348 oseb, to je za 34,9 %.
S podrobnejšo analizo prebivat stva po krajevnih skupnostih naše občine bi mogli spoznati še številne druge dejavnike, ki so neposredno vplivali na rast števila prebivalstva. Z gotovostjo pa lahko trdim, da so gospodarski potencial, razvitost prometnega omrežja in možnosti stanovanjske gradnje najpomembnejši dejavniki, ki so neposredno vplivali na spremembo številčnega stanja našega prebivalstva. Podrobnejše spremembe števila prebivalstva _po krajevnih skupnostih občine Žalec so prikazane v tabeli, in sicer za obdobje zadnjih dvajsetih let.
IRENA JANIČ
PREBIVALSTVO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE ŽALEC V LETIH 1981,1971 in 1961
krajevna skupnost	Dre	bival	8 t V O	i n d	«kB
	1981	1971	1961	1981 Trn	1971 T95T
Andraž nad Polzelo	780	792	802	98	99
Braslovče	2.262	2.262	2.140	100	106
Galicija	1.525	1.579	1.371	110	101
Gomilsko	810	929	9O2	87	103
Gotovije	1.125	1.018	1.049	111	97
Griže	2.649	2.575	2.754	105	94
Letuš	569	562	535	101	105
Liboje	1.509	1.676	1.593	90	105
Petrovče	2.822	2.628	2.340	107	112
Polzela	4.050	3.281	2.888	123	114
Ponikva pri Žalcu	760	755	759	101	99
Prebold	5.508	5.101	2.895	113	107
Šempeter v Sav.dolini	2.872	2.578	2.037	121	117
Šešče pri Preboldu	695	7-55	735	95	100
Tabor	1.457	1.580	1.675	92	94
Trnava	5^8	496	496	110	100
Vinska gora	1.282	1.178	1.080	109	109
Vransko	2.528	2.551	2.532	99	101
Žalec	4.725	5.089	2.050	155	151
Vrbjo	575	505	541	114	95
OBČINA ŽALEC	57.027	53.464	51.152	111	107
25 let proizvodnje samolepilnih trakov
v Aero TOZD Kemija Šempeter
Nova investicija S-3 bo, i	kljub kasnitvi zaključnih del,
prispevala velik delež pri priza-I	devanjih za povečano proiz-
vodnjo samolepilnih trakov, ki jih primanjkuje doma in pri izvozu. Z rrovim strojem bo stekla proizvodnja, ki bo podvojila njihove kapacitete.
Zaključna dela sicer kasnijo za približno tri mesece, vendar menijo, da vsi dobro poznamo vzroke, zaradi katerih ta velika investicija še ni končana. Restrikcij sici ukrepi pri uvozu opreme so jim zadali vrsto problemov in obremenitev pri razreševanju pospešene izgradnje. Pomembno je, da dela tečejo in da jih že zaključujejo. Poudariti moramo, da se zavedajo odgovornosti in da vsak delavec živi z investicijo. Posebej moramo omeniti razumevanje, potrpežljivost in prizadevanje delavcev, ki delajo v obratu selotejpa v težkih delovnih pogojih, saj so zaradi izgradnje in postavitve novega stroja zelo utesnjeni. Sicer pa proizvodnja teče skoraj nemoteno in količinsko zadovoljivo.
Omenili smo že, da bo nova investicija podvojila dosedanje kapacitete. To pomeni, da bo
možno ob polnem izkoristku vseh treh strojev izdelati 40 milijonov kvadratnih metrov selotejpa. Že danes odpade velik del proizvodnje na samolepilne trakove, ki jih rabi naša industrija, t. j. od splošno znanega selotejpa za pakiranje do specialnih trakov za avtomobilsko in elektro industrijo. Vsaka vrsta zahteva svojo tehnologijo. Za ohranitev ugleda pa je nujna skrbna zavest vseh delavcev, ki so doslej zmogli ohranjevati kakovost selotejpa na tako visoki ravni, da reklamacij ne morejo meriti v odstotkih, ampak samo v promilah. V bodoče bo najsodobnejša tehnologija, upoštevana v projektu S-3, to tudi naprej zagotavljala. Poleg kvalitete je pomembna ekonomska plat dela projekta, takoimeno-vane rekuperacijske naprave, s katero je omogočen tehnološki krožni tok bencina kot osnovne tekoče komponente pri proizvodnji selotejpa. S 94 %-no učinkovitostjo in z zmogljivostjo vračanja 600 1 bencina na uro jasno nakazuje polet ekonomike tućii skrb za ekološke razmere kraj'a Šempeter, kajti v nasprotnem primeru bi bilo občutno onesnaževanje zraka.
Prav je, da končamo predstavitev projekta S—3 tudi s finančne plati. Skupna predvidena vrednost investicije je 205 milijonov dinarjev. Že ustaljen način združevanja sredstev vseh TOZD Aera tudi pri tej investiciji. ni izostal, saj so vse TOZD združile 87 milijonov, kar predstavlja lastno udeležbo in znaša skoraj 43 % celotne vrednosti. 43 % je udeležbe inozemskih kreditov in le 14% bančnih kreditov. Glede na akumulacijsko sposobnost TOZD-a Kemija Šempeter v naslednjih letih in glede na odplačila obstoječih obveznosti je finančna situacija ugodna, upoštevajoč, daje planirana skoraj četrtina nove proizvodnje za izvoz, s čimer bodo doseženi srednjeročni cilji in izpolnjene obveznosti stabilizacijskih prizadevanj.
Vzporedno z visoko obletnico, 35-letnico obstoja delovne organizacije Aero, slavi temeljna proizvodna organizacija Kemija Šempeter delovni jubilej — 25-letnico proizvodnje samolepilnih trakov.
Pred 25 leti so v Aeru pričeli v majhnem obsegu s prvimi poskusi, kako bi uveljavili selotejp na našem tržišču. Po skromnem začetku, s 500 rolicami selotejpa in 4 zaposlenimi, seje proizvodnja stalno večala in naraščala. Naše tržišče je nov proizvod sprejelo z velikim povpraševanjem. Začetki so resnično
zanimivi tudi zato, ker so tehnološki postopek izdelave osvajali po nekoliko neobičajni poti. V začetku so namreč le embalirali rolice angleškega partnerja, kar danes ne bi büa zaželena varianta, vendar zaradi vprašanja uveljavitve takrat ni šlo drugače. Čeprav je bil selotejp v svetu že dobro znan, je pri nas predstavljal pravo revolucijo. Potrebe na našem tržišču so izredno narastle in nujna je, postala lastna proizvodnja. Najprej so kupili majhen rezalni stroj za razrez velikih rol iri nato še nekaj večjih, vendar tudi to ni zadoščalo za vse večje potrebe. Vedno znova se je postavljalo vprašanje lastne proizvodnje.
