Is življenja in sveta Kako na Angleškem „strašijo duhovi" I^satcU Marry at iu mom! pobegniti iz starega gradu ... — Domišliiia ali resnica? Skoro sleherna kronika starih angleških in irskih gradov beleži strašne prizore, ki so jih baje povzročili strahovj polpretekli dok.i. V veliki knjižnici bril-skega muzeja se nahaja oddelek, ki šteje več sto zvezkov, v katerih je popisanih nešteto groznih povesti o duhovih, ki so stragilj plemstvo v zadnji polovici minulega stoletja. Nekaj dni sem zabav. Ua angleško javnost nočna pustolovščina iako podjetnega duha. ki dan in noč yznemjrja rodbino markija Town shad a in vzbuja mnogo strahu pri prebivalstvu mesteca Rynham Hal! v Norfolku. Fantom, o katerem na Široko razpravljajo angleški listi, zasluži predvsem radi tega obilo pozornosti' ker ga označujejo, kot najnenavadnejšo prikarcn, kar jih pozna - doslej Angleška- Ta neprijazen nočni pojav je docela prevzel domišljijo шцо-gih znamenitih romanopiscev in njegove se opeva celo v pesmih, nedavno pa je bil izdelan tudi film, ki podaja v podrobnosti vse strahotne prizo J« neprizanesljivega strahu. Tri leta s> laiitom ni pojavljal, toda v zadnjih dne1 Zppet energično nastopa, kakor pred leti Priča, ki se je Žc svoječasmo izjavila < možnosti takih Poiavov. Je bjl kapeta: Marryat, znani pisec pustolovskih roma nov, ki Је živel več mesecev v omenic nem gradu, kot gost rodbine Townshac' ulasovitl svetovni potnik, ki je za jjftšr svojih pustolovščin kljuboval mnogin Nevarnostim, je bil o realnosti duha tak< Prepričan, da jo končno iz strahu pre;' tamomom pobegnil iz grad« h rez sledu V gradu Rynham Hall, ki leži v jfticc slikoviti okolici, je velika dvorana, v kateri se nahaja pohištvo staro že nad dvesto let. V omenjeni dvorani je umrl« m« r kijevu prababica, a potomci so iz spoštovanja јц tradicije pustili pa miru vse Pohištvo, ki se je nahajajo v dvorani. Nad velikim portalom je visela l^pa slika т_ okvirju iz ebenoyine, ki je Predstavljala umrlo markiz o v jahalnem koz bičem v roki, Z« stoletja je bila nakit v temni d vorani- Ko jo kape-»■jti Marryat prišel na markiiev poziv na aiSke, si Je dal razkazovati vse dragocenosti. Privedli so ga tudi v tajinetve-no dvorano, kjer so je Čudil krasni sliki in neverno Poslušal legendo o strahovih Ronano je Izrazi] željo, d" bi rad spal v dvorani. Marki je ustregel njegovi želji In dal v dvorano prinesti postelj. Zvečer te nil prirejen gostu na čast svečan banket. Okrog 11. ure se De gospoda razšla, a kaPetap Магтуа* je hotel oditi v novo spalnico. Šel ie po temnem hodniku-Nenadojm je Prestrašen obetal- Nekaj metrov pred sabo je opazi! neko prikazen. zono v jahalnem kostimu z iričem Ukazen je izžarevala modro svetlobo, ki je omogočevala. da je kapern razločeval sleherno Potezo obraza, t rtkazen se mu ie približevala jn kapern se je zazdelo, da dviga proti njemu bič- Ne da bi so zavaja] kaj deta, je is-drl revolver in trikrat ustrelil. StrcH so vznemirili shižinčad. ki je snremila prestrašenega ka Petan a v spalnico, Groza m strah, kt sta prevzela kaPetana, ko je v dvorani opazi!, da je slika markize trikrat prevrtana, fita bila nepopisna. Takoj .je Pospravil svojo prtljago in ne da bi se bil poslovil. je pobegnil iz gradu. V tern pa ,te markiza zopet stopila iz o-клттја in Prestrašila dva lakaja na hodniku, kar .ie imelo za posledico, da je vsa služinčad odpovedala službovanje in takoj zaoneflla grad Rynhani Hall — zbirališče duho-v. diferenco med prerojenimi sposobnostmi iu prirodnimi sposobnostmi. Znanost razlikuje genotip prirodno lastnost od feno-tifa — prirejene lastnosti. Živinorejec ve natančno, k»ko je treba dobiti čistokrvno kravo, ki ima sposobnost dajati kar največ najboljšega mleka. Treba je, da eo poleg kombinacije podedovanih znakov tugijo oeeb, ki so izšle iz širokih slogev a roda- Ti običajno ne vedo do vel j po-Htkov o svojih sorodnikih, kar ie za tndiranje g^niia in talonta neobhodno otrebno. Profesor Kolcov je prišel do akl.iučka. da № v rodbini slehernega aSeuta aH genija, ki je izšel iz naroda, '> rez pogojno nahajajo t udi genotipi; da ;e niso pojavili, t- j. da niso Postali fe~ »otipi, so krivi samo neugodni pogoji. Vi razlagi genealogije Makstma Görke-та. Je Kolcov opozoril na nekatere iz-IIed njegovih prednikov, ki so se jako >dlikova]i in bili, kakor se je takrat reklo, nositelji »geni.ia«, vendar radi pomanjkljive izobrazbe in neugodnih po-cojev niso prišli do veljave. Profesor Kolcov povda-rja, da se genija ln ost v glavnem podeduje od matere. V karakteristikah prednikov M. Gorke-ga, so učenjaki našli glavne znake Psihologijo M- Gorkega- M. Gorkij je srečna kombinacija »genijev« ra-ztepenih Pri njegovih pridnikih. Prof. Kolcov je omenjaj tudi gencalogijo Saljapina, .lesenina tu drugih uglednejših osebnosti, ki so izšle iz naroda j'm prjšie do zaključka, kakor prt genealogi.ii M. Gorkega. _ Oe-neotipna sestava ruskega naroda je. kakor trdi profesor Kolcov, jako bogata. Enriltp Splošno priljutolfen kavni nađomcsteK. okusen i cenen. OoNra se v vstifi dobro asorliraniß HoJonllalniö trQovlnaö. X Kitajska modrost, Cim več zakonov, tem več tatov. — Najboljši jezdec najbolj trdo pade. — Hiše merimo Po njihovih sencah in velike može po njihovih obrckovalcih- — Kdor jezdi na tigru, nerad stopi na tla- — Oddaljena voda ai dobra za bližnji požar. — Tudi pot, ki je tisoč milj dolga, se začne z enim korakom. — Lepše jc, £e rešiš življenje enega Človeka, nego Če sezidaš sedem-nadstropno pagodo (cerkev). X Žene o možeh. »Mož nc more nikdar razumeti, da bi lahko katera žena odklonila njegovo roko. Mož si vedno domišlja, da je žena voljna iti za vsakogar, kdor jo zaprosi. (Gcane Austen.) Možje greše iz sebičnosti; ženo zato, ker so slabe«. (Madame de Stael.) — »Bodite preverjene, da je naPuh človeška lastnost, ki Je dana tako moškemu, kakor ženski; samo, da se moški napuh ue izda tako lahko, jo gostejši in manj tekoč, zato pa tudi masivnejši in vas lahko Poruši, Če pridete ž njim navskriž.;' (George Elliot,) Gospodarstvo O postajah za čiščenje detelj-nega semena Ker bo marsikateremu bralcu našega časopisa povsem znano, da imamo v naši obl aKt i postajo za čiščenje detelj nega semena, hočem v naslednjem obrazložiti njen Pome». To tembolj, ker imamo »odaj končno veljavno določila od ministrstva za poljedcljstvo, ki ureja delovanje takih Postaj. S