Leto 1965 lahko označimo kot veliko prelomnico, saj so takrat kupili rabljen stroj za impregnacijo od firme Sellotape London. Postavili so ga v nekdanje prostore tekstilne tovarne v Šempetru in stekla je proizvodnja. Uvažati pa so morali lepilo, ki so ga ustrezno pripravljali sami.
Izredno pomembno je leto 1972. Takrat je zrasel nov obrat selotejpa z vsemi potrebnimi objekti, postavili pa so tudi že drugi, modernejši stroj, ki ga imenujejo S—2, in povečali proizvodnjo tako, da so zadovoljili tržne potrebe vse do leta 1979. Takrat pa so pričeli z načrtovanjem nove kapacitete oz. pro-
jetka S—3, kije prav zdaj v zaključni fazi.
Gospodarska situacija je izredno zaostrena in srečujejo se z vrsto težav. Osnovna nailogaje povečanje izvoza, vzporedno pa se pojavlja problem uvoza surovin, saj so pri ^proizvodnji sektorja oziroma samolepilnih trakov zelo odvisni od njih. Tehnologija je takšna, da v veliki meri uporabljajo surovine naravnega izvoza, to ja kavčuk, ki ga zaenkrat ni moč nadomestiti, recimo z drugimi, domačimi surovinami.
Dejstvo je, da poskušajo ostale surovine, ki so tudi naravnega izvora, zamejati s sintetičnimi, ki bi jih mogoče lahko dobili tudi doma. Vendar so tu še velike težave, saj jugoslovanska kemična industrija še ni uspela osvojiti takšne tehnologije in predelave, da bi lahko zadovoljila njihove potrebe.
Podobno je tudi pri folijah, ki jih morajo uvažati in predstavljajo veliko uvozno postavko. Domači proizvajalci folij le -teh še niso izdelovali in zato so se pričeli dogovarjati in povezovati, še posebej ob načrtovanju investicije S-3, da bi si zagotovili domačo surovino. Tako so
podpisali leta 1979 samoupravni sporazum s Kepolom iz Zadra, ki je v letošnjem letu že pričel s proizvodnjo polipropi-lenske folije. Tudi Jugovimi iz Splita bo v bližnji prihodnosti, po zaključni investiciji za PVC folije, lahko nudil surovino, ki je še doslej nismo proizvajali v Jugoslaviji.
Tudi naši proizvajalci surovin se srečujejo s podobnimi problemi, saj so vezani na uvoz nekaterih surovin. Tudi pri tem so sklenili vrsto sporazumov in sodelovanj. Primer je Viskoza iz Ložnice s proizvodnjo celofan-skefolije.
Čeprav je izvoz Aerova prioritetna naloga, moramo povedati, da ob polletju niso uspeli realizirati izvoznih obveznosti. Sicer je res tudi to, da so jih zelo smelo načrtovali in j ih skorja podvojili glede na plan v lanskem letu.
Vzrok, da načrtovanega izvoza niso dosegli, je tudi v tem, da so največ izvažali v Iran in na Poljsko, ti dve državi pa letos pestijo gospodarske in politične težave. Zato so poskušali pospešiti prodajo tudi na druga tržišča, vendar jim še ni uspela v načrtovanem obsegu.
Novi prodajni center Name v Levcu
Z dograditvijo novega prodajnega centra Name v Levcu bo z Lesnino tu nastal eden naj-večjih prodajnih centrov v Sloveniji. Ni naključje, da Nama odpira nove prodajne prostore ob praznovanju 35-letnice podjetja in petletnice Veleblagovnice NAMA Žalec. Pridobitev je vsestranska, saj gre za celovito ponudbo blaga na enem mestu.
Posrečena lokacija — prodajni center je v neposredni bli-
žini Celja - z urejenimi dostopi in ugodnimi cestnimi in avtobusnimi zvezami, velikimi parkirnimi prostori, diskontna prodaja blaga, servisna oziroma storitvene dejavnosti, sodobna restavracija, vse to so pridobitve, katerih bodo potrošniki veseli.
Objekt, ki ga NAMA odpira v Levcu, je sodobno oblikovan, zgrajen iz montažnih elementov in drugih trajnih materialov. Razporeditev prostora kupcem omogoča celovit pregled nad
ponudbo blaga. Ugodno je tudi, da je Namin prodajni prostor preko restavracije povezan s prodajnim prostorom Lesnine. Objekt meri 4500 kv. metrov, od tega je neto prodajne površine blizu 3000 kv. metrov, poleg tega pa še 1360 kv. metrov skladišč in 580 kv. metrov pomožnih prostorov. V omenjenih 3000 kv. metrih je upoštevana tudi gostinska površina, ki lepo dopolnjuje prodajne prostore Name in Lesnine.
Skupaj z Lesnino, ki ima 5600 kv. metrov bruto površin, od tega 200 kv. metrov prodajnih prostorov, predstavlja Levec enega največjih pa tudi najsodobneje urejenih in bogato založenih prodajnih mest v Sloveniji.
Prodajni program je zasnovan tako, da skupaj z Lesnino predstavlja celovito ponudbo. NAMA bo nudila kupcem celotni asortiman prehrambenih in drugih artiklov vsakodnevne porabe, celovito ponudbo tekstila, obutve, dekorative, športnih artiklov, izdelkov s področja kozmetike, fotografije, spominkov itd.
Posebej velja omeniti diskontno prodajo kot izjemno ugodnost za potrošnike. Širok izbor dobaviteljev, zastopanih v prodajnem programu Name, do-
pušča dobavo blaga neposredno od proizvajalcev. Posebej je treba podčrtati, da bo v novem prodajnem centru Levec kupcem na voljo lepo urejen gostinski prostor z bogato izbiro jedil in pijač z možnostjo samoizbire in klasične postrežbe (topli pult, pult za pripravljanje jedil pred gosti, točilni pult, delikatesni prostor in slaščičarna).
V prvem nadstropju bo poleg kreditnega oddelka NAMA tudi agencija Beograjske banke, ki bo nudila vse bančne storitve potrošnikom. Kupci bodo lahko dali v popravilo konfekcijo (skrajšanje itd.), naročili razvijanje filmov in montažo smuči, pa tudi dostavo blaga na dom, izvoz blaga z vozički na parkirni prostor in še kaj.
Pridite, NAMA Levec vas pričakuje!
DELOVNA AKCIJA
Mladi iz vseh osmih TOZD Ljubljanske Name so pred dnevi pripravili prvo združeno delovno akcijo. Urejali so okolico nove blagovnice NAME v Levcu.
V bodoče bodo imeli stalno delovno brigado, o tej akciji pa nam je komandant brigade Vojko Kristan povedal: „Čeprav je danes bolj kislo vreme, so se mladi in tudi nekateri starejši udeležili naše delovne akcije.
Namen je, da uredimo okolje nove blagovnice tu v Levcu in tako prihranimo marsikateri di nar. Danes nas dela 48. V bodoče bomo s podobnimi akcijami nadaljevali pri vseh TOZD ljubljanske Name.“
T. TAVČAR
Urejanje okolice nove blagovnice NAMA v Levcu
Ugodni proizvodni in poslovni dosežki v žalskem Juteksu (v prvi polovici letošnjega leta) kažejo, da se kolektiv dosledno spoprijema z zastavljenimi nalogami. Ugotavljajo, da bodo celotni plan izvoza izdatno presegli. Zelo uspešni so v izvozu Sovjetsko zvezo in še na nekatere trge, zaostajajo pa pri izvozu na zahodni trg.
Oskrba s surovinami je še vedno zadovoljiva, zlasti še do-
bro sodelujejo z izvoznikom v SSSR Generalexportom.
Zaradi ugodnega plasmana so sedelavci v Juteksu zavestno odločili, da bodo delali, če bo potrebno, tudi ob sobotah in nedeljah in tako prispevali k večjemu izvozu svojih izdelkov na inozemska tržišča. V obeh TOZD-ih (TOZD Juta in TOZD Talne obloge) delajo io raj vse proste sobote; v obratu proizvodnje filca pa se odvija proiz-
vodnja celo v štirih izmenah. Takšno naravnanost jim narekuje velik obseg (predvsem klirinškega izvoza) in pomanjkanje blaga na domačem tržišču.
Zelo dobri finančni dosežki izvirajo predvsem iz obsežnega izvoza PBC podov, pa tudi razmeroma ugodnih cen na tržišču SSSR. Cene njihovih proizvodov so na domačem, jugoslovanskem trgu, umirjene. TOZD-a sta dohodkovno povezana. tako da sodelovanje
ljev. OZD se bo morala v perspektivi še bolj ekonomsko ko-sonlidirati. Korak v tej smeri je skrbno pretehtana nova investicija — izgradnja novega tovarniškega objekta na Spodnji Ložnici. Za nadaljnjo proizvodno usmeritev Juteksa je zanimiv podatek^ da bodo v doglednem času lahko nabavljali večino surovinskih materialov doma (PVC prah, azbestne lepenke, stekleni file in mehčala). V Jugoslaviji namreč že dograjujemo
TOZD-a Juta z določeno količino j utine tkanine v proizvodnji talnih oblog izdatno povečuje finančno stanje predelave jute.
Maksimalna delavnost kolektiva pri delu se odraža v osebnih dohodkih, ki so v Juteksu znašali v prvem polletju letos poprečno 11.330 dinaijev, kar je bilo nad republiškim poprečjem.
Pestrejša je problematika Juteksa z vidika dolgoročnih ci-
bazne kapacitete za naštete materiale, ki so tudi osnova za nove investicije.
V zvezi z novo investicijo pa bo treba zagotoviti znatna devizna sredstva za nakup potrebne opreme, kar ne bo šlo brez težav. Zato se bo Juteks dohodkovno povezoval in iskal vse možnosti, kako zagotoviti potrebne devize za uvoz opreme, ki je povezana z novo investicijo.
Stane Rednak
Milan Dolar, vodja tehničnega sektoija: „Odlične proizvodne in poslovne rezultate v Juteksu pripisujemo zavestnemu delu in homogenosti celotnega kolektiva. V prvi polovici leta smo zabeležili rekordno proizvodnjo, kije bila v devetih mesecih kar za 20 odstotkov višja kot v enakem obdobju lanskega leta in to skoraj ob istem številu zaposlenih delavcev.
Dosegli smo boljši obratovalni čas, ljudje so vložili več dela, stroje smo bolje izkoristili in nasploh smo bili stabiližacijsko naravnani in vse to je pogojevalo rezultate, ki smo jih veseli. Da bi proizvajali več in boljšeter tako zadostili potrebam na trži-
Cedo Tepič
Milan Dolar
Vida Šemrov
Ada Fabjan
V Juteksu je homogen kolektiv
Šču, smo se odpovedali prostim sobotam, proizvodnja pa je tekla oziroma teče tudi ob nedeljah. Na tak način so stroji skoraj v nenehnem obratovanju oziroma so maksimalno izkoriščeni. Tako v Tkalnici delamo že od avgusta naprej v treh izmenah, v obratu File pa smo v maju uvedli proizvodnjo celo v štirih izmenah. V treh izmenah delamo tudi v obratu Topli pod in sicer od junija naprej.
Tu bi želel povedati, da delavcev k takšni obremenitvi nihče ne sili, ampak gre za za-
SSaSwS
Ivan Hostič
Jelka Bobovnik
Tekmovalna klima ob dnevu Juteksa
Tako, kot prejšnja leta, tudi ob letošnjem prazniku - dnevu kolektiva v Juteksu prevladuje tekmovalna klima. V TOZD-ih zaposleni delavci so že na začetku leta napovedali tekmovanje, ki zajema organizacijo dela, delovno storilnost, skrb za strojno opremo in podobne naloge. Najuspešnejši prejmejo posebna priznanja.
Drugi del tekmovanja pa se odvija na športnem področju. Tudi tu člani kolektiva množično in z veseljem sodelujejo, upoštevajoč znan pregovor: Zdrav duh v zdravem telesu! To pa Še ni vse, kajti slikarji amateci (člani kolektiva) pripravljajo razstavo svojih del, kulturni-
ki pa so pripravili nastop — program z nastopom domačega ženskega pevskega zbora, foklome skupine in drugih.
V počastitev praznika bodo imeli tudi svečano sejo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih, med drugim bodo podelili tudi odlikovanja in priznanja n^zaslužnej-šim članom in članicam kolektiva.