tem so ukinjena začasna določila, ki so veljala leto« spomladi. Mesto Bvfleed je bilo neko noč v popolni temi. Vse tovarne so morale ustaviti obrat; vsi s0 svetiti s svečami-Dolgo so iskali vjrrok, slodnjič pa se jc dognalo, da je vse skupaj zakrivila miš, ki je Povzročila na nekem mestu kratek stik- Mali vzroki — velike posledice . - . Prlrodopls genija In talenta Rtefca Znanost o izvoru genUalnlh ljudi. — Kako so tnlejitiranost podeduje. Mističen zastor, ki skriva prcd Človekom tajno geniia in talenta, se postopott® umika nred raziskavo znanosti. Ruski učenjak profesor Kolcov jč nedavno rmcl v Moskvi predavanje o gc-in talentu. — Kako se Poraja genij? Okoliščine, v katerih sc razvija, so lahko ®efo različne- Genij m talent sta najverjetneje kombinacija Podedovanih sPo-sobnostl. Ne smemo se torej čuditi goniču VI. SolovJfH-a, ker je izšel iz odlične rodbine. Toda k jo so vzrasli Lomonosov Pdi In drugi velikani? To je moicočo razumeti le Jta ta način, da razlikujemo V Milanu je bil v nedeljo aretiran Ifi letni Adalbert Oberau iz Bolzana- Priznal je z največjim cinizmom, da je zadavil svojo mater, ker ga je hotela kaznovati. Zamašil ji je usta in io toliko časa davil grlo, da je izdihnila. • V vasi Debli d ča v Banatu so razbojniki napadli neko krčmo, ubili gostilničarja, njegovo soprogo in služkinjo ter odnesli ves denar in dragocenosti. • V Nizzt 'ie storil v nedeljo samomor SOletni Anglež Honkett Skočil je iz 5-nadstropja. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je naveličal življenja, ker jo 2« predolgo živel. Možu je Šlo vse življenj dobro, živel je brez skrbi. Vzlic temu Pa mu jo bilo življenje predolgo - -. V Londonu ie s\|l i7žvižgan neki predavatelj, ki je imel jako originalno predavamo o ženskah, zato so ga tudi ženske izžvižgnle. Deial jc med drugim, da žensko potekajo od kače. radi tega so moralno še danes Podobne kačam. Nadalje Je trdil, da ni res, da bi bili otroci vzrok Šo večle lili bežni med zakoncema. temveč jc res narobe: radi otrok nastajajo pogosti prepiri, ker žena Prenese na otroka največji del tiste ljubezni, ki jo je preje dajala možu- Ženske slušateljice so posebno burno protestirale, ko je govoril o ženi _ kači-Čudno je, da so se razburjalo. Saj vendar ni govoril resnice?! Postajo za čiščenje deteljnega semena imamo v Mariboru, Vrbanova ulica 33. pri kmetijski poskusni in kontrolni Postaji. Čistilni stroj Jc vsakemu proizvajalcu semena, vsaki kmetijski zadrugi in vsakem« trgovcu s semeni na razpolago in sicer ob Času, ko imenovani zavod ura-duje, to je od 8—12. in M,—17. Čiščenje deteljnega semena nc stane nič go tov j ue, ker se mora pustiti postaji I odst množine prečiščenega semena v svrho poravnave tekočih stroškov, ki so v zvezi z vzdrževanjem stroja in postaje-Pač pa mora nositi vsak posameznik stroške delovne moči, ki bi ЗДа potrebna v slučaju, da posameznik n0če ali ne more gnati stroja. Razeii toga n0si posameznik vse dovozne m o:r!n racionelno, kajti država kot taka ne tirati nobenega državnega denarja za wie postaje, ki nimajo Živi jonske moči, to sc pravi fza one za katere se posestniki njč ne brigajo, če pa se nabere večji fond, tedaj