> Zbranim članom kolektiva in gostom bodo zavrteli film Kako teče življenje v žalski občini. Sledil bo ogled proizvodnih prostorov in najbrž tudi nove lokacije v Sp. Ložnici, kjer rastejo novi objekti.
vestne odločitve. V takih pogojih so se seveda dvignili tudi osebni dohodki.“
Jelka Bobovnik, predsednica mladinske organizacije v Juteksu: „V kolektivu imamo 130 mladih delavcev in delavk. Večina jih je povezana v mladinski organizaciji, mladi pa aktivno sodelujejo tudi v organih samoupravljanja in na drugih področjih dela. Kakšenkrat tudi organiziramo delovno akcijo. Tako smo letos v prostem času prepleskali cisterne in si zaslužili nekaj denaqa za nabavo športne opreme. Za naš praznik smo pripravili tudi kulturni program. Rada bi povedala, da mladina v delovni organizaciji ni odvojena in prepuščena sama sebi, marveč aktivno sodeluje na vseh področjih. Po potrebi se udeležujemo tudi večjih delovnih akcij. Tako seje prostovoljnega dela na Dobrovljah udeležilo kar 17 naših članov. Imamo tudi precej mladih delavcev, ki so prišli iz sosednjih republik in tem posvečamo veliko skrb. Pri tem ne gre zgolj za stanovanje in prehrano, marveč jih vključujemo tudi v kulturne dejavnosti. Sodelujejo v folklorni skupini, ki bo nastopila tudi ob našem kolektivnem prazniku.”
Vida Šemrov nam je pripovedovala o nalogah, s katerimi se Juteks spoprijema na zunanjih tržiščih. Čeprav se delovna organizacija na zahodnih tržiščih srečuje s hudo konkurenco in z razmeroma nizkimi cenami, izvozni posli tečejo. Vida je še omenila tekmovalni duh v kolektivu in pa razgibano politično in športno življenje.
Ada Fabjan, predsednica sindikata: „Naš uspeh je v tem, ker so vsi naši plani temeljito pretehtani, o vsem sé najprej pogovorimo in šele nato odločamo. V takšnem vzdušju je prijetno delati, saj se vsi zavedamo, da si bomo zagotovili dobro gospodarenje in tudi osebne dohodke predvsem s kar naj-višio produktivnostjo in kvaliteto." Predvsem pa, če bomo imeli dober posluh za potrebe tržišča doma in na tujem.
V podjetju imamo urejeno družbeno prehrano, za potrebe letnih dopustov smo nabavili sedem prikolic, sedaj pa se dogovaramo za nakup depandanse
na Golteh z željo, da bi delavcem omogočili letovanje tudi v planinah. „Ada, tako kot ostali, ugodno ocenjuje rezultate tekmovanja v kolektivu, ki so postale že stalna praksa.
Jože Cokan, predsednik delavskega sveta: „Pri nas imamo razvejano delavsko samoupravljanje, vsako nalogo najprej pretehtamo, upoštevamo pripombe in predloge članov kolektiva in šele potem sprejemamo planske zadolžitve. Potrebe na trgu nas spodbujajo k večji proizvodnji in tako delamo tudi ob sobotah in nedeljah. O tem se delavci svobodno odločajo in v tem je tudi naš uspeh. Res pa je, da se tudi naš kolektiv spoprijema s težavami, predvsem z zaostrenimi pogoji gospodarenja.”
Ivan Hostič, sekretar ZK v Juteksu: „Politično vzdušje v kolektivu je ugodno. Kolektiv se obnaša stabilizacijsko, imamo visoko produktivnost in vse to se kaže tudi v osebnih dohodkih. Imamo teamsko delo, kar je zelo dobro. Posameznik ne zmore veliko, vsi pa veliko več. Razprtij med delavci ni, če pa se kakšen problem pojavi, ga sprejeti rešimo. Prizadevamo si, da bi v Zvezo komunistov sprejeli več mladih ljudi. Sicer pa je v kolektivu opaziti kar živahno politično dejavnost.“
Ker Hostišč vodi tudi delegacijo, nam je o tem povedal naslednje: „Naše delegacije se redno sestanejo pred vsako pomembnejšo sejo, pretehtajo dnevni red in se dogovorijo, kdo bo opozoril na kak problem, ponudil predlog, pripombe. Res pa je, da želimo živahnejše delovanje naših delega-
tov tudi izven delovne organizacije.”
Mira Puhič, predilka: „Tu delam že devet let. To je dober kolektiv, o vsem se pogovorimo na sestankih, zlasti še na sejah delavskega sveta, katerega članica sem. Kar zadeva dodatnega dela pa ob sobotah in nedeljah težje delajo delavke—matere z nedoraslimi otroki. Tudi jaz imam otroka. To še zlasti velja za tiste delavke, ki svojih otrok nimajo v varstvu.”
Jože Cokan
Čedo Tepič je prišel iz Bosne. Sedaj je že nekaj časa zaposlen v Juteksu, tu si je pridobil kvalifikacijo in kot nam je povedal, je kar zadovoljen. Ima delovne tovariše, stanuje v samskem domu, pa tudi nad osebnim dohodkom se ne pritožuje. Rekel je, da bi rad ostal v Sloveniji.
O utripu podjetja in o življenju kolektiva, pa o nalogah v zvezi z novo investicijo v Sp. Ložnici bi nam lahko veliko povedal direktor ing. Stane Rednak. Dejal je, da prepušča besedo delavcem, ki vsak na svojem delovnem mestu predstavljajo homogeno celoto.
Izvršni svet ugodno ocenil poslovanje v Juteksu
Na nedavni, 184. seji izvršnega sveta skupščine občine Žalec, ki je bila v prostorih Juteksa, so ugodno ocenili letošnje poslovanje v tej delovni organizaciji. Ugotavljali so, da se Juteks tudi letos uvršča med večje izvoznice v občini in da sploh dobro posluje.
Juteks bo tudi letos izdatno posegel v mednarodno blagovno menjavo oziroma, je v prvem polletju že dosegel nadvse dobre rezultate. Večji del izvozijo v Sovjetsko zvezo in sploh na klirinški trg, kar uspešno pa se pri izvozu spoprijemajo s hudo konkurenco tudi na zahtevnih zahodnih trgih. S tem si Juteks zagotavlja potrebna sredstva za uvoz surovinskih materialov.