dobi oni srez, ki je izkazal največjo zanimanj o in potrebo, tudi tako Postajo brezplačno. Odpadki pri čiščenju dctcljnega semena. zapadejo v celoti jp se morajo se-žgati. S tem hoče ministrstvo za polje-d&ljstvo povzdigniti naše kmetijstvo in preprečiti, da bo našo deteljno seme polno plevela in tako škodljive prcdenjce. Sedaj se pač ne more "ikdo vec izgovarjati, da ni dobiti čistega deteljne-ga semena. Ko se bo v kratkem započeio izvajati povsod! v C? H oblasti «akon 0 kontroli semena, se bo kmalu videlo vi kakem žalostnem stanju se nahaja pri nas trgovina s semeni iti kako brezbrižni smo za vsak napredek, Sai ni mogoče da bi bili samo le štirje proizvajalci dc-telinega semena .v celi mariborski oblasti, ki so skupno izčistili te-kom celega leta le 245 kg semena, kakor izkazuje dosedanja za vodo va statistika. Inž. Henrik Mohorčič, №no KINO »DIANA« STUDENCI bo predvajal od sobote do vključno torka 16. t. m. najlepši film »KAVALIR Z ROŽO«. Vsebina je doeela zanimiva in prepletena s šaljivimi in pikantnimi do-Kodbicami, kur daje umetniško in mojstrsko nastud i ranemu filmu izredno pestrost. A POLO KINO Od petka, dne 12. do PondeUka. dTve 15. novembra »R1N - TiN - TIN!« Strah in trepet pragozda- Najboljši film s priljubljenim psom človeSke pometi. Nape* to in ieferesantno dejanje iz življenja iskalcev zlata. — Sledi diven film o cvetlicah in plesih: ^Cvetno čudo!« GRAJSKI KINO Od četrtka ц. do nedelje 14- novem-, bra 1926. Na splošno zahtevo! GOZDAR. JEVA HČI. Ljubezen gozdarjevc Kriste iu cesarja Jožefa H- Film dražesti, siia.ia, lepote. Ijuüa v nega žara in fine komike. Osem činov po istoimenski opereti- Li a Mara in Haj-j-y Liedkcv glavni vlogi. — Povečana prvovrstna godba! Dr. M. S n u d e r I. ' Nasi pravni predsodki Kako si ljudstvo zamišlja pravo in kaj je zakon v resnici (Iz predavanja na »Ljudski univerzi«.) Mož ln žena. Dejansko Živita mož in žena s svojimi otroci v komuuizmu. če sia kmeta, skupno obdelujeta zemljo, spravljata plodove, jih uživata, odsvajata in si iz Izkupila nabavljata svoje potrebščine. Pri tem ne vpraSujefa, kedo je formalen lastnik zemlje. Ce sta meS-čana obrtnika, ali uradni Ska rodbina, potem se navadno možev ali ženin zaslužek smatra kot skupni fond, ki služi m kritje življenskih potrebščin. Zato se premnogokrat čuie mnenje, da sta mož in žena eno. da le moževo, kar je ženino in narobe. Ako pa napravi mož izvesten dole, a jta ne more plačali, ker nima premoženja, potem obenti upnik kot krivico, ko ne sme zambiti ženinem pohištva. Irgovcl veCkrat kreditirajo možu, a prekas-no izvedo, da je vse premoženje ženino. J Pravno sta namreč mož io Jena d v o i e. sla dve tuji osebi, vsaka s svojim premoženjem. Zato previdni upniki Iščcio vedno tudi ženine obveze. Tako si v tem oziru nasprotujeta delansko življenje iu zakon, neredko-krat spet ua Škodo upnika, k) se je zanaSal na to, da postava sledi dejanskemu položaju. Le izjemoma vodi zakon raCiuia o ozki vezi med soproKi. Mož se smatra že sam po sebi za ženinega pooblaščenca in Žena sme v pravdah do 500 K moža brez pooblastita zastopati pri sodišču. Dalje se smatra, da ii mož dolžnik za one ženine dolgove, ki jih' ona napravi za svoie potrebno gospodinjstvo^ Dalje zakon smatra, da sta soproga o medse-hoinili pravnih opravilih obveščena, in pr! izpodbijanju pravnih opravil v prilog sopro-Ku le-temu nalaga dokazno breme. Vseeno pa zakon povsem ne Izjadaači soprogov v im ovjnskоргаvnem oziru. Stran *>.'' i»T X ћ O T?. 'Maribor, 1* «i&Wtribrtf; Pa tudi v rodbmsko-praviiem n/.iru nista moŽ in žena jcdnaka. Pri nas veje moderni dnh in žena stopa bo!j in boli samostojna, možu enakovredna v življenje. Vsi poklici su ji odpirajo, predsodki odpadajo, ženska danes bre;; pozornosti hodi sama po lavnih lokalih in vstopa v politično borbo. I'o nekem našem volilnem redu za občinske volitve, ki ni prišel do izvedbe, Ima že žena volilno pravico, po novem osmitkn odvetniškega reda Jtocio smele ženske biti odvetnice. Skoro pasa bil i snip ie, da Sc pred kratko dobo ni hibi ženskih zdravnic, profcsoric I. t. d. Ko to tivažujemo, bi mislili, da ie tudi vpisani postavi üena možu enaka. A zakon ie iz 1. Hill, in pozna žensko iz one dobe. Dei Mann ist das Haupt der Familie. On vodi domače zadeve, on preživlja ženo. On da ženi svoje ime v Ameriki vzame tudi mož že-jiino —, ona mu mora slediti v njegovo gospodarstvo, mora poslušati uJcKOve odredbe. Njen delokrog je lo vodstvo gospodinjstva, skrb za telesno dobro dece. a mož ima očetovsko oblast, on določa način vzgoje, on za- stopa otroke. Mož se smatra za upravitelja ženine dote, ki mu ni treba polagati računa. Pred zakonom je torej mož n a d ženo. Ženska ne more biti niti pooblaSčenka pred sodiščem! Zakon je torej šc daleč od priznavanja ženske enakopravnosti. Nai le omenim, da tudi v dednem pravu postavlja zakou za žene marsikakšno strogo pravilo, ki nc velja za moža. To ostro nesoelasie med pisano postavo in med življenjem pač daje Jasno občutiti neskladnost, ki obstoja med našim pravnim čutom, 1<1 je sledil razvoju, na eni strani, lit med veljavnim zakonom na drugi strani, zakonom, ki ic obtičal v dobi svojega nastanka. Za medsebojna opravila med zakonci pa postavlja Dostava naravnost drakonske mere. Medtem ko za pogodbe med tujimi pogodniVi zadostuje navaden sporazumen dogovor, je treba pri zakoncih notarskega akta. Če mož ženi kaj proda, daruje, od nje kupi, dobavi, ž nJim menja, za priznanje dolga — jc treba ne le dogovora, ne le pismene pogodbe, ampak pri notarju, v obliki notarskega akta sklenjene pogodbe! To lc redkokedo ve. Vzrok tej hudi določbi je ta, da se med zakonci najlažje izvrše nagle premoženjske transakcije. Mož. ki Ka preganjajo upniki, brž daruje ali proda svoje stvari ženi. Da bi tako spravljanje premoženja ne bilo tako enostavno, in na drugi strani, da bi ne bilo nepotrebnega spora med zakonci ali dediči, poslavlja zakon oviro in zahteva notarsko obliko. ЛЧ, ki smatramo, da je itak ženino iu moževo dobro skupna Jast, čutimo, da je krivično, da se zahteva za veljavnost opravil med možem In ženo formalne oblike. ЛН zakon so na to nc ozira; on ščiti pravni promet. Dedno pravo. Valorizacija. V dednem pravu se ni? zakon i osno naslanja n« staro rimsko pravo, st«ro več ko dve tisočletji. Čim človek umre, nastane vPr»San.i<>, komu pripade premoženje, ki ка je zapustil, 'lako ■btrž vpmsa-jo prizadeti pričakovale! dedščine in VPra ЗиЈсЈо zakon. V prvj vrsti odloča soveda volja zapustnika, ki jo jc izrazil v oporoki, A če take ni, odloča postave. A .o je kaj otrok, si razđele po jednakjh deUi dedSCino, če ie PoIcr njih še žena. doai tudi ona, a le četrtino dedščine. Ce Pa otrok ni, — dobi vso, bi v naglici odgovorili. A ni lako. Dobi le pol. Drugo po.i-vlco dol*? starlÜi zapustnika, 0?