Kolektiv je tudi letos naravnan stabilizacijsko, proizvodnja teče v treh, pa celo v štirih izmenah, kar pomeni, da delavci zavestno delajo tudi ob sobotah in nedeljah.. Zanimivo je tudi, da kolektiv praznuje dan kolektiva, ki bo v tem mesecu s skrbno zastavljenimi tekmovanji med TOZD-i, pa tudi na športnem področju.
Izvršni svet je v nadaljevanju razprave še pretehtal poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v občini Žalec za obdobje od 1. januarja do 30. junija tega leta. Razpravljali in sklepali so še o statutu TOZD Zdravstveni dom Žalec, o ureditvi lastništva šol v občini Žalec in o drugih tekočih zadevah.
Novi prostori Juteksa na Ložnici
Otroci-naša bodočnost
Skrb za mladi rod ni samo skrb staršev, temveč skrb celotne družbe, saj poleg družine vpliva na otrokov razvoj in oblikovanje otrokovega značaja tudi okolje, vzgojno-varstvene ustanove, otroška literatura, filmi, skratka vse, s čimer se otrok srečuje. Zato prav nikomur, ne oziraje se na to, ali ima otroke ali ne, ne bi smelo biti vseeno, kakšen je ta vpliv, saj geslo, da so otroci naša bodočnost, ni le fraza, ni prazna beseda.
Nemalokrat preradi pokritiziramo mlade, toda vsak posameznik bi se moral vprašati, kako s svojim odnosom do okolja, sočloveka, dela, skupnih dobrin tudi sam vpliva na oblikovanje mladega človeka. Da tega ne počnemo, zgovorno dokazujejo vsakdanji primeri, kot so potrošništvo, kruh v smeteh, previsoko vrednotenje materialnih dobrin, zapiranje v ozke okvire ne oziraje se na sočloveka v stiski, gradnja velikih blokov in stanovanjskih sosesk, pri tem pa pozabljamo na prostor za najmlajše.
Širša družbena skupnost v občini Žalec pa v ustvarjanju enotnejših pogojev za razvoj otrok vendar beleži
lepe uspehe: od novih šol, vzgojnovarstvenih enot, telovadnic in igrišč. Med predšolsko populacijo je v vzgoj-novarstvene enote vključenih že 34 odstotkov vseh otrok v starosti od osmega meseca do vstopa v šolo, 62 odstotkov otrok je zajetih v celoletno pripravo na šolo -le 38 odstotkov jih je še v pripravi na šolo v obsegu 120 ur. Za vse otroke v starosti od 4,5 do 5,5 let, ki nošo zajeti, v vzgojnovarstve-ne zavode, pa se izvaja 80-urni vzgojni program. Poleg teh oblik so organizirane proslave, taborniški pohodi, ure pravljic, cicibanova telovadba, letovanja in podobno.
V letošnjem tednu otroka so se zvrstile številne prireditve za predšolske btroke v okviru vzgojnovarstvenih zavodov. Naj mlajši so si ogledali lutkovne predstave, jesenske sejme, kino predstave in odšli na izlete v naravo. Žal precej otrok, predvsem v obrobnih krajih, ni deležno vseh teh programov. Zato mora biti v bodoče naša glavna naloga skrb za enakomernejšo porazdelitev dobrin vsem otrokom.
Š. Popit
mSmi
Danes je gospodarsko poslopje zgrajeno do prve plošče.
Pomoč krajanov se je izkazala
V drugi polovici avgusta je Turnškovo domačijo v Podvrhu pri Braslovčah obiskal rdeči petelin. V plamenih je izginilo-gospodarsko poslopje, velik del pridelka hmelja, kmetijski stroji in še mnogo drugega; uspeli pa so rešiti živino. Domači so bili obupani in skorajda niso videli izhoda iz nesreče, ki jih je doletela. Izkazalo pa se je, da niso osamljeni.
Prvi so priskočili na pomoč gasilci, ki so storili vse, da so požar omejili in rešili, kar seje rešiti dalo. Tudi pozneje so še dolgo skrbno bedeli nad pogoriščem, da ne bi potuhnjena sila izbruhnila še kje drugje. Takoj nato so priskočili na'pomoč sosedje in drugi vaščani, ki so po-
• •V •
Kdo bo poskrbel za knjižnico?
Vsem tistim, ki jih pot večkrat zanese v prostore občinske matične knjižnice, najbrž ni potrebno pojasnjevati, v kakšnih razmerah in prostorskih pogojih knjižnica deluje. Obiskovalca, ki se prvikrat odpravi v knjižnične prostore, najbrž kar malo preseneti zajeten kup knjig, ki so svoje mesto dobile namesto na policah kapia tleh. Ne, ni kriva malomarnost knjižničarke, da se knjige nahajajo tam, kamor sploh ne sodijo. Le ma-lokje bi najbrž našli knjižničarko, ki svoje delo opravlja tako prizadevno, kot naša Anica Lesjak. Ne le opravlja, s svojim delom resnično živi. Vendar še tako dobra volja ne pomaga, če niso zagotovljeni osnovni materialni pogoji za delo. Kaj takšnega pa za občinsko matično knjižnico ne bi mogli reči.
Po skoraj dvajsetih letih dela (knjižnica je büa ustanovljena leta 1963) so postali knjižnični prostori pretesni. Ne le, da seje povečalo število bralcev, tudi število knjig je danes neprimerno večje kot pred leti. Približno 700 stalnih bralcev prihaja v Občinsko matično knjižnico, na razpolago pa imajo okrog 16.000 knjig. Da se del knjižnega fonda nahaja namesto na policah kar na tleh in da bi večji prostori pomenili tudi večjo izbiro knjig, najbrž ni treba posebej omenjati. Pa ne le to — zaradi nemogočih prostorskih pogojev trpijo dejavnosti, ki bi jih knjižnica želela razvijati. Čeprav ima ta kulturna ustanova na voljo nekatere dragocene dokumente, izvode knjig in druge materiale, ostajajo le-ti na policah, nedotaknjeni. Razlog je preprost — to so knjige, ki se izdajajo le kot čitalnici izvodi. Čitalnice pa v Občinski matični knjižnici ni. Dodajmo še to, da
se knjižnica nahaja v prostorih, namenjenih za stanovanje.
Svoje delovanje je knjižnica razširila tudi navzven. Kot osrednja občinska knjižnica usmerja in pospešuje razvoj knjižničarstva po posameznih krajih. V občini deluje 6 krajevnih knjižnic in 10 izposojevalnic. Z namenom, da bi popularizirali knjigo, sodelujejo s študentskim recitacijskim krožkom, hkrati pa je knjižnica tudi sedež bralne značke, prireja srečanja s književniki in literarne večere.
Vse to je le del tistega, kar naj bi Občinska matična knjiž-
nica bila. Prostorske težave so razlog, da marsikatera želja ostaja le na papirju. Kako dolgo še? V novem kulturnem domu naj bi svoje prostore dobila tudi Občinska matična knjižnica. Vendar je to precej dolgoročna rešitev, knjige na tleh namesto na policah pa zahtevajo nekoli-. ko bolj kratkoročno rešitev.
Tembolj zato, ker ne gre za kakšno navadno institucijo, temveč za institucijo, ki kaže stopnjo družbenega, zlasti pa kulturnega razvoja vsakega naroda.
Irena Jelen
skrbeli za živino, obiranje hmelja in pomagali s stroji pri drugih opravilih. Obenem so začeli z udarniškim delom, tako da gradnja novega gospodarskega
foslopja zelo hitro napreduje, emeljna zadružna enota je Turnškovim odobrila kredit, ta-
KAKO
ZAPOSLUJEMO?
Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je bilo v žalski občini ob koncu meseca junija zaposlenih 11.872 delavcev. V primerjavi z zaposlovanjem ob koncu lanskega leta se je zaposlenost povečala za 0,4 %. V gospodarstvu se je število zaposlenih povečalo za 0,5 %, v negospodarstvu pa je ta odstotek nekoliko večji. Na negospodarskem področju se je število zaposlenih povečalo za 1,3 %. Podatki kažejo, da je upadlo zanimanje v zasebnem sektorju. Tu seje namreč število zaposlenih zmanjšalo za 1,0%.
Združeno delo je v prvem polletju letoštijega leta prijavilo pri Skupnosti za zaposlovanje 300 potreb po delavcih. Če primerjamo ta podatek z lanskim, lahko ugotovimo, da se je potreba po delavcih in pripravnikih letos zmanjšala kar za 28,7 %.
In kako je z brezposelnostjo? Do konca meseca avgusta je iskalo v žalski občini zaposlitev 106 oseb, med njimi 62 žensk. Pri zaposlovanju imajo največ težav s teže zaposljivimi osebami, zlasti petnajstimi invalidnimi osebami, ki prejemajo začasno denarno nadomestilo od Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja.
ko, da tudi v tem pogledu ni težav.
Gospodar Ivan Turnšek je še vedno pod vtisom nesreče, vendar pravi, da v nesreči spoznaš prijatelja. Hvaležnost, ki jo čutijo do vseh, ki so jim in jim še pomagajo, se ne da izraziti z besedami, jo je pa čutiti v vsaki besedi, vsaki kretnji in v vsakem pogledu. Morda pa največ pove to, da Turnškovi pravijo, da sami vsega še dolgo ne bi zmogli popraviti.
T. TAVČAR
ODMIK
OD SPREJETEGA ZAZIDALNEGA NAČRTA V ŽALCU
Na eni svojih zadnjih sej je Izvršni svet osvojil predlog gradbeno industrijskega podjetja INGRAD iz Celja, ki je predlagal odmik od zazidalnega načrta stanovanjske soseske V v Žalcu. Ta se nanaša na lokacijo poslovnostanovanjskega objekta zahodno od gasilskega doma, kjer je po zazidalnem načrtu predvidena gradrya dveh stanovanjskih blokov. Prvi bo ponovitev že zgrajenega bloka v soseski Ložnica I s 27 stanovanji, v pritličju pa bo 350 m2 poslovne površine. V kleti je predvidena kotlarna za oba bloka. V drugem, ki bo enak prvemu, bo v pritličju otroški vrtec, ki ga bodo gradili v dveh fazah. V prvi bodo zgradili štiri enote, v drugi pa še šest.
-vc
SREČANJE PLANINCEV NA BUKOVICI
V začetku meseca so se zbrali planinci Savinjskega meddruštvenega odbora na Bukovici, kjer Planinsko društvo Žalec gradi svojo planinsko postojanko. To je bilo njihovo redno letno srečanje, ki so ga združili z deveto obletnico Savinjske poti Bukovica leži na zgodovinsko pomembnem področju, kar zgovorno dokazujejo spomenik ob vznožju griča in razna spominska obeležja v okolici, tem pa se je pridružila tudi spominska plošča na planinskem domu na Bukovici, ki jo je odkril predvojni komunist Matevž Babič. Ob tej priliki so podelili tudi značke Savinjske poti. Do sedaj je ta častni znak prejelo že 766 planincev, od tega kar v letošnjem letu 70. Prejeli pa so jih tisti, ki so prehodili Savinjsko pot. Med njimi je tudi 72-letni Albin Piki, ki je že tretjič prejel ta častni znak. V kulturnem programu so sodelovali Godba na pihala iz Za-bukovice, pionirji osnovne šole Peter Šprajc-Jur iz Žalca in oktet iz Žalca.
F. J.
simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost,
natančnost in ekspeditivnost
#V
Ob 31. oktobru
-svetovnem dnevu varčevanja, se vsem varčevalcem in poslovnim prijateljem iskreno zahvaljujemo za uspešno sodelovanje
TEKMOVALI SO V ORIENTACIJI
Pred kratkim je bila Ponikvanska planota prizorišče dveh orientacijskih tekmovanj; prvo je imelo občinski, drugo pa republiški značaj. Tekmovanji je organiziral jamarski klub Črni galeb Prebold, kije poleg svoje že tradicionalne orientacije „Ponikva 81“ prevzel tudi organizacijo republiške prireditve, ki mu jo je naložil izvTŠni odbor Jamarske zveze Slovenije.
Na tekmovanju so največ prvih mest osvojili preboldski jamarji. Sicer pa je povsod prevladovalo veselje, saj so udeleženci prijetno preživeli nedeljsko dopoldne in se spoznali s koščkom osamelega krasa, osvežili pa sò tudi spomine na dogodke iz NOV in predvojnega revolucionarnega gibanja.
-DAR
NOVOST V LJUBLJANSKI BANKI SPLOŠNI BANKI CELJE
Izvršilni odbor Ljubljanske banke — Splošne banke Celje je na 29. redni seji, kije bila_v sejni dvorani „Hmezada" v Žalcu, sprejel predlog o poenotenju poslovnih pogojev za pasivne posle, ki jih banka opravlja za občane.