- CJ 'eh ni več, njihovi potomci, torej zapustnikovi bratje, seslr.e. nečnki- Tu marsikakSna žena oličuti bridko krivico, življenju sta z možem gradila premoženje, ki ie vjjlo formalno vPisano na moževo ime, a za sorodnike se nista brigala Ko mož umre, mora žen a deliti to premoženje s tu)o žlahto, ki Sfi prej ni briga'a 'n Pokojnika. ki ji pa seveda sedaj ne P11« na um. da bi se odrekla d cd ščitil- Toda. zakon čuva rodbino, njej bolj znttP« kot soprogu, bolj čuva enotnost rodbine kot Preživelega soproga. On smatra, da «o bližje možu sta riši in bratje, kot Sen«; ali pa vsaj, đa so sj icdnaW in zato ne daje prednosti. 2a|i pn zato večkrat na5 č"t pravičnosti. (Da lie.) UÄstÄBpope za (idanje ličilih drutfinskih Iiis, tudi prtskrl^a primarnih »t; vbi3i\ Ugodno ohr^storanje Varno naloženih vlog nudi Vred. in ^lsift. Mdritgi „Wo- m r*. ilolovfiki lir 23H(i Viiika )zm iTrzt tantov z* prosta »tiri oranja, piBzne »ohb, lokale delavnice d 'bil c brezplačno pri ,Mar-s'niiu1', Rdlovaki trg 4. 238B Шт <1ШШје :j söhn, Imhinja s pritikliitiimi џи odda proli ,dkupu pohištv», i4*s1ot pod j.PohiSlvO" nn upravo liii» 2334 R^Ziiövrsiiio pohištvo se renn proda. Alektandrovn ce»t* SS'. 4' ■! priporoča vrvar-ke iidtlte iz (>rave do!t'n totiojlje, kakor: Stranje, иг'1«. Trvice zi perilo, vrvi /.л »eno in Irammisije. motvoz (ipago) Vitke debelosti, dreto, purle, naradne in za tri nemi sije i. t d. pi najniijih cenab. Lastni izdelki 1 Nakup prediva! Tofna postrežba 1 LtlaiWiiTsiatii^H^ V soboto, 13. nov. v gostilni PauHč pojedina psi m jetrnih klobas Toči se dobri novi muškat. Začclek ob 19. uri PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI ioo4 I- N. ŠOŠTARIČ MARIBOß, ALEKSANDROVA CESTA 13. E 228S/25-16 Dražbeni oklic. Dne 8. januarja 1927, dopoldne ob 11. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 27 dražba nepremičnin, s tem zemljiška knjiga: Kozjak vi, št. 57; hiša v Plintovcu št. 139 z gospodarskim poslop" jem, njive, travniki, gozd; 2. zemljiška knjiga MaleČnik vi Št. 2.-2. hiši, pripravni za gostilno z gosp. poslopjem, kletjo in verando (pri sv. Petru pri Mariboru) cenilna vrednost: ad 1, 38318 Din ad 2. 39686'50 Din najmanjši ponudokiadl. 25545 Din ad2, 26458 Din. V ostalem se opozarja na dražbani oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5. novembra 1926. 2381 Poizkusite zopet prepričali se boste, da je njega kakovost najboljša. Zahtevajte povsod le Robausov „Suhor" | TWk»r: .Maribor^* TJekftn.se T Miri bom, predatsvnlk: Stanko Detel«, ravnatelj. Urednii Božidar Bnrko. aerin«. Kontroli »Tsbors« PrakUTnik; Vekottlsv S D1 a d 1 e i, иоткаг, .Vel т Msriborfc 0202023201000200014848010201010101010102310201000000000101010101010202010202010202000000