Na osnovi sprejetih enotnih poslovni! ogojev, sestavljenih v obliki pidvilnikov, bodb občani na jasen in preprost način seznanjeni s posameznimi bančnimi storitvami.
S pomočjo pravilnikov bo tako poslovno sodelovanje z banko enostavnejše. Vsakemu
varčevalcu bodo dosegljiva splošna načela posla, ki ga bo želel opraviti. Otvoritev, vodenje poslov, razpolaganje s sredstvi in prenehanje posla ne bo več samo domena bančnega delavca. Vsak občan bo s pomočjo ustreznega pravilnika, ki bo ti: skan in na vbljo na bančnem pultu, že v naprej informiran o poslu, ki ga bo želel opraviti.
Z novim načinom informiranja poslovnih sodelavcev Splošne banke Celje bo banka pričela po sprejemu pravilnikov na vseh izvršilnih odborih temeljnih bank vključenih v Ljubljansko banko - Združeno banko.

HBBBRaBHMHHMB
Da ne pozabimo!
1
DELAJ, ZBIRAJ, VLAGAJ
Pisalo seje leto 1881, ko o v Žalcu ustanovili „Savinjsko posojilnico“, registravano zadrugo z neomejenim jamstvom, kot so to denarni zavod uradno imenovali. Med njenimi ustanovitelji so bili rodoljubi, oiganizatoiji slovenskega tabora leta 1868: Janez Hausenbichler, Jože Žigon in drugi. Denarna ustanova, katere prvo geslo je bilo: „Delaj,, zbirqj, vlagaj“, je lahko nastala le v naprednem slovenskem kraju, kot je bil v tem času Žalec, imela pa je velik vpliv na krepitev narodne zavesti v vsej Savinjski dolini.
Ustanovitev Savinjske posojilnice je bila pogojena s hmeljarstvom, imela pa je pomembno vlogo pri razvoju obrti in celotnega gospo-
darstva. Z dobičkom, ki gaje ustvarjala, je materialno podpirala napredna društva in organizacije ter sodelovala pri izgradnji nekaterih pomembnih podjetij.
Omeniti velja Zadružno knjigo Požarne brambe Žalec, ki so jo odprli 24. avgusta 1896. Iz nje je razvidno, daje imel njihov delež številko 1876, vplačan je bil v višini 10 goldinaijev. Posojilnica je dodelila Požarni hrambi isti dan 150 goldinaijev posojila, ki ga je Požarna hramba vrnila 23. aprila 1900.
„Hranilnično knjigo“ Savinjske posojilnice je imela tudi „Prva štajerska hmeljarska pripravljalnica“, v katera so vlagali znani hmelj aiji in kmetje iz Žalca. Vplačevali so predvsem deleže za pripravljalnico, vloge pa so bile po 20 ali 40 kron. Do 1. sep-
tembra 1902 je bilo zbranih 5.291,68 kron. Posebej pomembno je bilo delovanje Savinjske posojilnice in hranilnice v času avstro—oger-ske monarhije, saj so v njej kot uradni jezik uporabljal-slovenščino. Poslovne knjige so že od leta 1883 dalje vodili v slovenskem jeziku, čeprav so bila plavila pisana v nemškem jeziku. V posebnem členu je bilo določeno, da v primeru kakršnegakoli spora velja slovensko avtentično besedilo.
Ustanova je imela vseskozi naziv Savinjska posojilnica, sapreminjalo seje le ime kraja in sicer v Žavci, Žalci in nazadnje Žalec. Odločilen udarec ji je zadala nemška okupacija, saj je bilo njeno premoženje po vojni za več kot petkrat maiyše kot pred začetkom leta 1941.
VO LILN O- PROGRAMSKA KONFERENCA
Tridesetega oktobra bodo v krajevni skupnosti Prebold volili novo vodstvo OO Zveze komunistov in sprejeli program dela za naslednje mandatno obdobje. Sedanji sekretar OO ZK Albert Železnik je uspešno vodil delo komunistov skozi dve mandatni obdobji. Krmilo osnovne organizacije naj bi v naslednjem obdobju prevzel Milan Zabavnik iz Latkove vasi.
STEKLE PRIPRAVE ZA VOLITVE 1982
Krajevna konferenca SZDL je skupno s krajevno skupnostjo Prebold začela s pripravami na volitve novih delegatov v vse strukture samoupravnega krajevnega in komunalnega sistema. V Preboldu se bodo potrudili, da bodo izbrali resnično dobre delegate, v tem mesecu pa že nameravajo pristopiti k evidentiranju možnih delegatov.
TELEFONSKI KABEL
V mesecu septembru so v krajevni skupnosti Prebold začeli z napeljavo novega telefonskega kabla iz razvo-zliščne avtomatske telefonske centrale Šempeter do avtomatske telefonske centrale Prebold. Sredstva za napeljavo so prispevala OZD v krajevni skupnosti in PTT Celje, vrednost del pa znaša okrog 4 milijonov dinarjev. Predvidena je tudi telefonska povezava z Marijo Reko.
-DAR-
Pol stoletja že kolesari
ODKRILI OKOSTJE JAMSKEGA MEDVEDA - Clan jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda Daiko Naraglav drži v rokah okostje jamskega medveda, ki seje zatekel v to ledeno jamo še pred ledeno dobo (pred 10 tisoč leti) v nedrjih Raduhe.
-Tk
Alojz Zabovnik iz Zabukovi-ce je kljub svojim .68 letom še ogret kolesar, saj pravi, daje že letos prevozil okroglih tri tisoč kilometrov. Kar 44 let je kopal premog, potlej seje upokojil in sedaj si preganja čas in nabira moči s kolesarjenjem.
Kolo ga je mikalo že v otroštvu, a kaj, ko oče, ki je tudi delal v rudniku, pri petih otrocih sinu ni mogel kupiti kolesa. Ko je Lojze dopolnil 14 let, se je zaposlil v rudniku in si .s prvo plačo kupil kolo. Poslej je redno kolesaril in v dobrega pol stoletja križem kražem prevozil Slovenijo, pa tudi sosednjo Avstrijo in še kaj; Nekoč je s kolesom obiskal, sedaj že umrlega, brata v Dalmaciji.
Na poti je doživel marsikaj zanimivega, pa tudi v stiski je bil večkrat. Nekoč mu je odpovedalo kolo, pa je bil primoran prenočiti na bližnjem kozolcu. Zjutraj je popravil kolo in še odpeljal naprej. Dvakrat so mu ukradli kolo, enkrat celo v Žalcu in to povsem novo, ko se je šel odžejat v bližnje gostišče. Čeprav nima velike pokojnine, brez kolesa ni mogel biti. Sedaj ima dirkalno kolo, ki ga skrbno vzdržuje in čuva. Domala vsak dan se zapelje, enkrat v Žalec, drugič v Velenje, pa v Hrastnik in druge kraje. Zelo rad se odpravi tudi k sosedom v Avstrijo.
Na pod vzame nekaj malega denarja, zadnji čas, ko se je vse podražilo, pa tudi malico. Je bolj samotarske narave in na
Taksistka Cilka
Vsako jutro se pripelje s svojim novim avtomobilom, ki ima tablico TAXI, na avtobusno poštajo v Žalcu, postavi avto na rob steze in čaka stranke. Med štirimi taksisti^ ki so na voljo strankam v Žalcu, je Cilka Jazbec najbolj vztrajna, saj je pri njej možno naročiti vožnjo vsak dan po osmi uri, razen sobot, nedelj in praznikov.
V njen taksi sem prisedel v tisti dopoldanski uri, koje najmanj voženj. Cilka me je pogledala in prižgala motor. „Bova kar tu ostala in če vas je volja, bi nekoliko poklepetala o vašem poklicu,“ sem dejal. Nasmehnila se je skozi zobe, me malce nejeverno pogledala in pristala:
„Tu v Žalcu sem taksistka že od minulega leta, ko sva se z možem po trinajstih le-. tih dela vrnila iz Nemčije. Oba sva bila zaposlena in si tako s prihranki pozidala hišo v Preboldu ter kupila tale avto. Živeti je pač treba in tako je mož začel z obrtjo (dela na centralnih kuija-
vah), jaz pa sem zaprosila za dovoljenje taksista in tako sem začela.”
„Ste zadovoljni s tem poklicem? “
„Ne preveč. Veste, Žalec ni veliko mesto in ker nas je več, ni veliko voženj, toliko da se živi. Bolj kot to tne skrbi, da se nihče ne briga za
nas taksiste, saj še table nimamo in dogaja se, da nas avtobusni šofeiji poskušajo izriniti z mesta, kije določeno za nas. Zakaj tak odnos, saj tudi mi plačujemo davke in opravljamo družbeno koristno delo? !“
„Kdo so vaše stranke? “ „Domačini se ne vozijo, razen v nujnih primerih. Vožnje naročajo največ poslovni Jjudje, ki se zaustavljajo v Žalcu, nimajo avta in želijo opraviti to in ono v kakšni delovni organizaciji.” „Ste na vožnjah doživeli tudi kaj, kar vas je prizadelo? “
„V glavnem ne. Le enkrat mi vinjen moški ni hotel plačati' voznine. Hotela sem ga odložiti v Šempetru, pa je zahteval, da ga peljem naprej proti Vranskem, kar sem tudi storila. Ker mi tudi na končni postaji ni poravnal računa, sem zadržala njegovo uro. Kaj sem hotela drugega. Takšne zadeve niso prijetne, to mi-lahko verjamete.”
Razživela se je, a je bilo treba končati pogovor. „Srečno vožnjo, Cilka!“
Lojze Trstenjak
pot se poda vedno sam. Tri medalje in diploma, ki jih je izobesil na stene svojega stanovanja,
kažejo, da je bil večkrat uspe šen na TRIM kolesarskih tek movanjih.
Zabovnik pravi, da bo kolesaril naprej, tako dolgo, dokler bo v njem dovolj moči. Ker je še krepak, bo še dolgo poganjal pedala svojega kolesa.
Tk. L.
BOŽO JORDAN PREJEL
ZLATO ZNAČKO OBČINE ŽALEC
Božo Jordan je ob svoji 50-letnici prejel zlato značko občine Žalec za dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture. Božo ima zlasti velike zasluge za razmah planinstva v občini Žalec.
ŠOLA
IN ZDRUŽENO DELO Z ROKO V ROKI
V mesecu oktobru so na Centru za izobraževanje v Žalcu pričeli z izobraževanjem ob delu v kovinarski usmeritvi. V skrajšan program kovinar — strojnik se je vpisalo 35 slušateljev, vsi pa so delavci delovne organizacije Sigme iz Žalca. V tej delovni organizaciji so se z vso resnostjo zavzeli za izobraževanje svojih delavcev, saj se zavedajo, daje uspešnost dela pogojena z izobrazbenim nivojem.
Skrajšan program pomeni dokončati osnovno-šolo in pridobiti dodatna znanja na področju kovinarske usmeritve, zato so se vanj lahko vključili tudi delavci z nepopolno osemletko. Učitelji Centra si bodo prizadevali za čim kvalitetnejši pouk, ki bo nudil dovolj znanja, hkrati pa bo pomenil tudi spodbudo in željo po nadaljnjem izobraževanju in samo izobraževanju.
M. M.
Do dneva republike naj bi v Braslovčah uredili staro šolo, v njej bodo našle mesto družbenopolitične organizacije, društva, krajevna skupnost in pa vrtec, ki bo v prvem nadstropju. Ker je denarja malo, krajani z udarniškim delom pomagajo pri raznih delih.
Člani Hortikulturnega društva na Polzeli so povsod .aktivni. Za svoje delo prejemajo tudi številna priznanja in diplome. Prejšnji teden smo jih srečali na delovni akciji v centru Polzele pri urejevanju gredic vrtnic, od koder je tudi naš posnetek.
Reka Savinja iz leta v leto napravi precej geode pri jezovih. Lansko močno deževje in s tem tudi narasla Savinja sta močno poškodovala jez na Polzeli. Že nekaj časa ga popravljajo delavpi NIVOJA iz Celja, ki upajo, da bodo dela opravili do jesenskega deževja.
Danes nabori niso več takšni, kot nekoč, ko so dekleta s cvetjem ozaljšala nabornike in so potlej potrjeni regruti obsedeli po gostilnah. No pa so tudi današnji nabori zanimivi. Letošnji naborniki so si z zanimanjem ogledali razstavo orožja, dekleta žalskega Centra za usmerjeno izobraževanje so jim pripravila kulturni program, ob zaključku nabora pa so jih posebej pozdravili tudi predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij.