PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 Ur
PREISKAVA V ZUERICHU PROTI ATENTATORJEM
Izrael obtožuje arabske države da so odgovorne za napad na letalo
Tel Aviv grozi z ukrepi, «kjerko!i bodo potrebni» - Napadalci so izjavili, da so prišli iz Damaska - Izjava jordanske in egiptovske vlade - Ostra izjava švicarske vlade - Izrael ne bo zahteval izročitve napadalcev
Leto XXV. St. 42 (7236)
TRST, četrtek, 20. februarja 1969
j, AVIV, 19. — Potniki in člani posadke izraelskega letala, ki j I« skupina Arabcev včeraj napadla na letališču v Ziirichu, so se '* vrnili na izraelsko letališče «Lydda» z istim letalom. ilv potniki je bil tudi glavni
^«.li izraelskega zunanjega mi-,'«va Gideon Raphael, ki je iz-d« ne gre za to, da bi ve-
bo Izrael izvršil povračilna
S»v
fe,
ktjJ. a vse potrebne ukrepe, da
k""1* ali ne, temveč zato, kako U?avarova| svoje civilno letalstvo.
•- al if“ da bo izraelska vlada
je 2 ^oje civilno letalstvo. Dalje H0S[ Phael dejal, da pade odgovoril 1 2a to dejanje v celoti na tiste, kj ® sodelovali pri njem, na tiste, ki Poslali atentatorje, na tiste, liv0 . jim dobavili orožje in stre-l«’.ln tiste, ki so letalo napadli. C* ie’ da so atentatorji imeli tod- J streliva, da bi uničili letalo, itjtl načrt jim je spodletel zaradi tuf'! reakcije braniteljev letala in talcev obotavlianJa nekaterih napa-
Jlh
aelska vlada je imela ne izredno sejo
danes domu bo-
PrfH;ul?e izredno sejo na de Hi) pbn’ba vlade Eškola, ki je ““Poldne je minister za promet v c Carrnel v parlamentu izjavil v|ai“e:au vlade, da je «libanonska tem., se posebno odgovorna« za a; h | ■ »ker so bili vsi trije atentati kan!frae*ska letala zamišljeni v Li-Pisuj u»- Dodal je, da Izrael pri--ne Je vso odgovornost za napad k,.,Sarno tistim, ki so ga izvedli, % l tud> tistim arabskim drža-(ir8!' Kjer so napade pripravile in Otov.!!!« ral12, kjer so napadalci imeli UanCe in kjer so jih opremili. ttmn.°n> je dodal Carrnel, mora iz-tslQv»? sv°ic8a ozemlja brloge pi-
jovato.je Carrnel dejal, da bo nje-l * v|ada navezala potrebne stike kttii j mednarodnimi organizacij tiJ; tla se storijo koraki, ki naj lC°yijo. reden potek civilnih po-Ptav:',.In je pripomnil, da so že na-tort'1*1 potrebne korake pri medna-titC( *h združenju za letalski pro-
Hj^lski minister'-je- nadaljeval, “Jugova vlada »pridržuje molet; , in materialno pravico spre-Nrou obrambne ukrepe, ki bodo '“hi, kjerkoli bodo potrebni, (tot ^žene tiste, ki Imajo načrte *l s'bašim letalom, in da zagoto-. obodo izraelskega letalstva«. 't*S'ster je tudi ponovil, da so
ga ministrstva Je izjavil, da je stopil v stik z izraelskim poslanikom v Bernu, jn da se je Izrael »formalno odpovedal morebitni zahtevi po izročitvi skupine napadalcev.«
V	Izraelskih krogih pravijo, da je izraelski državljan, ki je streljal, bil poseben agent, ki je imel nalogo varovati ,letalo. Zuriška policija mora sedaj ugotoviti, ali je streljal zaradi zakonite obrambe, ali pa je nastopil šele potem. V a-rabskih krogih namreč trdijo, da je streljal na napadalce, potem ko so se že predali švicarskim varnostnim silam.
V	Bejrutu izjavljajo v uradnih krogih, da nobeden od štirih Arabcev, ki so napadli izraelsko letalo, ni odpotoval z libanonskega ozemlja in nobeden ni potoval v Švico po libanonskem ozemlju. V Kairu je predstavnik fronte za osvoboditev Palestine izjavil, da so atentatorji vsi Palestinci, rojeni na zasedenem ozemlju. Zanikal je, da je bil atentat organiziran v Bejrutu, Kairu ali Damasku. Pripomnil je, da je njihovo poveljstvo v Jordaniji, in da so člani skupine odpotovali od tam.
V	Kairu je uradni predstavnik egiptovske vlade Zajat poudaril, da egiptovska vlada ni v ničemer odgovorna za dejavnost palestinskih saboterjev. Dejal je, da ne misli komentirati nobenega neodvisnega dejanja omenjenih organizacij. Pripomnil je: «Če bi si dovolil izrekati sodbo o tej dejavnosti, bi to pomenilo, da imam možnost voditi jo.» Zatem je dejal, da bo v prihodnje zaman spraševati ga za njegovo stališče o dejavnosti palestinskih napadalnih skupin, in je omenil, da je vedno izjavljal, da prebivalci zasedenega ozemlja imajo ne samo pravico, temveč tudi dolžnost upirati se izraelski okupaciji.
Na vprašanje o morebitnih izraelskih povračilnih dejanjih je Zajat dejal: »Izrael ni nikoli potreboval izgovora za nove napade na arabske države, ki jih je označil za po: vračilna dejanja Izraelci najprej napadejo, potem pa iščejo izgovore. . Hočejo izsiliti svoj obstoj s si-
,uu, ........ — ~|lo ir? ne skušajo doseči, da bi bili
vlade odgovorne za dejav- sprejeti na tem pocrocju.« Zajat ni 1 hotel nič izjaviti glede morebitne
Libanonski list v francoskem jeziku «Le soir« piše. da je včerajšnji napad na izraelsko letalo izzval splošno ogorčenje. List z zadovoljstvom ugotavlja, da je organizacija «E1 Fatah« poudarila, da je njeno akcijsko področje omejeno na palestinsko ozemlje.
V Washingtonu ja pomočnik državnega tajnika Joseph Sisco sprejel danes izraelskega odpravnika poslov in se z njim pogovarjal o napadu na izraelsko letalo. Pred; stavnik državnega departmaja ni povedal, ali je Sisco pozval Izrael, naj ne izvrši povračilnih dejanj.
Britanska vlada je objavila danes izjavo, s katero obsoja napad na izraelsko letalo v Ztiriehu. Pri tem dodaja, da ta napad ponovno
kaže na potrebo nujne rešitve o Srednjem vzhodu.
vTzjavi je nato rečeno, da se bodo predstavniki štirih stalnih članov varnostnega sveta v kratkem sestali v New Yorku in razpravljali o Srednjem vzhodu. Izjava poudarja tudi potrebo, da se prizadete strani obvladujejo pri svojih dejanjih.
Britanska vlada se ni še dokončno odločila o prodaji tankov »Centurion)) Izraelu. To je sporočila skupina devetih laburističnih poslancev, ki je zahtevala s tem v zvezi pogovor z zunanjim ministrom Stevvartom. Pripomnili so, da upaj o, da se vlada zaveda nevarnosti, ki bi jo ta prodaja imela za potek pogovorov med štirimi velesilami.
VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI
Minister za delo je predložil zakon o reformi pokojnin
Zakon bodo obravnavali po naglem postopku - Nadaljevanje razprave o SIFAR - Levica KD na Siciliji v opoziciji, zaradi česar neuspešna volitev predsednika deželne vlade - Tajnik PSI Ferri o kongresu KPI
RIM, 19. — V začetku seje poslanske zbornice je minister za delo in socialno skrbstvo Brodolini predstavil zakonski predlog o reformi pokojnin INPS. Zakon vsebuje 32 členov, od katerih se zadnjih 13 nanaša na prehodna določila.
Zakonski predlog je že bil izročen komisiji za delo poslanske
zbornice v preučitev in za mnenje komisijam za proračun ter za finance in zaklad. Poslanska zbornica je na predlog vlade sklenila, da bodo zakonski predlog obravnavali po hitrem postopku.
Poslanska zbornica je nato pričela obravnavati zakonske predloge o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o SIFAR in je prvi spregovoril glavni »obtoženec« general De Lorenzo, ki je nastopil kot poslanec izvoljen na mo-
narhistični listi.
De Lorenzo je dejal, da se je hotelo preko njega zadeti sen. Gio-vannija Gronchija in določene vladne osebnosti in je nato zahteval, da se preiskavo razširi na celotno razdobje od 1947 dalje. Pri tem je omenil republikance, češ da bi ho-
je tudi o širjenju vesti, češ da so stranke in zato tudi ni bil izvoljen, se vojaške tajnosti nekontrolirane | pa čeprav pri zadnjem glasovanju
_ z—	nn4n tnrli irAnm i i-j.
širile in da je zato tudi včeraj izročil že znano prijavo sodišču. V razpravo je nato še poseglo več poslancev.
Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice je danes končala obravnavo zakonskega predloga o referendumu in si je pridržala mnenje glede dveh členov, ki se nanašata na pobiranje podpisov in na način štetja glasov. Zakonski predlog predvideva, da se lahko
teli preiskavo omejiti, da ne bi na i razpiše referendum na osnovi 500 dan prišle zadeve' v zvezi z njih j tisoč podpisov ali po sklepu de-kongresom 1961 leta. V ospredju ■ želnih svetov. Predvideno je tudi, njegovih izvajanj pa je bila trdi-1 da se ne more pričeti z akcijo o tev, da se skuša vse prevaliti na i referendumu leto pred potekom za-
__xi_________1__rt-« rr vrtevtini Irrvnrvrla ino rinViP in	mPSPflPV DD
vojaške osebnosti, ko gre v resnici za odgovornosti politikov. Govoril
.m...I.im.im...........
VČERAJ MED »CONFINDUSTRIP« IN SINDIKATI
Razbila so se pogajanja o izravnavi mezdnih področij
Delodajalci niso bistveno spremenili svojega stališča Napovedana stavka vodilnih državnih uslužbencev
'na^ifhovem 'ozemljm'°in j izraelske akcije proti arabskim leji v' «Varnost civilnega letalstva *ke a55a za vse države, za arab-Nl i ave’ kakor za Izrael.« Go-(II) ,nato o varnostnih uk 'itijoi jih je sprejel Izrael po
Re	za vse države, za arah
Ni i ve, kakor za Iz Uh	nato o varnostnih ukre-
jih je sprejel Izrael po a-fa to v Atenah, in je dodal, da Nnt storili s pomočjo in s sode-oblasti vseh držav, v ka-Ve Postajajo izraelska letala.
% 0LiZraelski tisk trdi, da pa-No , orn°st za atentat na izra-<i j. ietalo na arabske voditelje, dalje odkrito podpirajo pa-Nn * 6 odporniške organizacije, 'tolarski list «Aiom» piše, da % H*- ael opozoriti vlade sosed-Nkivav’ da se nobeno letalo a-»ihort ■ Atelških družb ne bo v haJjje moglo čutiti varno«. Vla-! ■ da -njeni list «Davar» pa pi-? 8lM,zJaelska reakcija ne bi sme-fC‘ti pod arabskim pritiskom, in <<bo moral Izrael Izbrati Na,? obliko svojega odgovora na ..^taJ^.^urlchu«.
ii tisk trdi, da je na-jNtaffodno ozračje za ponovitev «zaradi mlačne medna-
v\£,aitiui imauiic lucuua
% i reakcije na dogodke v Al-, Vj o v Atenah«. Tudi o U Tanji na včerajšnji aten-v Tel Avivu da je «čud-N n i°> da je u Tant Pred~ r)vi'ači,ozvai Izrael, naj ne izvrši ? bjj »n>h dejanj jn omenil, da A tiJtfael obsojen zaradi napada
talskim družbam in je pripomnil: »Vedno pričakujem' izraelski napad; to ni nič novega.« V zvezi z obtožbami o izraelskih grozodejstvih na zasedenem ozemlju je Zajat izjavil, da je egiptovska vlada že poslala s tem v zvezi varnostnemu svetu svojo spomenico.
RIM, 19. — Pogajanja o izenačenju mezdnih področij so se danes razbila. Pričela so se včeraj na osnovi poziva ministra za delo Brodolinija in je kazalo, da bo možno priti do ustreznega sporazuma.
Po pogajanjih so sindikalni predstavniki Lama in Foa za CGIL, Car-
niti za C1SL in Ravenna za Ull izdali skupno izjavo, v kateri ugotavljajo, «da ni imelo nobenega smisla nadaljevati * pogajantp, ker je «Confindustria» v bistvu ostala na neizpremenjenem stališču«.
Že danes so se - sestali z ministrom za delo Brodolinijem, v prihodnjih dneh pa bodo sklicali vodstvene organe odgovarjajočih sindikalnih organizacij, ki bodo sprejeli ustrezne sklepe.
Tajnik CISI, Carniti je kasneje pojasnil, da je «Confindustria» zahtevala, c'a se sindikati obvežejo, da bodo prenehali z zahtevami v okviru podjetij, v podrejenem primeru pa je predlagal določeno izboljšanje, vendar brez kakršne koli obveznosti za prihodnost.
»Confindustria« pa je izdala urad-
no sporočilo, v katerem obrazložu je svoja dva predloga:
1.	Delna rešitev tako, da bi za dve leti izvedli določeno izravnavo mezd celo preko predlogov sinili . katov, vendar brez obveznosti za j prihodnost.
2.	Dokončna rešitev, ki predvide-1 va ukinitev tnezdnin področij na o-snovi zahtev siidikalnih organizacij in torej v določenih časovnih razmakih. V tem primeru pa bi se sindikalne organizacije morale obvezati, da bodo v celoti spoštovale vsedržavne delovne pogodbe in da se morebitna pogajanja v okviru podjetij lahko nanašajo samo v okviru določil vsedržavnih pogodb.
Avtonomna sindikalna organizacija državnih uslužbencev DIRSTAT je negativno ocenila vladne predloge o reformi plač in delovnih pogojev državnih uslužbencev, zara-
Češkoslovaški komentar kongresa KPI
PRAGA, 19. — Po povratku iz Bologne je predstavnik češkoslovaške partije Evzen Erban, ki je vodil delegacijo KF CSSR na kon-
„„„„„„„........i........................................
PO VORAJŠNJI SEJ[ VLADI
Francija ostane na svojem stališču glede delovanja v zahodnoevropski zvezi
Franioski parlamentarci se bodo udeležili zasedanja skupščine HI • Izjav* predstavnika bonske vlade
t«''viCft«;76e v Beirutu'
Jurska vlada, ki se je danes
3a) ’ Je obsodila včerajšnji a-današnji seji je vladi ?'Hiiii10 Poročal o tem načelnik »Nn-e?a departmaja Spuehler. V i!eWlzJavl, ki so jo objavili, k^Ja, ®vet obsoja atentat ln ugo-
k Hmu	uauaoiiji ocji je, vioui
?'Hiiii10 Poročal o tem načelnik
.................. —............
?k rfVl
vjSili ’ da so njegovi izvršitelji preži- tior K-n-e gostoljubnosti in gro-
PARIZ 19 — Predstavnik fran- temelji na določbah v pogodbi, ki
noma zakonit in tako tudi udeležba na njem.
sodelovala pri delu zahodnoevrop ske zveze samo tedaj, ko se bodo povrnili k veljavnim določbam o soglasnosti.
Predstavnik je nato dejal, da francoska vlada ne želi, da se vpra: sanje vstopa Velike Britanije ali kake druge države v skupno tržišče postavlja zunaj dejavnosti šestih, n. pr. v okviru zahodnoevrop-ske zveze.
Francoski parlamentarci v skupščini zahodnoevropske zveze so po
i., 2lrv>T	gUSl/UlJUUIlUSDl lil giu-
vladš^zmžk ^oie^m- dan“ašnjem sestanku sklenili, da se ranjenim StiM- bodo. udeležili^ rednega zasedanJa
A 0 a Pravi zatem, da je zvezni tV) °?r4en nad atentatom, še po-Asu aer je fronta za osvoboditev Jk d prevzela odgovornost za^aj. H Naa ^a-ia' da Švica že več let
, s svojimi človecaaiskimi aiii”!"* sodeluje pri mednarod-Ni^terjah v korist palestinskih
fyTCev.
k	atentata je v dejstvu, da
f« Ižvrsr, ^carski nevtralnost; tuj-oborožen napad na švi-krt u? 02emlju. To narekuje nuj-?	-repo-v mednarodnega prava,
pti tal9mogočijo takojšen nastop j ^ 'f1!11 d©janjem. Ko bodo ime-
rkunJazpolago vse podatke, bodo ratsi? odloSa,lii 0 morebitnih di-korakih.
r Us.?rski sodnik Rehberg je danes ? hyj?vni konferenci povedal, da Nai0ala, ki je streljal proti na-rh iz letala, izraelski držav-5;ačhamin Mordechad, ki je *Wd?Ušanjem izjavil, da je «u-jNt izraelske vlade«. Glede treh rt, jruh Arabcev je sodnik pove INoua so izjavili^ da so hoteli Poškodovati letalo in niso JtocJ^ročiti človeških žrtev, r, je preiskovalni sodnik izja. r Bf7.,.so atentatorji priznali, da ? v S l i'z Damaska. Vežbali so nekem taborišču in so nato iJIlvuj Ztlrich »po raznih poteh«. 1 so, da so delali po nalogu
skupščine, ki bo jutri in pojutrišnjem v Parizu. Predstavnik skupine je v zvezi z današnjimi izjavami predstavnika vlade poudaril, da se francoski sklep o nesodelovanju pri dejavnosti ZEZ nanaša na svet ministrov te organizacije in ne na parlamentarno skupščino Gre namreč za dva popolnoma ločena organizma. Vendar pa ni izključeno, da bo dnevni red skupščine spremenjen zaradi sedanje krize.
V Bonnu je predstavnik zahodno-nemške vlade Ahiers izjavil, da bo Zahodna Nemčija iskala sporazume o postopku za posvetovanje v okviru ZEZ. Ahiers je dodal, da Zahodna Nemčija v načelu poudarja da se seje sveta ministrov ZEZ lahko skličejo samo soglasno. Toda redni sestanki sveta ne zahtevajo soglasnosti, temveč jih lahko
di česar je proglasila vrsto stavk vseh vodilnih in tehničnih uslužbencev državnih uradcv. Prva stavka bo v torek, 25. februarja in bo zajela samo funkcionarje v Rimu, naslednja pa bo trajala štiri dni in bo imela vsedržavni značaj ter bo od 12. do 15. marca.
Danes je bila po vsej Italiji vsedržavna stavka profesorjev srednjih,	..
sol, ki so	jo proglasile	avtonomne	KP’ da le Predstav-
sindikalne	oreanizaciie	šolnikov	J-J81	kongres italijanske partije	po-
sindiKaJne	organizacije	soiniKov.	m0mlben dogodek ne samo za	partijo	samo temveč za celotno	ita-
lijansko politično življenje. Erban je podčrtal, da se je kongres vodil v novem zelo demokratičnem vzdušju in da so vsi delegati prispevali k obravnavi vprašanj. Češkoslovaška delegacija je bila v ospredju zanimanja organizatorjev, delegatov in italijanskega ljudstva, kar priča o zanimanju za dogodke, ki so se -pripetiti v CSSR. Vendar pa je Erban tudi dodal, da niso vedno naleteli na osebe, ki so bile dobro informirane in to velja tudi za italijanske komuniste ter zlasti za levo krilo.
Delegacija KP SZ zapustila Italijo
RIM, 19. — Danes dopoldne je z letalom zapustila Rim sovjetska partijska delegacija, ki jo je vodil tajnik CK KP SZ Boris Nikolajevič Ponomarjev in ki je prisostvovala kongresu KPI. Na letališču sta delegacijo pozdravila član CK KPI Sandri in član vodstva KPI Cos-sutta.
V Rim je prispela sovjetska delegacija civilnega letalstva, ki jo vodi prvi pomočnik ministra za civilno letalstvo SZ Boris Bugajev. Delegacija se bo pogajala o podpisu pogodbe o letalskem prometu med obema državama in bo med drugim obravnavala ustanovitev redne zračne zveze med Turinom in Togliattigradom, kjer grade po italijanskih načrtih veliko tovarno avtomobilov.
Kardelj pri Rumorju in De Martinu
27. aprila
referendum v Franciji
PARIZ, 19. — Po današnji seji vlade so javili, da bo referendum o deželni reformi in o reformi senata v nedeljo, 27. aprila. To bo že peti referendum, ki so ga organizi rali po de Gaullovi vrnitvi na oblast. Predstavnik vlade je izjavil, da bo de Gaulle prve dni marca govoril o referendumu po radiu in televiziji.
PARIZ, 19. — Vsedržayna zveza francoskih študentov je določila po nedeljek, 24. februarja za «dan ak cije in mobilizacije proti zatiranju« Smoter te akcije je doseči ukinitev dekreta z dne 13. decembra 1968, ki daje ravnateljem vso oblast gle de discipline: ukinitev sankcij pro ti nekaterim študentom na podlagi tega dekreta: umik posebnih slug, ki so jih nedavno mobilizirali za primer morebitnih neredov.
Medtem se nadaljujejo volitve za ustanovitev upravnih svetov, ki jih
in ubili dva demonstranta ter jih dvanajst ranili. Eden od žrtev je bil lektor na univerzi.
Voditelji sedmin od osmih opozicijskih strank, ki sestavljajo »odbor za demokratično akcijo«, so se danes zjutraj razšli po dolgem sestanku, ne da bi dokončno sklenili, ali naj se odzovejo povabilu predsednika Ajub Kana na skupni se; stanek. Ta sestanek bi moral biti danes v Ravvalpindiju, na njem pa bi morali predstavniki vlade in o-pozicije razpravljati o ustavnih spremembah v Pakistanu.
konodajne dobe in šest mesecev po volitvah.
Na seji komisije za finance in zaklad poslanske zbornice so na posvetovalnem zasedanju odobrili vladni dekret o zvišanju cene bencina, s čemer bo država letos pridobila 92 milijard lir. ki jih bo porabila za delno kritje višjih stroškov v zvezi z zvišanjem pokojnin.
Podtajnik Elkan je dejal, da so izbrali ta način, ker gre za potrošnjo, ki narašča in da tako ne bo prišlo do splošnih gospodarskih posledic.
Predstavniki vseh opozicijskih strank so izrekli resne pomisleke, socialisti pa so predlog sicer odobrili, vendar s pripombo, da bo morala vlada v zbornici dokazati, da ni obstajala druga možnost zbrati sredstva in da res ni obstajala možnost, da se zvišajo davki za luksuzno potrošnjo.
Zveza petrolejskih družb .je ostro kritizirala vladni ukrep, češ da so se fiskalna bremena za bencin zvišala na 78,35 odstotka pri normalnem bencinu in na 74.47 odstotka za bencin »super«. Družbe tudi u-gotavljajo, da so morale od lanskega junija same prevzeti višje prevozne stroške, ker je zaprt Sueški prekop in da je še vedno nerešen spor s prodajalci bencina, ki zahtevajo zvišanje svoje marže. V tej zvezi pravijo, da so pravočasno opoAinii vlado hi opozarjajo na možnost resnih težav.
Do zapletenega položaja je prišlo na Siciliji, kjer je levica v KD dejansko prešla v opozicijo m je njen predstavnik Donat Catin tudi uradno izjavil, da niso pripravljena podpirati stare večine v stranki, do fcler ne bo sklican deželni kongres.
Prva posledica se je pokazala danes pri volitvah za predsednika de žolne vlade, ko je prišlo pri gla suvanju o imenovanju za demokr,-stjanskega kandidata Carolla do lo čitve stališč v demokristjanski skupini in je imel Carolla zelo rahle večino. Še ostreje pa so prišh notranji demokristjanski spori na površje msd trikratnim glasovanjem
ko Carolla ni prejel glasov svo’e i kovano v "Bukarešto v spremstvu
IIMllMltlllllliiiaHiiMi))aiiiiiatllHiiHHi'iiHliiHiniiaiii<uMiiuiiHiHHHHiiiilllliiiiiaiaiiiliatiiiaaliiiiii)llli»ilil podlllillis11 U /,U /un.uljV Žad 11
ni več potrebna absolutna večina glasov in katero bi moral imeti na osnovi sporazuma med strankami levega centra.
Na seji izvršnega odbora PSI je tajnik stranke Ferri najprej izrazil podporo stranke zunanjemu ministru Nenmiju v zvezi z njegovimi pobudami evropskega značaja. Glede notranje politike je podčrtal pomen zakonskega predloga o pokojninah m dejal, da je skoro dokončan predlog o reformi šolstva, za katerega je rekel, da upošteva »pogumne kriterije«.
V	ospredju njegovih izvajanj pa je bil kongres KPI, za katerega ie sicer mnenja, da je pokazal nove pojave, ki pa niso prišli do izraza v zaključni resoluciji. Po njegovem nova levica odraža stališča, ki prihajajo do izraza tudi v PSIUP, in zanika veljavnost levice prisotne v PSI in KD. Končno pa je stališče Longa v bistvu tradicionalno stališče Togliattija z že običajnim nasprotjem med borbo proti levemu centru in iskanju nove večine. Prišli pa so do izraza srednji kadri, ki na nov način postavljajo odnose med KPI in strankami levega centra. Glede mednarodnih vprašanj pa je Ferri mnenja, da kritika SZ zaradi Češkoslovaške še ni prešla v obravnavo splošnih načel sovjetskega sistema.
V	tej zvezi je tajnika stranke prekinil Lombardi, ki je podčrtal pomen zaključnega govora Berlin-guerja o nujnosti uveljavljanja kritičnih načel marksizma - leninizma na sedanji svet in komunistične partije, kar predstavlja korak naprej, ki bo imel resne pozitivne posledice in ki pomeni najresnejši preokret
Ferri je odgovoril, da so na Kongresu prišla do izraza nova dejstva, toda ne taka, da bd lahko imela konkretne posledice na italijansko stvarnost. Zaradi tega morajo socialisti še vedno vztrajati na veljav-nosti levega centra, biti odprti pri razpravah in ustvariti bolj demokratičen--in korekten odnos z opozicijo in še zlasti š komunistično opozicijo. Vse to na osnovi načel socialističnega združevanja, kar lan. ko predstavlja tudi osnovo za širšo večino znotraj stranke.
Jakubovski in Kuznecov sla se sestala z romunskimi voditelji
BUKAREŠTA, 19.	- Sovjetski
maršal Ivan jakubovski, , vrhovni poveljnik oboroženih sil varšavskega parka, je dospel danes n priča-
VČERAJ V ČRNOMLJU
RIM, 19. — Predsednik vlade Ru-mor je danes sprejel v palači Chigi Edvarda Kardelja, katerega je spremljal jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdjan Priča. Med prisrčnim razgovorom sta obravnavala vprašanja, ki zanimajo obe državi.
V palači Chigi je sprejel Kardelja tudi podpredsednik vlade De Martino, ki je v prisrčnem in prijateljskem ozračju razpravljal z jugoslovanskim državnikom o številnih političnih vprašanjih skupnega interesa.
Proslava 25-letnice prvega zasedanja SNOS
Govor dr. J. Brileja o pomenu zasedanja
LJUBLJANA, 19. — V Črnomlju, | oblasti in slovenske državnosti, je znanem partizanskem središču Be- [ poudaril Brilej in ugotovil, da mno-le krajine, so danes slovesno pro- ’ gi pogledi tega zgodovinskega_ zastavili 25-letnico prvega zasedanja sedanja lahko služijo za rešitev
da s0	t-'- ----»-
"N e fronte za osvoboditev Pale-
skliče glavm^tajruk^ To^velja.^amo • p(.ejvideva reforma prosvetnega mi
vprašanja, se morajo vlade prej | med seboj posvetovati. Zatem je Ahiers izjavil, da sta se v Bonnu Wilson in Kiesinger strinjala, da jo treba okrepiti politična posvetovanja; nista pa govorila o postopku kar pa je treba sedaj urediti.
Nato je Ahiers izjavil, da Zahodna Nemčija želi, naj bi ZEZ bila učinkovito sredstvo za sodelovanje v
Evropi Bonska vlada se je udele-lpr..lo v Vzhod„eir Pakistanu do k; soS€gaanskUCali v petek na brh krvavih incidentov in spopadov med
tansko zahtevo, naslanjajoč se na demonstianti in policijo. V Rajsha
Nove žrtve pri incidentih v Vzhodnem Pakistanu
Napovedanega sestanka med vlado in opozicijo še ni bilo
KARAČI, 19. — Tudi včeraj
tC;	tansko zahtevo, naslanjajoč se na “f. “.	‘č, . , H	j;
'Otavnik švicarskega zunanje- predpostavo, da britanska pobuda h'ju blizu Dakke so agenti streljali
SNOS. Proslave, ki je bila v zgodovinski dvorani prosvetnega doma, so se poleg številnih članov prvega zasedanja udeležili tudi zastopniki družbeno-političnega življenja Slovenije — delegati skupščine, Izvršnega sveta, družbeno -političnih organizacij jn občine Črnomelj.
O pomenu prvega zasedanja SN OS je govoril podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej. Čeprav je bil v začetku 1944. leta glavni napor še vedno po; svečen oborožen; borbi, je razvoj dogodkov doma in v svetu nalagal, da se začne sistematično graditi
vprašanj v današnji stopnji razvo ja jugoslovanske družbe. Nedavne spremembe zvezne ustave omogočajo namreč, da republike in pokrajine vse dosledneje izvajajo svoje suverene pravice, da še doslednejše izvajajo ustavna načela, po katerih delovno ljudstvo nove Jugoslavije prenaša na zvezo tista vprašanja, ki so skupnega interesa, a vse druge odnose rešujejo v socialističnih republikah. Za u-resničenje tega ustavnega načela se po besedah Brileja ne bo zmanjšala vloga zveze, ki je danes e-nakega življenjskega pomena za narode Jugoslavije, kot je bila med
I šilija Kuznccova. Kmalu po prihodu v romunsko prestolnico sta se sovjetska predstavnika sestala s sekretarjem KP Romunije Ceaucescu;
[ jem. Sestanka so se udeležili tudi i predsednik vlade Maurer, zunanji 1 minister Maneseu in minister za ; obrambo Jonita, na drugi strani pa [sovjetski veleposlanik v Romuniji I Basov in stalni zastopnik varšav-I skega pakta v Bukarešti general Romanov.
Romunska tiskovna agencija i« samo sporočila, da so razgovori potekali v vzdušju »prisrčnega prijateljstva«, medtem ko je tema razgovorov ostala neznana.
Eden od argumentov sestanka naj bi bil — po nm-nju političnih opazovalcev — sporazum glede bodočih vojaških manevrov varšavskega pakta na romunskem ozemlju, o katerih se že več časa govori. V tem pogledu opazovalci poudarjajo, da so se pred nekaj dnevi sestali v vzhodnem Berlinu predstavniki vseh šestih držav članjc; pakta.
ljudska oblast in krepiti sloven- narodnoosvobodilno borbo. V inte-
-	.	.	,	• 1	POCtl treaVs nr,«nh.,„ tn rt »	_1_ , .4.1
resu vseh narodov in narodnosti je, da se okrepi zveza, da kot največja samoupravna skupnost zagotovi razvoj samoupravljanja in da zagotovi izvajanje v ustavi zajamčenih pravic vsakega naroda, da razpolaga s plodovi svojega dela.
, ska država, ki naj varuje prido-; bltve slovenskega ljudstva v na-1 rodnoosvobodilni borbi, Je poudaril dr. Jože Brilej med drugim v svojem govoru. Kljub temu velikemu nrispevku jugoslovanskih narodov k zmagi nad fašizmom, so se pred jugoslovanskimi narodi pojavili težki problemi mednarodnega priznanja, da samostojno odločajo o svoji usodi, kajti velike protihitlerjevske koalicije so skušale ovirati notranjo utrditev jugoslovanskih narodov. Niti ena niti druga stran nista bili pripravljeni pomiriti se z izgubo tistega dela, ki ji je določal njihov sporazum o razdelitvi interesnih področij v Jugoslaviji. Ob takem stanju je bila osnovna naloga prvega zasedanja SNOS, da v skladu s sklepi
Kralj Husein o jordanski vojski
AMAN, 19. — Jordanski kralj Husein je izjavil, da je jordanska vojska nadomestila orožje in vse naprave, ki jih Je zgubila med šestdnevno vojno. Dodal je, da se
Pravniki z vsega sveta obsojajo španski režim
ŽENEVA, 19. - Mednarodna komisija pravnikov, ki združuje preko 45 tisoč pravnikov iz vsega sveta, je v izjavi, ki so jo objavilii danes v Ženevi, obsodila izjemno stanje, ki so ga uvedli v Španiji 24. januarja. V izjavi je rečeno, da krši ukrep španskega režima evropsko konvencijo o človečanskih pravicah in osnovnih svoboščinah Komisija dodaja, da si je režim zaslužil naziv najbolj zaostalega v socialnem razvoju ln v spoštovanju človeških pravic Diktatorske metode — se zaključuje izjava pravnikov — razočarajo upe po spremembah v španskem režimu in žalostijo vse tiste, ki občudujejo Španijo ln njene tradicije.
Hejkal predvideva spopad «vsak trenuteb
KAIRO, 19 — Ravnatelj kairske-

Edvard Kardelj na prijateljskem razgovoru, ki ga je imel predvčerajšnjim z italijanskim zunanjim ministrom Nennijem
| vojne izdatke. Jordanija je najtesneje koordinirala svojo politiko s politiko ZAR.
Izraelski minister za obrambo Moše Dajan je v parlamentu izjavil, da Francija prodaja orožje Libanonu, Egiptu, Iraku in Saudovl Arabiji. Na zadevno vprašanje je , minister odgovoril, da ni nikoli Prvo zasedanje SNOS je imelo'poslal nobene poslanice voditelju odločilen vpliv na razvoj ljudske organizacije »Al Fatah« Arafatu.
rativno Jugoslavijo. Sprejel je sklep o priključitvi Primorske, s posebno izjavo o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva je proglasil i načelo zakonitosti, enakopravnosti, svobode zavesti, tiska, govora in združevanja, pravico do dela in dopusta, kot ustavne pravice slovenskega ljudstva.
»vojaško akcijo«, preden bo rešen, in da bitka lahko izbruhne vsak trenutek ob Sueškem prekopu. Dodal je. da arabske države niso še sposobne začeti vojaško akcijo proti Izraelu. Hejkal je dalje izjavil, da bo osrčje borbe egiptovska fronta in da se bo pri tem uporabljalo predvsem letalstvo. Izrekel j« zatem prepričanje, da se bo ameriška politika na Srednjem vzhodu menjala s predsednikom Nixonom, toda ni pričakovati velikih sprememb. ker se sionistični vpliv v Ameriki ne more uničiti.
ILOGLASNA USTANOVA ŠE VEDNO OBSTAJA
Samovoljne gradnje «Ente tre Venezie»
Resolucija trbiškega občinskega sveta
okviru Entovih dejavnosti. Ta samovolja je škodovala vsem trem narodnostim Kanalske doline, vsem gospodarskim operaterjem, a zlasti se je razpasla v kmetijskih krogih na področju gozdnih služnosti.
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, se je sicer zdaj komaj začela gibati, ker so jo šele pred kratkim ustanovili, toda je edina poklicana, da izvaja na demokratičen način brez privilegi.zv tisto, kor je Ente Tre Venezie počenjal zadnja leta po svoji reorganizaciji.
Dvakrat je Ente razočaral prebivalstvo pokrajin na ozemlju dežele Furlanija - Julijska krajina: Prvič kot fašistična ustanova proti slovenskemu, hrvaškemu in nemškemu prebivalstvu obmejnih pokrajin ter celo proti dvolastnikom na avstrijski m jugoslovanska strani, a drugič po svoji reorganizaciji, ko so celo demokratične in delavske stranke prevarlll, češ da bo reorganizirani in obnovljeni Ente bolje delal. Tudi na drugi preizkušnji je Ente propadel, ker je škodoval domačemu prebivalstvu s sistemi svojih fašističnih ustanoviteljev iz leta 1931. Posebno je to početje Ente tre Venezie prizadelo Kanalsko dolino.
Ljudstva treh narodnosti delajo in živijo v miru med seboj In s sosedi onstran meje. Zakaj bi to prijateljsko sožitje izpostavili nevarnostim novih napetosti na področju delavnosti Ente tre Venezie?
Ljudstvo se je borilo za samostojno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki nj ravno idealna glede konkretnih zaščit vseh treh narodnosti, je pa vsekakor neprimerno boljša od Enta tre Venezie, ki se ga drži dedni greh monopolizma in osebnih privilegijev. Zato z vso odločnostjo podpiramo resolucijo trbiškega obč. sveta, da se izroči imovina Enta tre Venezie deželnim ustanovam, občinam in jusarskim skupinam upravičencev.
A. R.
Pokrajinski fašistični tajniki so bili leta 1931 pobudniki za ustanovitev kreditnega zavoda «Ente detle Tre Venezie*. Kaj je vse posku šala ta ustanova, da bi odvzela Slo vencem in Hrvatom v Italiji zemljo in na njej naselila italijanske kolone, je znano. Znano je tudi, da so po zadnji vojni šele zadnja leta reformirali ta Ente.
Toda sodeč po resoluciji, ki jo je izglasoval pred kratkim trbiški občinski svet, je moral ostati v tej ustanovi neki antidemokratični duh, ki so ga bili navajeni izvajati nekateri funkcionarji te ustanove v časih popolnega monopola nad nepremičninami na celotnem ozemlju, ki ga sedaj upravlja dežela Furlanija - Julijska krajina.
Prav na Trbiškem se je pa «En te Tre Venezie* usedel na široko leta 1939, ko je po sporazumu med Hitlerjem in Mussolinijem začelo izseljevati nemško in delno slovensko prebivalstvo Kanalske doline. Ente je pobral zemljo optantov za tretji rajh in pa tudi jusarska in še razna druga zemljišča. Prevzel je kajpada tudi pravice do drv in lesa v državnih gozdovih. Nenadoma je postal poleg državnega erarja in državne gozdarske uprave največji Veleposestnik na Trbiškem.
Ente je v takratni atmosferi sa movolje, ki so jo izvajale fašistične ustanove, počenjal take stvari, ki so vsekale globoke gospodarske rane v nepremičninsko premoženje te gorske doline.
Ne bomo teh nekdanjih zlorab ponovno navajali, ker za sedanjo presojo zadostuje, kar resolucija trbiškega občinskega sveta navaja, kaj si je vse novi reformirani Ente privoščil še do današnjega dne, v no-Vih demokratičnih razmerah.
«Ento Tre Venezie* je, po besedah občinske resolucije, kršil gradbene in urbanistične zakone in pra vilnike. Občinski svet je obsodil Ente, ker «je kot javno pravna ustanova uganjal gospodarsko špekula cijo in kršil lastni statut, ker se hi oziral na resnične interese skupnosti in uvajal na Trbiškem protidemokratične zamisli*. Zato se ni čuditi, da predlaga trbiški občinski svet, da bi deželni svet izglasoval zakon s priporočilom na rimski parlament, da odvzame vsa posestva ustanove Tre Venezie na področju dežele in jih dodtli ali zainteresiranim občinam ali pa deželnemu premoženju. Trbiška občina naproša vse parlamentarce Furlanije Julijske krajine, da se zavzamejo za to, da bi se predlog občine Trbiž uresničil.
Mi se le čudimo, da so bili ljudje .in njihovi izvoljeni občinski sveti tako potrpežljivi in da se že prej niso skušali otresti jarma ustanove Tre Venezie.
Že od vsega začetka leta 1939 je bilo vsem jasno, da so dobili od fašističnega režima v roke ogromna premoženja in beneficije ljudje, ki jim je bila pravna stalnost in zakonitost v Kanalski dolini z njenimi starodavnimi pravicami popolnoma tuja. Tudi koloni, ki jih je Ente, namesto starih nemških in slovenskih domačinov postavil, so bridko občutili vso neresno lakomnost Entovih funkcionarjev. Špekulacija je cvetela na vseh koncih in krajih Kanalske doline pod novimi gospodarji.
Sam bežen pogled na gradbeno dejavnost v Trbižu je pokazal, kako se je samovoljno gradilo proti vsem urbanističnim predpisom, kako so veljali posebni privilegiji v
•ntiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiirMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiHiHiiiiHiiiitiMimmiiiiiiiiiiiimf
ZARADI SLABEGA DELOVANJA OGREVALNE NAPRAVE
Smrt dveh francoskih profesionalnih kolesarjev
Gre za Jeana Ducassa in Michela Bona
DANAŠNJI RAZGOVOR V VARŠAVI SO ODPOVEDALI
Kdaj LR Kitajska spet na diplomatskem odru
Kaže, da se začenja leto živahne nikov dveh sil v Varšavi, kjer naj nasprotje. Na praktičnem *r „
zpravljali o »miroljubni koek- mednarodnega pogajanja ostaja se. ici med LR Kitajsko in ZDA*, zdaj še odprto vprašanje, ali do ai bi oo več kakor enem letu dania kitajska iedrska oboro
9
tere»#
diplomatske dejavnosti. ZDA ima-, bi ra: naposled novo administracijo,! sistenci
Rimski prefekt je včeraj sprejel, kot je obljubil, štiri brezposelne Sardince, ki so iz protesta splezali na vrh Koloseuma in zagrozili s samomorom. Prefekt se je zadržal
z Evelinam Loiem, ki se je že šestič poslužil «akrobatskega protesta«, Salvatorejem Cossujem, Feli-cejem Siddijem in Francescom Ma-sio eno uro na razgovoru ter se je
pozanimal, da bi jim poskrbel delo. Ni znano, če se mu je ((posrečilo«.
Na sliki: Evelino Loi in Salva-tore Cossu na vrhu Koloseuma.
kar jim po mučnem razdobju pred volilnih spornosti in negotovosti spet daje prostejše roke zg pogajanja z nasprotno stranko. Vietnamska vojna se, vse tako kaže, dokončno obrača k miru. Diplomatska dejavnost okrog Srednjega vzhoda je zelo živahna, saj je očitno, da glede na nenehno napetost ne smejo odlašati z nekako nedogledno rešitvijo.
Razen Moskve in Washingtona, ki se pripravljata na novo rundo dialoga, pa pozornost mednarodne javnosti privlači tudi nova pekinška dejavnost. Kitajska prestolnica je bila namreč na mednarodnem prizorišču dolgo skoraj popolnoma pasivna. Zanimanje je predvsem sprožila kitajska uvertura spričo novega predsednika ZDA Nixona. Gre za predlog za 135 sestanek veleposla

Huda prometna nesreča v Mehiki
Štirideset potnikov zgorelo v avtobusu
GUADALAJARA, 19. — Med trčenjem dveh vozil, do katerega je prišlo sinoči na cesti Guadalajara-Manzanillo v zahodnem delu Mehike, je izgubilo življenje kakih 40 oseb. Nesreča se je pripetila zaradi neprevidnosti šoferja poltovornjaka, ki je privozil s stranske ceste na glavno v trenutku, ko je po njej privozil s precejšnjo hitrostjo avtobus. Šofer avtobusa je silovito zavil na stran, vendar ni mogel preprečiti silovitega trčenja v tovornjak s sodi alkohola, ki je privozil z nasprotne strani. Alkohol se je vnel, plameni pa so zajeli obe vozili. Večji del potnikov avtobusa je zgorel in samo petim se je posrečilo rešiti. Šoferja poltovornjaka, ki je zakrivil nesrečo, in ki se je laže ranil, je policija aretirala.
iiiimiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiliiiiiiiiiimiimuiiiiiiimiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiii
V MOSKVI PROCES S POLITIČNIM OZADJEM
Irina Belogorodskaja obsojena na leto dni prisilnega dela
Obtožili so jo posesti protestnega pisma skupine pisateljev zoper aretacijo sibirskega delavca Marčenka
To naj bi po več kakor enem letu danja kitajska jedrska premora bila obnovitev edinega di- odločilna za priznanje »vstop® .a rektnega dialoga med dvema silama. Negativna reakcija sovjetskega tiska na to kitajsko pobudo je
v jedrski klub, zlasti pa v krog super sil
it!?:
Ne glede na stvarno vredno? ^ zanimanje po svetu le se okrepila, tajskih novih vojaških aduto? \ Kitajska ima vsekakor tehtne raz-! s0 se v minulih izkušnjah pol'*8’" loge, da v novem obdobju dialoga dokaj nezanesljivi tudi za druge med super silami ne ostane prekri- je) pa ostaja detstvo. da bo V»’ Žanih rok. Dokler je eskalacija viet-! poizkus ustaliti mn v Aziji j* j namske vojne pretila z resnejšim majavih nogah, če ne bo upost?■ soočenjem med ZSSR in ZDA in interesov sedemstomilijonske 101 . onemogočila plodno sporazumevanje ske in dobil njene podpore. med njima, je bila poglavitna skrb ski sporazumi o Vietnamu in ln“:. Kitajske previdno ostati zunaj spo- kini, ki so jih sklenili pred Pe® ‘ ra z unaniem. da se bosta Hrn^a c*;™;	c«	ne S®1.
ra z upanjem, da se bosta druga stimi leti, so ostali jalovi ne dva partnerja čedalje bolj zapletla zaradi tega, ker ZDA niso vanj, kakor pravi pregovor: «Kjer dovoliti, da bi kak narod sam
hote1*
cjlo"
«■
zijskih problemov So izkusnj« zadnjih let pomagale k bolJs razumevanju realnosti?	^
Pariški pogovori o Vietnamu
MOSKVA, 19. — Medtem ko so J2. februarja, obsodilo 31 obtožen-proces proti 35-letnemu liziku IMji cev, v glavnem univerzitetnih pro-
NIZZA, 19. — Dva francoska profesionalna kolesarja, Jean Ducasse in Mlchel Bon sta ponoči umrla zastrupljena zaradi slabega dedovanja ogrevalne naprave. Tragedija se je pripetila v ViUeneuve - Oubef na Ažurni obali, kjer sta bila kolesarja na treningu. Oba kolesarja sta bila stara 25 let. Ducasse je bil 1967. in 1968. francoska prvak v kolesarskem krosu, 1967. leta pa je bil na kolesarski dirki po Španiji drugi za Jan&senom
Na nedavnem francoskem prvenstvu v kolesarskem krosu, ki je bilo v Sarrebourgu, je bil četrti, vendar so ga vseeno izbrali za svetovno prvenstvo, ki bo v nedeljo v Magdtsadtu. Ker se je Ducasse posvetil cestnim dirkam, kjer je menil, da bo bolje uspeval, se je odpovedal svetovnemu prvenstvu, in se je odpravil na trening na Ažurno obalo. Ducasse je bil profesionalec od 1967. leta. Lana se je udeležil Taura de France, katerega je končal na 31. mestu. Izkazal pa se Je v nekaterih etapah in je bil med drugim tudi prvi t:a malemu Touru.
Michel Bon Je bil profesionalec tele nekaj dni. že lani se je kot amater izven kategorije udeležil nekaterih večjih dirk kot Pariz - Luksemburg, kjer si je v neki etapi zagotovil zmago pred Wolfshohlom, Anquetilom in Poulidorjem.
Ducasse in Bon sta spala v isti hotelski sobi. Danes zjutraj bi se morala udeležiti sestanka profesionalnih kolesarjev. Ker se Je njunim tovarišem zdela zamuda le prevelika, so telefonirali v hotel, kjer j« osebje s silo odprlo vrata in našlo oba mrtva.
V BARCELONI
Številne aretacije španskih komunistov
' BARCELONA, 19. - Prejšnje dni so aretirali v Barceloni in njeni o-kolici dvajset oseb, ki jih obtožujejo pripadnosti združeni socialistični stranki Katalonije (komunistična). Med aretiranimi so tri ženske, pet študentov in osem delavcev. V dobro obveščenih krogih, kjer poudarjajo, da je prvič po izrednem stanju, ki so ga proglasili 24. januarja, uradno govor o aretaciji oseb, ki so protirežim-sko usmerjene, pravijo, da je v katalonskih zaporih kakih 100 oseb. 40 od teh (30 študentov in 6 demokristjanov) so aretirali pred izrednim stanjem.
Civilni guverner v Barceloni je objavil uradno poročilo o odkritju organizacije združene socialistične stranke, ki je bila razdeljena v razne odbore in komisije in sicer: izvršni odbor, mladinski odbor, barcelonski odbor, odbor univerzitetnih študentov, komisija intelektualcev, komisija preduniverzitetnih študentov in komisija za vzgojo in študij. O tej pravi poročilo, da so jo sestavile «izredno pripravljene osebe*.
Politična policija v Barceloni je aretirala 20 oseb in jih prijavila pod obtožbo pripadnosti komunistični organizaciji in prevratniškega delovanja sodnim oblastem. U-radno poročilo navaja, da so izvedli še več aretacij, medtem ko so se nekateri člani organizacije oddaljili z dela in doma.
RIM, 19. — Danes zjutraj so operirali Gino Lollobrigido, ki se je pred dnevi ponesrečila med prometno nezgodo, ki jo je doletela za volanom njenega «roll-roysa». Operacija je trajala eno uro in četrt. Ortopedski del operacije je izvedel prof. Attilio Rampoldi, kirurško-plastičnega pa prof. Lionello Ponta. V nekaj dneh Ji bodo odvzeli šive in čez deset dni bo Gina Lollobri-gida lahko zapustila kliniko, pa čeprav se bo morala zdraviti najmanj še 25 dni.
Zvečer so morali dati Gini uspavalni prašek. Igralko namreč močno boli koleno, vendar zdravniki izključujejo možnost vsakršne komplikacije in pripisujejo bolečine pooperacdjski travmi.
Tudi zdravstveno stanje režiserja Franca Zeffirellija, ki se je ponesrečil z Lollobrigido in je v bolnišnici v Orvietu, se dan za dnem zboljšuje. Režiser ni izgubil humorja in je poslal ponesrečeni igralki telegram naslednje vsebine: «Draga Gina Gre mi na bolje. Ne skrbi zame, temveč misli le na svoje ne-prllike. Kmalu se bomo videli pri najboljšem zdravju in skupaj bova nastopila na dirki za veliko nagrado Montecarla.«
Na progi Ma-Zagrob zopet reden promet
ZAGREB, 19. — Po tridnevni prekinitvi je bil danes zjutraj ponovno vzpostavljen železniški promet ined Reko in Zagrebom preko Gorskega Kotora. Delovnim skupinam, železničarjem in pripadnikom JLA je zjutraj uspelo odstraniti zadnje kupe snega med Delnicami in Lokvami. Vlaki na tem delu proge morajo voziti počasneje, ker je okrog 300 železničarjev in vojakov še vedno zaposlenih s čiščenjem proge in razširjenjem prehoda. Na delu ceste Zagreto-Reka skozi Gorski Kotor je promet še vedno enosmeren, ker delovnim skupinam še ni uspelo popolnoma odstraniti snega.
V Sloveniji je od danes zaradi novega snega ponovno prepovedana na vseh cestah vožnja tovornjakov s prikolico.
Purmistrovlču, ki ga obtožujejo, aa je imel pri sebi knjige zaprtega pisatelja Andreja Sinjavskega, odložili, so pri ljudskem sodišču v Ul. Sadovaja začeli in tudi zaključili sodno razpravo proti 22-letni sestrični Larise Danijel, Irini Belo-gorodskajl. Obtoženka izvira iz družine, ki je sovjetskemu političnemu pravosodju prispevala že precej obtožencev. Mož njene sestrične Jurij Danijel je še vedno skupno z Andrejem Sinjavskim v ječi zaradi knjig, ki nekaterim v SZ niso bile všeč. Njeno sestrično Lariso so oktobra lani obsodili s skupino ljudi, ki je po invaziji na CSSR izrazila z demonstracijo na Rdečem trgu nezadovoljstvo s politiko kremeljskega vodstva. Oktobrski proces so stisnili v okvire ((sistematičnega klevetanja sovjetske države* in pa »ogrožanja Javnega reda«. Obtoženci so namreč na Rdečem trgu s svojo demonstracijo *— ovirali promet.
Irina Belogorodskaja je prišla pred sodnike, ker je bila v posesti pisma, s katerim je skupina pisateljev in javnih delavcev (med temi je tudi znani protistaldnist upokojeni general Grigorenko) protestirala zoper aretacijo sibirskega delavca Marčenka. Baje je bil ta ena od Stalinovih žrtev in je brez razloga precej časa preživel v koncentracijskem taborišču. Po izpustitvi na svobodo bi moral živeti v Aleksandrovsku, a Marčenko je večkrat prihajal v Moskvo, kjer se je sestajal z Danijelom in njegovimi somišljeniki. Baje so ga prav zaradi tega 1. avgusta lani tudi aretirali.
Irina je protestno pismo skupno s svojimi dokumenti pozabila v taksiju. Vse to je prišlo v roke policiji skupno s spisom znanega sovjetskega zagovornika delitve oblasti med birokracijo in tehnokracijo fizika Saharova in pa spisi zgodovinarja Nekriča, ki Je v svojem zgodovinskem eseju ostro kritiziral Stalinove napake, zaradi katerih je SZ dočakala nepripravljena Hitlerjev napad, kar pa uradno zgodovinopisje zadnje mesece vse bolj vztrajno zanika.
Sodniki so Irino Belogorodskajo spoznali za krivo obtožbe in jo prisilili na leto dni prisilnega dela. Dekle je nekaj mesecev kažni že prestalo v preiskovalnem priporu.
fesorjev in študentov, na kazni od 11 do 12 mesecev zapora. Vsi so bili obtoženi prevratniškega delovanja sporazumno s tujimi elementi arabskega gibanja «Baath». Med obsojenimi so tudi trije bratje, od katerih je eden slep. Sodišče je obsodilo štiri odsotne obtožence na 10 let zapora.
MEGEVE, 19. — Prejšnjo noč je
silovit požar napol uničil enega največjih hotelov v Megevu «Hotel du Mont Blanc«. Gasilci, ki so prišli z vseh krajev, so se nad štiri ure borili s plameni.
Žrtev ni, gmotna škoda pa znaša nad milijon frankov, to je 125 milijonov lir. Požar je nastal verjetno zaradi eksplozije ogrevalnega kotla. Na srečo so bili gostje tedaj še v jedilnici, zaradi česar so se lahko rešili brez poškodb.
-"“J. .——- i---- i-. ---■ --- ■ —-J-'- uuvoiiM, ua ui aa*. naiuu o**—, ,g.
se prepirata dva...* Ta taktika v čal o svoji usodi, marveč tudi r, zadnjih letih ni bila brez uspeha. radi tega, ker niso bile pripra''j. Zdaj pa, ko vietnamski problem ne sprejeti Kitajske za enakov^" prenašajo za zeleno mizo, bi pasiv- nega partnerja pri odpravljanj11 nost lahko postala nevarna. Že zdav- zijskih problemov So izkušnji* naj je eden izmed temeljnih problemov kitajske diplomacije: kako preprečiti pogodbo dveh super sil na njen račun. Če njihovega pogovora
ni moč blokir~*; - —J~,;i-------1—
sedanje ali z ve mednarodne
da ima Kitajska v sedanjem trenutku kaj malo možnosti, da bi dolivala olje na ogenj — pač ne ostane ničesar drugega, kakor vključiti se v igro. Pri tem je značilno, da je prvi pekinški korak usmerjen k VVashingtonu, ne pa k Moskvi. V trikotniku velikih si1 aja relacija Peking Moskva še zu—raj zaprta.
Kakšen naj bi bil «kitajski gambit* pri otvoritvi nove diplomatske partije med velikimi, za zdaj :,i
Panski pogovori o vieuia“,“ ^
=uk!raodpiraKmjkatnjno “efiVlE
odpiranjem kake no , indirektno vključila v potek Knze , se ka e' govorov? Čeprav j* s prvimi j,, nji za mirovne pogovore P0"8 $■ da je nezadovoljna, se sedaj • ^ žuje direktnih naprdov, kar D ^ lahko dokaz, da ni popolnom8'j zainteresirana. Čt bodo poR;. uspešni, je prva postavka ", ^ kone dokaj sprejemljiva M8™ ^ je verjetno, da bi lahko v no vi« igrala podobno vlogo kakor °a . nevski konferenci 1954. leta.^3. bil čuenlaj praktično osrednJ1 jjj
--j-.-l. RT	i:	„„ je ^
™ TJ- sodnik. Nasproti ZDA se je
ara »“i.ska(oie air JEsru-a« s rjns? -ss-! -Z	&S5. a. * s
“»‘s.as*	ssrraasg ž
skih problemov med veliki n«
liiamiiMimiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiitiiiiuimuiimiiiiHHiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiinu
NAŠEL JU JE OBJETA POLEG SPEČE HČERE
Mestni redar ranil ženo in ubil ljubimca
Zdravstveno stanje njegove žene je zelo resno
mo po kitajski propagandi, v Pekingu pripisujejo poseben pomen dejstvu, da je Kitajska postala jedrska sila. To je zlasa prišlo do izraza ob nedavni eksploziji druge kitajske vodikove bombe. Kitajski politični in vojaški strategi so bržkone prišli do sklepa, da je oborožitev z jedrskim orožjem najbolj uspešna (ali morebiti celo edina?) pot k priznanju med velikimi silami, saj sicer ne bi žrtvovali tako ogromnih sredstev in naporov za pridobitev lastne jedrske zmogljivosti. Kaže, da je to v nasprotju s krilatico o atomski bombi kot «papirnatem tigru*, kar pa prav nič ne moti njenih avtorjev in je pač samo dokaz več, da je realistični pragmatizem nenehno prisoten, in sicer kot druga plat ekstremistične dogme v kitaj ski politiki. Drugo je seveda, če se sedanje letovanje ne oo v praksi pokazalo kot nova dogma s prav tako relativno vrednostjo kot njeno
Trupla, ki mu niso ugajala,
.je pokopal
Blazni morilec jedel meso svojih žrtev
CARACAS, 19.	-	Policija je
aretirala blaznega avtorja številnih zločinov, ki je priznal, da se je hranil z mesom svojih žrtev. Mož, katerega so zajeli v bližini umobolnice, je izjavil, da mu je ime Juancho Talavera, da je star 40 let in da stanuje v hribih, ki obdajajo mesto Valencia.
Policijski agenti so našli v bližini umobolnice dva mrtva in so aretirali nekega umobolnega moža. Po odkritju tretjega mrtveca je aretirani mož priznal, da je vsega skupaj ubil sedem oseb. Domnevajo, da so žrtve bolniki iz umobolnice. ki je na področju, kjer so odkrili mrtvece.
V spremstvu Talavere je policijska komisija odšla na hrib Bar-bula blizu Valencie, kjer jim je zločinec pokazal kraj z ostanki svojih žrtev. Talavera je priznal, da se je hranil s človeškim mesom. V nekaterih barakah, o katerih Talavera trdi, da so njegove, so našli tudi ženska oblačila, kramp in lopato. Orodje je možu služilo za pokopavanje žrtev, katerih meso mu ni ugajalo.
TUNIS, 19. - Sodišče za obram bo državne varnosti je prejšnjo noč po dolgem procesu, ki se je začel
CATANZARO, 19. — Prejšnjo noč je 44-letni mestni redar Carmelo Bombardieri ubil s tremi streli iz samokresa 30-letnega domnevnega ljubimca njegove žene Haria Lan-zillottija in je resno ranil z enim strelom v prsi svojo 46-letno ženo Anno Mario Piersampieri. Dogodek se je pripetil v stanovanju Bombar-dierija v Chiaravalle Centrale kakih 50 km od Catanzara.
Bomnardieri se je pozno ponoči vrnil domov in je zasačil ženo in Lanzillottija v objemu na postelji. Lanzillotti se je pognal proti redarju in ga skušal udariti s pestmi in brcami. Tedaj ie Bombardieri potegnil iz tula samokres in trikrat sprožil proti napadalcu, ki je umrl na mestu. Takoj zatem je samokres naperil proti ženi, ki je zaman skušala zbežati. Piersampierijevo so odpeljali v bolnišnico v Catanzaro, Carmelo Bombardieri pa se je nekaj ur po dogodku prijavil karabinjerjem. Med zasliševanjem je Bombardieri izjavil, da ni ničesar vedel o razmerju med ženo in mladim Lanzillottijem, ki jih je kot družinski prijatelj večkrat obiskoval.
Piersampierijeva in Lanzillotti sta bila objeta na isti postelji, kjer je spala zadnja Bombardierijeva hči 12-letna Maria Zakonca Bombardieri imata tri hčere. Prvi dve sta poročeni in živita z možema v Milanu in Turinu.
Anno Mario Piersampieri so danes operirali. Njeno stanje je zelo resno, ker ji je strel poškodoval pljuča.
FREEHOLD, 19, — Nad 200 agsn-tov, ki »o se preoblekli v «hip-piese« je v šestih področjih Nevi Jerseya izvedlo veliko akcijo za odkritje mamil Med a/kcijo so priprli vsaj 45 oseb. Med temi je največ mladih od 18. do 25. leta. Aretirali so tudi kakih 12 študentov ((Monmoth Collegea«. Trideset mladih so obtožili razpečevanja ali posesti mamil in so Jih Izpustili na začasno svobodo proti plačilu kavcije od 5 do 10.000 dolarjev (od 3 do 6 milijonov Ur). Obtožence kršitve zakona o mamilih pa so izpustili proti plačilu 300.000 Ur.
HAWTHORNE, 19. — Se nobenih sledov za letalom DC-3 last družbe «Mineral Country Airlines«, ki je včeraj zjutraj na progi Havvthome (Nevada) - Burbanka (Kalifornija) strmoglavilo s 35 osebami na tla. Iskanje so osredotočili na nevadsko puščavo znano tudi kot «dolina smrti« in na nacionalni park Yose-mite. Zvečer 'so prekinili iskanje s pomočjo letal, nadaljujejo pa po zemlji, vendar sneg in slaba vidljivost otežkočata delo reševalcev.
V letalu so bili igralci, ki so vvee-kend preživeli z igro v kazini pri Hawthornu.
mi. Razen tega pa je medna v prestiž Kitajske znatno s!ai) ban-primerjavi s časom ko je bila ^ dunška konferenca, ce bo KltariJj-hotela odigrati nove vlogo motrivanju mednarodnih Prol);f ^
bo morala resneje upoštevati ^ moralno politične dejavnike >! ^j. samo vojno moc, kar sta tudi i nja in pouk za druge velike sn '
V obdobju pred dejavnosti®^,, zeleno mizo bo tudi Varšava zelo koristna za prepotrebna ^ nja (ce ne se za večje zadeve) ^ dvema partnerjema. Mnogi ®P ^ valci menijo, da sa varšavsU j govori za zaprtimi vrati že V Lv fazi vietnamske vojne odigr*11 JJjii membno vlogo pri preprečeno direklnejšega spopada med je in ZDA. Odslej bodo varsavs*1 ^ Stanki veleposlanikov lahko ni tudi za druge zasnove zunalti namskega problema. Moreb111 mednarodne razmere dovolj 0 Bt. rele, da bi se v dolgoletne^ L sprotovanju med dvema z obeh strani Pacifika vsaj n ni-spremenilo. Kitajci očitno z ‘Rimanjem sledijo prvim potezam ^ xonove administracije. Bržkone ^ nepomembno dejstvo, da je P ves ški »Žen Min Ži Bao* obja1'1
Nixonov uvodni govor. Noben ^ predsednik ZDA še ni bil dele*1? [eni likšne publicitete, čeprav je v ^„,1 časniku takoj sledil napad na 1 se na. Nixon je javno izjavil, n* ameriška politika glede KitaJsK ce bo spremenila in da uo ča*1®:’ po-bo druga stran pokazala drUe paf teze, kakor jih je do zdaj '/* x to še ne pomeni, da v novi a®.
pomeni, da v novi -7.^1' ški administraciji ne bi raRLiil o možnostih kitajskih in az razmerah. Nekateri ameriški 0. ški in politični načrtovalci se r pl šujejo, ali so vojaške P0ZlC!",rjšS° azijskem kontinentu za an^jixoh8 varnost res bistvene. Na N i pritiskajo, naj bi odprl trgo*
LR Kitajsko Razen lega so s ri predlogi za začetek tajsk0
koli direktnejšega stika s
N®
V zimskih dneh se tak krznen plašč, pa čeprav kratek prav dobro prilega
vsaj po novinarskih aeifgacija^v dnevni red varšaisKih P°&°h ^ bo lahko prišla ena izmed 1 je pa drugih pobud. Trenutno P^jti j vse skupaj zastalo, kei so /p re; ; odpovedali današnji sestanek- $ vijo, da je do tega priR Zguj*' kitajskega diplomata Liao Ho ,tvil ki je bil v službi v veleposJ* v Haagu in se je zatekel v kjer je našel zatočišče.
IlliiliiiiiiiuiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinttiiiiHiiiimtilliliiiiiiiiiiiiiniiimuiiiiiiimniHuiiiiiiiiHimiiiuiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiinmiviiiii*11
VSI ZOPET NA DELO: PUSTA JE KONEC
Med *množično blaznostjo* v Riu nad sto mrtvih oseb
Tudi v Nemčiji in Ameriki zelo veselo praznovanje pust*
RIO DE JANEIRO, 19. — Po vsem man. Računajo, da so sprejeli v
sveitu so se ljudje ponovno vrnili k rednemu delu. Pust je namreč bolj ali manj uspešno zaključil svoje vsakoletno kratkotrajno življenje. Scenarij je bil v vseh državah enak: poln barv in veselja, petja in plesa ter seveda tudi nezgod. V Rio de Janeiro je bilo na primer po uradnih podatkih »samo« ICO mrtvih. Pravijo «samo», ker po navadi med pustom «carioca» eksplodira že znano veselje Brazilcev, ki se z neverjetnim navdušenjem pre puščajo plesom. Prav zaradi njihovega nebrzdanega navdušenja pride do številnih nezgod, tudi smrtnih. Že iz tradicije gredo vsi na ulice in ljudi zajame «skupna blaznost«. Oblasti so ojačile zdravstveno službo, ker so vedele, kaj Jih čaka. Njihovi ukrepi niso bili za-
bolnico ali vsaj nudili pomoč 13.652 osebam. V glavnem so bile žrtve prometnih nesreč, a največkrat so morali v bolnišnico zaradi lobanjskih poškodb ali srčnih napade v. Nekateri, čeprav jim srce ie peša, se pomešajo v vrtinec nebrzdanega veselja, vendar njihovo telo ne vzdrži truda. Pust v Riu je namreč tudi trud, kajti na tisoče in tisoče oseb brez prestanka pleše po cestah celo noč pred množico navdušenih gledalcev, ki jih z odobravanjem spodbujajo.
Tudi v ZDA so pust praznovali z vsemi častmi. Pravzaprav z največjo častjo, to je z Jazzom V New Orleansu, glavnem mestu Louisiane, je vesela množica zasedla vse ceste in tudi nočni lokali so
govori o gledališčih, kjer
so P’
stavljali dela pustne narave. stih so v kozmonavte obleč®08 je in hipotetični prebivalci kRj j« dan korakali v ritmu •iaz?f’ieal>s,| pravzaprav simbol New or,.mVi» Danes zjutraj so tudi v
del°v
so tucu v 6 Nemčiji z grenkobo spoZ°a d , je konec praznovanja
bilo živo in veselo, ker ški pust, čeprav ne doseg® la^n® tistega v Riu, med najbolj^®
bili prenapolnjeni. To se lahko tudi konec.
m nebrzdane. Karakteristične ške pivovarne so bile še sino® FJ ’J_1 l)«1"
duhom po pivu zadnje ur® ao ‘lrt ((blaznosti«. Sedaj je tudi kot v drugih državah, pustom Ljudje so se z rokah, morda nekoliko -	^
resni, podali v službo. P03
ured»!i
akto^ trud03

• Primorski dnevnik
m
[S
e-
j*
e>
il
li-
ji
ili
si-
ak
pa
al
i
fr.
lo-
si'
po
it
lo-
!»■
5
r
a
po
jo-
po-
ali
jo-
pi-
la.
*:
bil
*
pri
r*-
?
jo-
je-
f
tt
laJ
(0<
gpi
ro-
di'
i»;
jpi
v
Jp-
lin
a«-
7
pe
oa-
za
iko
V
tfb
P
P:
r>‘
f
ni"
sk«
F
lat'
iet'
t'0
P
P»'
ip»
kal
i
N>:
gl
tin-
ve>
(jvl
to-
leP1
uto'
s«
pe
ce
P
eri*
jeli
#'
jr»'
pa
jpo
op«
5 *
P
if
$
$
'fi
ald
•aik
#
itV
pA>
BESEDA DVE O NEKATERIH PRVENSTVIH
ITALIJA ZARES SODI MED DRŽAVE ž NAJVEČ DELAVSKIMI STAVKAMI?
Zanimivi prvenstveni «podvigi», do katerih so se povzpeli nekateri operaterji iz poslovnega sveta delodajalcev
Pogosto naletiš v časopisju na rditve, da je Italija med industrij-ko razvitimi deželami ona, kjer hP največkrat stavka, da je v tem P°gledu tu opaziti nekakšno «vzduš-Permanentne napetosti*, ki da P?. je moč celo primerjati z anar-% itd.
tendencioznost podobnih trditev Postane še bolj cčitna, če vas keati isti, ki vam tako govori, ?? drugi plati skuša tudi prepriča-!; da gre zaslugo za to, da Itaka še kar naprej gospodarsko apreduje, pripisati pridobitiniške-sloju, ki je «navzlic bremenom, Jeakočam in negotovostim ohranil ^okrnjen svoj duh pobude.*
Na tej strani, tore;, nergaški ndikati in pa večno nezadovolj-A sitna in večkrat celo hudobni eiavci, na drugi pa sijajni, delav-prizadevni in neumorni ter takljettii pridobitniki oziroma de-
,l||,|||ili|,,ll,llllilllilll,lllllill,llllllliIMiil|Jiiilllll
«0rfej in Evridikam v gledališču «Verdi»
iijh>era * Gr jej in Evridika» ima °rz/z dvesto let (uprizorjena pr-if na Dunaju 1762), toda ostala repertoarjih opernih gledališč ol . rnalokatera iz tistih časov. lW\t°?h milibald Gluck (1714 do im.'. do tedaj že skomponiral J®! oper, v katerih je že naka-r svojo novo smer, toda Gluckovo ,(v ,n° reformacijo predstavlja prav
%/«■*■ 0b niem se le j£
staenie ■ močno razdelilo, jqvJ.e čez nekaj časa v Parizu (kih1 ce^° Oluščeni stranki «glu-foa k* *n ripAoclnmstov*. (V o-°Per ° Dnenovane italijanske sklnn so poklicali neapeljskega i>j fotelja Nicola Piccinnija, da Vrov s- svoi‘m‘ operami ne samo i„“rutež Glucku temveč da Ih ga ^popolnoma odrinil in z njim
V
javno da po
j(' \iccinni pa je bil dovolj po-
y n i ni ari n**	,“■*-1-' -
l, c
je to javno priznal.)
^in razgledan glasbenik in je
lj da je Gluck na pravi po-
bij0t>o«i Gluckovega «Orfeja» je ? tem, da je glasba opustila ^ ?ejio virtuoznost ter se umirjeni ln preprosta naslonila na besedi Zbor in l>alet sta sestavni izpere in ne samo prazen okras. t(m,av je v operi še nekaj zasta-tflJA elementov (zlasti cleus ex v zadnjem dejanju), je jil vendar že v tej operi osvo-„ Jkzčela, ki jih je sam navedel 'te»u°du k naslednji operi <čAlce-!e • «... odpraviti zlorabe, ki so Pf Pomočile... vrniti glasbi njeno pAj0, podobo: glasba mora služiti ij, J* in podkrepljevati situacije koais "• truditi se za preprostost; Ugnati se kopičenju težav, ki jas-y Pe koristijo....* t0 samem predvajanju «Orfeja* tloJ^stajale spremembe. Gluck je biej 0rjeja namenil tenorju, po-tJf Pa jo je Hector Berlioz pri-
aL)° *n ta^° se ie ta °PeTa vse doslej. Sedanja upri-pf'‘eu v «Verdiju». ki je pravza-OjA prenos predstave iz rimske Pet e. pa je dala vlogo Orfeja zo-J.„: boškemu. Pel jo je tenorist fičA.Kozma, ki mu je bila kot Aotvi partnerica Valeria Ma-p0 nda. čeprav ne posebno obsež-u|0 Uendar pa tudi ne prav lahko iti8o. je Kozma dovolj lepo odpel
»- * Tiri ■»♦m«* nriii y Z(ld7lj67Tl
iejA. Pri znani ariji *
Co> zaslužil tudi aplavz. Mari-tri 2 je bila s svojim glasom in
\ry.v°h zunanji podobi kaj pri-za bitje iz onostranstva. W. dvakratni nastop v vlogi A--*e v re<du opravila Gloria
klasičnih delih ima v ope-vl°0° zbor. Bil je sicer h j, ” a zato nič manj opazen f%A?je-m zelo dobrem petju (zbo-!°hVa' Ržecitelli). Za dobro upri-Set \e opere je dober baletni
S "
Ker pa je šlo, kot smo
lodajalci. Kakor v pravljici, kjer so nastopajoči razdeljeni na «do-bre* in «budobne», na Rdečo kapico in volka ali podobno. Proti takemu pisanju bi se, seve, brez uspeha zaganjali ali ga skušali popravljati, dokazovati nasprotno. Kdor tako suče pero, da skuša pridobitnike prikazati za Rdečo kapico, delavce in sindikat za volka, ta se je za tako pisanje zavestno odločil in tudi ve, da se mu to splača. Kljub temu bo dobro, če ob takem pisanju prikažemo nekaj pripomb, da bi nekatere stvari postale bolj nedvoumne in jasno.
Ko je že bilo postavljeno, oglejmo si, kako je z vprašanjem prvenstva v stavkanju. Tu je treba reči, da velja biti mnogo bolj previden v izjavah, zlasti v zvezi z rabo statističnih podatkov. Mnogo je odvisno tudi od let, ki se jih želi vzeti v poštev. Če bi v tem smislu želeli spregovoriti na primer o letu 1967, potem je gotovo, da Italija tega prvenstva nima: na vsakih 1000 delavcev, zaposlenih v manufakturni, rudarski, gradbeniški in prevozniški dejavnosti je prišlo 580 stavkovnih dni, vtem ko jih je v ZDA prišlo 1140. V letih 1963-1967 pa je v resnici poprečje naslednje:	1045
stavkovnih dni na vsakih 1000 delavcev omenjenih kategorij v Italiji, proti 934 dnem v ZDA.
Toda, lotimo se še druge plati te zgodbe. Med stavkovnimi u-rami v italijanskih statistikah je tudi mnogo takih, ki se tičejo podjetnikov, kateri ne plačujejo prispevkov socialnega zavarovanja in trošijo odpravninske fonde za namene, ki z njihovimi nalogami nimajo najmanjšega opravka. Tako se dogaja, da se delavci v primeru zaprtja podjetja, znajdejo enostavno na ulici.
In ker je že bilo omenjeno prveastvo glede delavskih stavk, bi morda bilo primerno omeniti, da pa zavzema Italija tudi na področju gradbeniškega podjetništva izjemno mesto, in sicer začenši' dejstvom o sprejemanju delavcev na delo v nasprotju z zakonskimi predpisi o prispevkih in p*.» godbah, kot tudi v zvezi z delovnimi nesrečami.
Da sodi Italija danes med industrijsko razvite in gospodarsko napredujoče države, to je gotovo. Ne moremo je pa uvrstiti med industrijsko «napredne» države, zakar najdemo potrdilo že samo, če upoštevamo stanje na Siciliji, kjer je v zadnjem času prišlo tu-, di do znanih tragičnih dogodkov v Avoli. Ti so dovolj krvavo opm storili na malone srednjeveški" na" čin postopanja z delavci s pomočjo nekakšnih mešetarjev, ki z njimi ravnajo kot z živalmi.
Kar zadeva nadalje našo »napredno* industrijo, ne bo odveč omeniti one podjetniške kroge oziroma posameznike, ki jim je, zahvaljujoč njihovi sijajni inteligenci in sposobnosti, uspelo na primer napraviti vino iz rožičev, olje iz oslov ipd., da ne omenjamo še ostalih številnih primerov iznajdljivega ponarejanja živil, na izključno škodo potrošnikov in celo na račun njihovega zdravja,
Omeniti bi nadalje šlo prvenstvo v zvezi z odstotkom posrednih davkov, uničevanjem pokrajinskih naravnih lepot, gradbeno špekulacijo, onesnaževanjem vode, da so ljudje na severu primorani živeti v mestih brez zelenja, polnih dima, industrijskih saj in nesnage. Tako da je okrog 40 odst. otrok v teh severnih mestih zdravstveno ogroženih zaradi pomanjkanja gi-
%iiStvenega pomena. Če bi se k A oslanjati na tdomače moči», AjjA0 Predstava praktično neiz-
banja na dobrem zraku.
Ni pa res, da bi italijanske delavske množice živele sredi nekakšnih stalnih anarhičnih nemirov in puntov in ni res, da bi zganjale demagogijo oziroma, da so — kot je ob neki priložnosti «ljubeznivo» dejal predsednik Conf-industrije Angelo Costa — »analfabeti v gospodarskih zadevah*. Vodili so stavke za povišanje pokojnin, za enake mezjde, za delovna mesta itd. itd. Morda so katere stavke neopravičene, toda tiste, ki so jih vodili italijanski delavci to niso bile, pač pa so bile ne samo pravične in, lahko rečeno, nujno potrebne, marveč so bile tudi edine, ki so Italiji omogočile, da je napredovala in se v vsakem pogledu razvila. Kot je tudi resnica, da je v Italiji še mnogo gospodarskega fevdalizma, ki ga je treba premagati in odpraviti,
Za rešitev Benetk
Znano jc, da se Benetke počasi, loda nezadržno pogrezajo. Ker pa bi to z zgodovinskega in kultur-ho-umetniškega gledišča za vse človeštvo predstavljalo neprecenljivo škodo, skušajo to preprečiti. Italijanska vlada bo do leta 1970 sprejela nekaj ukrepov za njihovo rešitev. Tudi UNESCO je ža isti namen organiziral mednarodno akcijo, poseben odbor za koordinacijo akcije, ki je bil u-stanovljen, pa se bo sestal v prvi polovici aprila. Generalni direktor UNESCA, Rene Mathieu, je prav te dni bil na obisku v Rimu, kjer se je o zadevi razgovarjal s- kompetentnimi ministri. Obiskal pa je tudi vladnega predsednika Rumorja in predsednika republike Saragata. Izjavil je, da je z razgovori zadovoljen in pristavil, da se niso menili samo v zvezi z vprašanjem Benetk, ampak tudi o nekaterih vprašanjih splošne politike UNESCO.
Sovjetski znanstveniki so na Antarktiki odkrili kose okamenjene lave. Bilo je to na področju gore Exelen. Geologi menijo, da gre za ostanke vulkanskih izbruhov pred davnim, davnim časom. V lavi so tudi drobci raznih kovin.
KUD «Tine Rožanc» nam prihaja v goste
ČEMER ZA A VDIOVIZIVNE RAZIŠ K A VE IN POSKUSE
Zanimiva pobuda skupine mladih
...H'"'111"........lili...................
TRDITVE NEKE STROKOVNE ANKETE IN ANALIZE
Je med nedoraslo mladino res toliko «vojnega» duha?
Podatki so porazni, razen podatkov iz Japonske - In vendar je med mladino vedno več tistih, ki so odločno proti vojni
Ko smo na pustni torek, pa tudi prejšnje dni krožili po pustnih prireditvah, namenjenih otrokom, ali opazovali pustno ošem-ljene otroke po mestnih ulicah, smo mogli opaziti lepe in manj lepe, dragocene in tudi cenene pustne šeme, pustne šeme, ki so odražale okus in domiselnost staršev, pa tudi otroke, ki so bili našemljeni tako. da se je takoj videlo, da so starši svoje otroke našemili le za to, ker je pač pust, ne da bi se za to potrudili. Pri vsem tem nam je še najbolj padlo v oči dejstvo, da je bilo med namišljenimi otroki sorazmerno veliko — «oboroženih». Koliko je bilo kavbojev najrazličnejših oblik in noš, kolik,, je bilo dečkov, ki so sicer bili našemljeni «za silo*, vendar »jjfozili* občinstvu £ kako yuš;k(ji	Augijji
orožjem, ali pa so jim ob boku visele razne »pištole*.
O tem bi radi spregovorili dve besedi, toda ne v zvezi s pustom, pač nečim bolj resnim.
Dva znana angleška strokovnjaka sta se temeljito pozanimala za vprašanje, ali je človek že po naravi vojaško nastrojen ali ne. In sta v daljši študiji prišla do zaključka, da se človek rodi kot pacifist, da pa postane pozneje vedno bolj — bojevit. Do teh zaključkov sta prišla po anketi in raznih podatkih, ki sta jih dobila med 5.000 mladimi ljudmi, od otroške do mladeniške dobe.
Ugotovila sta, da je otrok do devetega leta starosti v glavnem miroljuben, da pa že pri devetih letih zadobiva «napadalne ambicije*, pri 12 letih angleški, zahod-nonemški in ameriški deček že začenja sanjati o junaštvu in slavi, pri 15 letih pa postane že »patriot* in deli ljudi v dvoje, in sicer na »dobre*, ki da so vsi ameriškega, angleškega / oziroma za-
•ed-
K
ve*
J«
A
,viv
A*
1«
p*
P1
el*1'
jn«
ei'e
S
J*
fte0?lehi(i, za uprizoritev iz rim-t)5l uPere m je prišel v Trst tudi Pa Arimske operne hiše, smo prav %nh<eceišnji zaslugi tega baleta s%tv°vali odlični predstavi.
''^Ja -°St celotnega odrskega doga-h 7. le bila mogoče lažje dasegtji-,pžiZ,rrav zato, ker je bilo delo % 'Da in koreografa združeno v h<!n,b* znanega Aurelia M. Mi-AoVPo rodu Madžara, ki je pred i ie ^ova( tudi v Jugoslaviji), dal, msej predstavi zelo pri-vJ0 zunanjo obliko, zlasti pa iz-‘te Nrasne koreografske ustvari-vAePa scena v stilu dobe, ko je *»eSs“ hastala, je bila delo Enrica
CSke0a-
PiffA dirigenta ni bilo lahko in ki /°«o bi bilo trditi, da niti \lenutefc ni bilo kje kake ne-k fA°sti ali negotovosti. Vendar Jo rritccio Scaglia imel predsta-\$0li trdno v rokah ter pri Uspel uveljaviti svojo inter-^ 'uno zamisel.
''''HiiiiiiiiununniiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiilliltiiiliiiiiiiiiliiiliiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitliliiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiil
(od 21.3. do 20.4.) Ne vzne-N)a i -se zarad’ manjšega
Se v zelo mladih letih začno človeka navajati k orožju. Potem se bo kdo čudil, če je med doraščajočo mladežjo, kot ugotavljajo strokovnjaki, toliko «za vojno* razpoloženih ljudi.
Aj 8a boste doživeli v teku Sm v°dPrite nekega prijatelja. J®, (od 21.4. do 20.5.) Preveč se tu? Pri delu. Ne menjajte svo-
V^čKA (od 21.5. do 21.6.) Več So do prijateljev, ki so to k Mir0 *menu. Mir v družini.
Ste (od 226- do 22.7.) Sklenili Slu k0vo koristno prijateljstvo. %i> diskretni v osebnih za-
Situ 23.7. do 23.8.) S svojimi N 'Lejami boste povzročili pre-Se^dovoljstva. Spoštujte sta-osebe.
HOROSKOP
DEVICA (od 34.8. do 22.9.) Stvari se bodo popravile šele pozno popoldne. Opogumite se in povejte dragi osebi, kar vam leži na srcu.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Trenutno delo vas močno utruja, toda ne smete ga še opustiti. Na čustvenem področju nobenih novosti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Lahko se boste spoprijeli s kakršnokoli težkočo na trgovinskem pod-
ročju. V ljubezni ste na razpotju.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Odlično boste opravili svojo nalogo. Spričo neke za lase privlečene novice ostanite brezbrižni
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Bodite pripravljeni na neko neljubo presenečenje Posvetite več pozornosti svojemu čustvenemu življenju.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Odkrili boste važen načrt svojih poslovnih tekmecev Ne dovolite, da bi se kdo vmešaval v vaše družinske zadeve.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) Strokovnjaki se bodo pohvalno izrazili o neki vaši teoriji. Prijeten obisk.
hodnonemškega, vsekakor »njegovega* rodu, vtem ko so vsi ostali »slabi* ljudje
Na vprašanje o krivdi za drugo svetovno vojno n pr. so anketirani otroci in mladeniči skoraj stoodstotno prtiii krivdo »drugim*, to se pravi narodom, ki niso Angleži, Američani, Francozi itd., torej narodom, v katere ne spada anketirani deček Celo nemški anketirani otroci in mladeniči so krivdo prtiii ie «drugim», pa čeprav so priznavali del krivde Hitlerju, ki pa da «ni bil pravi Nemec*.
Veliko bolj zaskrbljujoče je to, kaj misli poprečen mladenič ali poprečna mladenka v svoji že nekoliko odrasli dobi o bodočnosti. 17-letno zahodnonemško dekle n.pr. pravi: «Do tretje vojne mora priti. Po določenem obdobju miru se
■■i!idi.u_utrudiJ.0-_ Za^ JSPL Er£Pri_ liana, da so ljudje ze Srnjem m da se bo tretja vojna kmalu začela.*
Še hujše je mnenje nekega mladeniča	iz	Muenchna,	ki	pravi:
«vojna	je	neizbežna,	da	bi ne
prišlo do prenaseljenosti.* Neki angleški vrstnik tega nemškega «maltusianca» pa pravi: »Vojni se ne moremo izogniti, kajti vsi ljubimo prigodo in slavo.* Njegov ameriški «tovariš* pa meni: «uad bi sel v vojno, da samega seoe preizKUsim m spoznani, ali sein takšen,	za	kakršnega	se	uhani,
to se pravi, ali sem sposoben ubijati, ali pa sem sci-cino^jubb!..*
Kakor vidimo, nekateri na srečo se nnauoietn, mladeniči oce-njdjejo	vojno kot priložnost, da
pokažejo svojo možatost, roua ce to velja za dečke in Ze mladeniče, niso daleč od tega niti dekleta. Neko italijansko dekle je v tej anketi odgovorilo naslednje: »Vojna je lepa, ker človek lahko postane slaven, ne da oi umrl.*
Ko smo tako navedli porazne ugotovitve, do katenu ata dva angleška izvedenca, bomo dodali, da nam sociologa vendarle nudita v tolažbo primer Japonske. Japonski mladeniči in deKie-ta so povsem drugače usmerjeni. V zvezi s tem beremo n.pr. izjavo 15-letnega japonskega dečka, ki pravi: «Vojna ni pravična, ne glede za kaj se je začela. Jedrska energija se sme izkoristiti izključno v miroljubne namene. Moramo zaupati v Združene narode.*
Kot komentar k temu izvedenca navajata izkušnje, ki jih imajo Japonci z atomsko bombo. »Njihov pacifizem daje močan vtis* — pravita.
Hkrati pa se sprašujeta, od kod že pri dečkih in nedorasli mladini, torej že od devetega leta starosti naprej, ta težnja po junaštvu, patriotizmu, celo vojni? Psihologa menita, da je treba razlog temu iskati v vzgoji, seveda v zgrešeni vzgoji. Pri tem pa ne navajata morda pomanjkanje pacifistične vzgoje s strani staršev, pač pa zgrešeno osnovno vzgojo, ko starši otroka stalno napadajo s pripombami «bodi miren*, »pusti me pri miru*, »zakaj ne sediš mirno* in podobno. Otrok na vse to »nasilje* zato odgovarja z željo po tem, da bi tudi on vsilil drugemu svojo voljo. Tako menita Angleža.
In vendar menimo, da ni za to »borbenost* otrok in mladine ves razlog samo v tem, kajti v nasprotnem primeru bi tudi japonska mladina bila bolj vojaško in borbeno nastrojena, v nasprotnem primeru bi ne imeli na svetu toliko mladine, ki je resnično proti-vojaško usmerjena, če smo v začetku rekli, da smo med malimi pustnimi šemami videli sorazmerno veliko »oboroženih* šem, smo s tem hoteli reči, da starši res ne pazijo na vzgojo svojih otrok, oziroma, da jih napačno vzgajajo, kajti če je tudi re3 — in tega ne bomo postavljali v dvom, saj gre za ugotovitve strokovnjakov — da se namreč med doraščajočo mladino, kot odgovor ali reakcija na vse «nioraš» staršev, začenja uveljavljati razpoloženje, ki je daleč
od pacilizma, je tudi res, da bi se te težnje »odpora* mogle u-smerjati drugam, seveda če bi bili starši sami na čistem, kaj je njihova naloga in ce bi imeli tudi dovolj volje, da svojim otrokom posvetijo toliko časa, kolikor bi ga morali. Poleg tega bi po vsej verjetnosti morala o tem spregovoriti kaj več tudi šola, za katero vemo, da razlaga n.pr. zgodovino dokaj pristransko, in to ne le v tej ali tisti državi, pač pa povsod po svetu, ko se določeni »patriotizmi* razpihujejo do skrajnosti.
Ob koncu pa Oi vendarle dali tolažilno pripombo, tako na Angleškem, kot v Zahodni Nemčiji, da ne govorimo o Franciji in Italiji, Belgiji in Holandski in še marsikje drugod je vedno vee delavske in študentovske mladine, ki na najrazličnejše načine dokazuje in izpričuje svoje razpoloženje — proti vojni Če 'šta angleška' strokovnjaka prišla do gornjin Oolj poraznih ugotovitev, je to razum ljivo zaradi tega, ker sta svojo anketo izvedla med komaj doraščajočo mladino in ne med mladino, ki že trezno misli s svojo glavo, kajti v nasprotnem primeru bi verjetno njihovi podatki bili nekoliko drugačni
Tudi letos bo v Urbinu deloval Evropski višji inštitut humanističnih ved. štiriletni tečaj obsega dvanajst ^študijskih centrov», katerih zaporedje ni preapisano. E-den od teh centrov se imenuje «evro-mediteranski študijski center*; v oklepaju je navedem: evro mediteranske literature in civilizacije: italijanska, francoska, angleška, nemška, ruska, španska, arabska, hebrejska. Res, zelo na široko, le tega očitno v tem zelo učenem inštitutu c Urbinu ne vedo, da je še najbliže čez morje dežela s stotinami kilometrov obale ob Jadranskem morju, ki s« šteje tudi k sredozemskim državam.
V zvezi z gostovanjem ljubljanskega folklornega ansambla «Tine Rožanc«, ki bo nastopil v soboto zvečer v Gorici, v nedeljo pa v Trstu, predstavljamo tudi danes nekaj jugoslovanskih plesov in sicer svatbeni ples Albancev «Sota» ter plese iz starodavnega srbskega mesta Vranja. V ličnem sporedu, ki ga je izdala folklorna skupina, beremo o teh plesih naslednje:
Kdor je površno, pa tudi tisti, ki nekoliko bolj zavzeto spremlja kulturno življenje Trsta, bi mogel ugotoviti in po navadi tudi samovšečno ugotavlja, da je kulturno izživljanje Trsta bogato, živo ali vsaj zadovoljivo, saj so razstave del domačih in tujih likovnikov tako rekoč na dnevnem redu, prav tako so pogostni zahtevnejši in manj zahtevni koncerti, podobno je z domačima gledališčema in s tujimi gostovanji, od časa do časa se organizirajo tudi cokrogle mize*, ki so postale že nekakšna moda, prav tako ni Trst brez raznih konferenc in podobnega izživljanja kulturnikov, strokovnjakov te ali one stroke. Skratka, kulturno življenje in izživljanje Trsta in Tržačanov je živo. To meni večina Tržačanov, celo tisti, ki bi jih mogli imenovati kvalificirane meščane, torej ljudje, ki jim je kulturni razvoj našega mesta na skrbi ali pri srcu.
Tem trditvam samovšečnosti bi mogli celo pritrditi, če bi ne sle-
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiig
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Šota
Jugoslaviji dajejo še posebno barvitost narodnostne manjšine s svojimi raznolikimi folklornimi dlementi. Ena takih samostojnih etničnih skupin so tudi Albanci. Eden izmed njihovih plesov je «Sota», svatbeni ples fanta in dekleta, v katerem kaže dekle fantu svoje sposobnosti. V plesu ponazarja z gibi pranje, kuhanje, mesenje kruha. V znamenje naklonjenosti podari fantu svojo rutico.
Vranje
Iz starodavnega srbskega mesta Vranja je splet plesov meščanskih prebivalcev in Ci-ganov-Cočkov. Glasbeni motivi so bogato obarvani z orientalskim melosom, kar je vpliv dolgoletne turške nadvlade. Ponosnim umirjenim jhe-gov in begovic šledijcHempi'-rataeatai.Miau/^ki .plesi, ki.ju končajo v divjem ritmu «čoč ka». Plese kot so «Šano du-$o» in «Belo lenčctrvpfenrlfttfti lirične ljubezenske pesmi, tem pa sledi ples bogatih turških meščanov «Muško teško». Poseben čar dajejo plesom orientalski sedem in devet osminski ritmi, pristni instrumenti, kakršna je tudi tarabuka — majhen boben in bogate noše.
Na gornji sliki prizor iz plesa «Vranje».
Borec
Zn t n del prve številke novega let,,i a revije Borec je posvečen 1. zboru slovenskih ku turnih delavcev na osvojenem ozemlju (4 in 5. januarja 1944 v Semiču). že zaradi časovne odmaknjenosti so članki o tem veličastnem dogodku vredni, da jih preberemo in si obudimo spomin m tiste čase, ne glede na to, kam nas je takratna usoda prav tist? dni postavila. Zlasti pa bi moral brati ta poročVa naši mladi; morajo jih brati, če hočejo. da bodo našo preteklost lažje doje t in si lažje ustvarjali sodbe.
Odlična grafika v Lanterni
V galeriji «La Lanlerna* je razstava grafik odličnih kakovosti. Čeprav katalog navaja 29 imen zelo znanih slikarjev in kiparjev, pa stoji na čelni strani le oznaka «L’Atelier Romero». Ime Romero je pač tu pri nas malokomu znano. Poznajo ga pa prav dobro zahtevnejši zbiratelji grafik, kajti Renzo Romero je še eden izmed redkih obrtnikov, ročnih u-metniških tiskarjev, ki so se nekoč prav tako visoko cenili kot slikar, za katerega so tiska i. Zato je umevno, da se njegovih nenavadnih izkušenj poslužujejo slikarji kot so Rafael Alberti, A-fro Basaldella, Corrado Cagli, znameniti Giuseppe Capogrossi, Nicola Carrino, Pietro Consagra, Antonio Corpora, Piero Dorazio, Gianni Dova, Pericle Fazzini, Nino Franckina, Franco Garelli, Lo-renzo Guerini, Umberto Mastroian-ni, Mirko Basaldella, Mario Molli, Gastone Novelli, Achille Perilli, Giuseppe Santomaso, Pasguale Santoro, Angelo Savelli, Giulio Turcato, Renzo Vespignani in tudi Giuseppe Zigaina,
^ rStecamo pa tu tudi imena znati* ki,jse~ .AUb..tujih slikarjev. Tako Ameri-cona Charlesa Pollocka, Sarai Shermana, Aldemara Martinsa z "frhvgrtifffn na cinku «Papa arroz»
in plesalko in Nobugoa Abeja z večbarvnimi ujedankami. A prav v takih listih se vidi uspešno sodelovanje z Romerom, ker list, kot je Dorazieva desetbarvna u-jedenka «Kvadrati», res ni lahko natiskati, pa tudi ne komplicirane zapletenosti, ki jo opazumo v novejših delili Novellija, Santora in Perillija. Zaradi tega je pač tiskarjev znak uprai-:čeno postavljen poleg slikarjevih podpisov.
Je pa tudi iz drugih razlogov, ker predstav ja jamstvo za točno omejeno naklado in resničnost zaporednega števila tiska, ki prilep potrebne navedbe načina izdelave in pripomočkov, ki so o-mogočili neki dani umetniški učinek, ustrezajo zahtevam pravil nika, sprejetega na tretjem med narodnem kongresu plastičnih u-metnosti na Dunaju leta 1960. Kojti vse prevečkrat se dogaja, da se take grafike industrijsko razmnožujejo in so torej le njihove reprodukcije, a se opremljene z lažnimi podpisi drago prodajajo za izvirnike.
MILKO BAMBIČ
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 11.35 Slov. narodne, 12.00 Iz potne torbe M. Matičetovega; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Razkuštrane pe srni; 17.35 Moj prosti čas, 18.15 Umetnost in prireditve, 18.30 Krek, simfonietta; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Ottieri, »Osebek*; 21.05 Havajske kitare; 22.00 Komorne skladbe.
TRST
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 Domači avtorji; 14.10 Tržaško eksperimentalno gledališče; 14.25 Duo Russo-Safred.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30. 14 30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.00	Prenos RL; 10.15 Trio Bar dorfer; 10.45 Plošče Record; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.30 Današnji pevci: 12 00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 13.50 Turistične beležke; 15.30 Popularne skladbe; 16.40 Orientalski motivi; 17.00 Radijski oder; 17.30 Današnji gost je; 19.00 Orkester Strasser; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9,06 Zvočni trak: 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Beniamino Gigli;
12.05	Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti: 14.45 in 15.10 Sanremo 69; 16 00 Spored za najmlajše; 17.05 Program za mladino; 19.30 Radijska priredba; 20.15
ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1969
Operetna glasba; 21.00 Skladbe za klavičembalo; 22 00 Politična tribuna.
II.	PROGRAM
7.30, 8 30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila: 8.40 Orkester; 10.00 Gersh-vvinovo življenje: 10.40 Telefonski pogovori; 13 35 Poje Patty Pravo; 14.00 Juke box; 14.45 Pesem in ritem; 15.15 Koncert; 16.00 Aktual nosti; 17.10 Sanremo 69; 17.35 E-notni razred: 18 20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Pevec med množico; 20.11 Glasbeno tekmovanje; 21.10 Roman: 22 40 Nunzio Ro-tondo.
III.	PROGRAM
10.00	Jutranji koncert: 11.15 Na sporedu Malipiero- 11.35 Fresco baldi in Pieri; 14 00 Baritonista M. Battistini in D. Fischer; 15.50 Baritonist A. Snarski; 17.20 Francoščina; 18.15 Gospodarska rubrika: 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 2015 Debussy, Pel leas et Melisande.
FILODIFUZUA
8.00	Klavirske skladbe; 9.05 Piz-zetti in Albeniz; 10.50 Simfonični koncert: 12.30 Basist Cesare Sie-pi; 13.05 Schubertova sonata op. 143; 13.30 Beethoven, kvintet za tri roge; Britten, kvartet op. 25.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10 00. 13.00. 15 00,19.30 Poročila: 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. od daja; 8.08 Operna matineja; 8.55 Dežela zlata in kakaa; 9.25 Iz zakladnice resne glasbe; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Bravničar: iz
opere «Hlapec Jernej*; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	«Mladina poje*; 14.25 Operetne melodije; 14.45 «Mehurčki»; 15.40 Altistka M Bitenc Samčeva;
16.00	Vsak dan za vas; 17 05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz naših studiov: 18.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Lidija Kodrič; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Literarni večer: Večer s pesnikom J Udovičem; 21.45 Glasbeni nokturno; 22.15 Komor-no-glasbeni večer; 23.05 F Halas: Pesmi; 23.15 Jug pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30, 11.30 in 15 00 Šola; 12.30 Človek in podeželje; 13.00 Od Rima do Caserte; 13.30 Dnevnik;
17.00	Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kmetijska oddaja;
19.15	šport za vsakogar, 19 45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 G Neveus: Vidoca;
22.00	Politična tribuna; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Nemščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	Argentinski plesi; 22.15 Znanost in tehnika.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 22.10 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30. 15 40 Nemščina;
11.00	Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe- '745 Pionirski dnevnik; 18 15 Komorni zbor RTV; 18.45 Humoreska 19.45 Cikcak: 20.30 3-2-1: 20 3* Saga o For sytih; 21.25 Kulturne diagonale.
dili tudi težnjam sicer maloštevilnih, zato pa prav nič manj zavzetih krogov pretežno mlajših ljudi, ki se z zgoraj prikazanim stanjem nočejo in tudi ne morejo povsem zadovoljiti Oii tod pobude sicer ožjih, hkrati pa pogumnih, rekli bi celo drznih, vsekakor pa požrtvovalnih skupin ljudi, ki bi hoteli tudi v naše mesio vnesti nekaj, kar nahajamo v številnih mestih širom po Italiji in drugod po svetu, ko se človek ne zadovolji več t dosedanjimi dogmnji, oblikami, izraznimi sredstvi, skratka s kulturnim stanjem, ki je plod določene miselnosti, zelo pogosto zaprtosti, in ki ima še to bistveno hlastnost*, da pogaja razvoj slehernega umetniškega izživljanja in izražanja.
Med te pobude, ti bi rade nekoliko bolj poživile naše mesto, spada tuai pobrna skupine mlajših ljudi iz Centra za avdiovizivne raziskave in poskus , (Centro ricer-che e sperimeniazioni audio-visi-ve), ki ima svoj sedež v Ulici Franca 17, kjer se nad vrati blešči ntfpis «La Cappeila*.
Zares ni lahko prikazati na kratko vse, kar so si pobudniki tega središča zamislili in kar od decembra lani že izvajajo. Hkrati mora-, mo tudi reči, da njihova pobuda, vsaj od začetka, ne bo lahko dostopna, ali sprejemljiva za ljudi, ki v to področje niso vsaj kolikor toliko upeljani.
Galerija «La Cappeila», ki so jo uredili o prostorih, kjer je nekoč zares bila mala cerkvica, ne bo in ni galerija »klasičnega» tipa, pač pa razstavišče m zbirališče ljudi, ki bodo v dejavnosti sodelovali in ne bodo le pasivni opazovalci. Temu primerno je urejena in bo občasno preurejena sama galerija, ki jo sestavlja več prostorov, namenjenih različni dejavnosti: razstavni, filmski, če hočemo debatni, knjižni in drugim, kar bo pač sproti v načrtu galerijske dejavnosti, ali dejavnosti centra.
Za vsako umetnostno galerijo velja pravilo, da slike, ki se v njej razstavljajo, vnovči, ker na tem dejansko temelji njem glavm vloga. Galerija centra pa nima komercialnega namena, ker njen namen ni proti razstavljene slike, pač pa bo prodaja slik služila le za to, da bo središče, da bo vodstvo središča prišlo do tistih sredstev, ki so potrebm za drugo dejavnost, ki obstaja v raziskovanju in proučevanju mjrazličnejših drugih pojavov s področja umetnosti, umetnostnega načina izražpnja, zavzetosti občinstva do umetnosti, sprejemanja novih izraznih možnosti m področju likovne kot tudi filmske ali kake druge umetnosti.
Menimo, da smo s tem vsaj približno nakazali vlogo, ki jo prevzema Center za avdioviziimo raziskovanje in poskuse, ah vsaj, da smo jo tako razumeli Sicer pa se bomo prav verjetno k tej pobudi vrnili. Zato se bomo za trenutek pomudili še pri dosedanji sicer kratkotrajni, vendar razmeroma bogati dejavnosti centra in galerije.
Prva razstava v tem okolju je bila Cellijeva razstava z naslovom «Prehodni mestni vzorec* Sledila ji je razstava, o katen smo že poročali m sicer razstava de. slikarja Chersicle z naslovom tLerambici*, kar bi mogli po naše povedati tudi «tehnološka favna*. Nadalje so tu prikazati svoja dela Dova in Stanarino, razstavljalo je se šest mladih avstrijskih slikarjev, sedaj pa visi poleg Chersiclovth del še nekaj grafičnih listov beneških slikarjev. Za bližnje dni pa galerija najavlja razstavo del znanega jugoslovanskega sodobnega slikarja suteja.
Vzporedno s tem. razstavami pa je center organiziral tudi neka) drugih kulturnih manifestacij, med katerimi je bilo menda najpomembnejše predvajanje nekaterih filmov iz proizvodnje tako imenovane kinematografije underground. V tem okviru so predvajali filme iz proizvodnje Nete Anerican dnema, filme iz proizvodnje dnema lndi-pendente Italiano ter filme mlada češkoslovaške kinematografije, vrteli so filme Andga Warhola, skupine «Fluxus* iz New Yorka i« film Alfreda Leonardija.
Se bi lahko govorili o namenih in dejavnosti tega središča in njegove galerije, toda menimo, da bo sam čas, bolje povedano dejavnost skupine ljudi, ki je za to središče dala pobudo, vzbudila med tržaškim občinstvom zanimanje, kar nam bo dalo povod, da se k centru ponovno vrnemo
fro
Prvi film po delu
Henryja Millerja
KOPENHAGEN, 19. — $Mirni dnevi v Clichgju* je naslov prvega filma, ki ga delajo po literarnem delu ameriškega romanopisca Henrgja Millerja. Pravzaprav jil-ma še niso začeli snemati, pač pa šele pripravljajo scenarij. Snemanje se bo začelo letos poleti, seveda v Parizu, saj gre za zgodbe o Millerjevem življenju v Parizu. Filma pa ne bo delala neka francoska ali ameriška filmska družba, pač pa so se tega dela lotili Danci Film bo snemal Jens Thor-seti. ki je na Danskem znan kot režiser kratkometražnih filmov. Thorsen bo dokončal tudi scenarij. ki ga je v precejšnji meri ie pripravil in ki ga je Miller ie odobril.
Pred časom je filmski producent družbe Paramount Joseph Levine že hotel snemati neko Millerjevo delo, pa je načrte opustil.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
februarja
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7.5, najnižja 2.9, ob 19. uri 7.3 stop., zračni tlak 1009 stanoviten, vlaga 91 odst., dežja 17,5 mm, nebo oblačno, morje mirno, temp. morja 7 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 20. februarja
LEON	j,
Sonce vzide ob 6.59 in zatone 17.38 — Dolžina dneva 10.39 — na vzide ob 8.33 in zatone ob «■
Jutri, PETEK, 21. februarja
IRENA
ZA ZAVOD ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE
Davčne in kreditne olajšave podaljšane do leta 1980
Cena za razlaščena zemljišča povečana za 20 odst. na ceno, ki bo razglašena za 'primerno'- Poslej širše zastopstvo sindikatov in krajevnih ustanov v upravnem svetu
zakonu, ki kaže, da skrbi viada leve sredine samo za interese nekaterih industrijskih skupin ter noče .globalno načeti tržaških vprašanj, ki so povezana z resnim položajem pri zaposlitvi delavne sile.
Vprašanje svetovalcev KPI tržaškemu županu
Komunistični občinska svetovalci Antanino Cuiffaro, Giorglo Rossetti, Arturo Calabria, Gabrijela Gerbec, lilo Crervattin, Dario Suppancich m Jole Burlo so poslali županu naslednje pismeno vprašanje: «Podpisani občinski svetovalci vas sprašujejo, ali bo občinska uprava, spričo nepravilnosti v upravi open-
Veljavnost davčnih in kreditnih olajšav zavoda za industrijsko pristanišče v Trstu, je bila podaljšana do leta 1980. Z ustreznim sklepom komisije za industrijo pri poslanski žbomici je to vprašanje stopilo za krepak korak naprej, saj bo zakon o raztegnitvi veljavnosti lahko stopil v veljavo čim se bo zanj izrekel tudi senat.
V smislu novega zakonskega predloga se bo ustanova za industrijsko .pristanišče v Trstu preimenovala v Zavod za industrijsko cono v Trstu. Pobudniki te spremfem.be so želeli odpraviti vsako nejasnost oziroma dvom v naslovu industrijske ustanove, ki je zdaj zelo sorodna Neodvisni ustanovi zal tr-- žaško pristanišče. Po novem zakonu bo tudi zajamčeno krajevnim in deželnim ustanovam ter sjndiki tem širše zastopstvo v upravnem svetu • organizacije.
Posebno važnost ima odstavek zakonskega besedila, ki se nanaša na , ceno za razlaščena zemljišča. V pri-. meru razlastitve — pravi namreč besedilo — bodo neposredni obde-' lovalcl prejeli za svoja zemljišča 20 od sto več kakor znaša razlastit vena cena, ki bo razglašena za (tori. merno» ( prezzo coogruo), kar v sija že za industrijsko cono v Tržič i.
Poslanec Belci, ki ,je predi« gal ‘ podaljšanje veljavnosti omenje aih olajšav do leta 1980, kar je ziaj vlada sprejela v svojem zakonsk ;m osnutku, je sinoči v zvezi z ves jo: tla je bilo podaljšanje veljavne sta odobreno, naglasil, da se to pojol-noma sklada z načrtom medm rastrskega odbora za gospodarsko : la-črtovanje ter da se časovno ujeitna tudi z vrsto podobnih olajšav, ki «h je vlada priznala južnim predelom države. S podaljšanjem veljavnosti teh olajšav, je dodal 10-slanec, bo gospodarskim operator; jem, ki bi nameravali investirati sveže kapitele v industrijski cohi oziroma v okviru tržaške pokrajine, zajamčena potrebna poslovna gotovost.
Tržaška federacija PSIUP spori ča, da je med razpravo o podaljšanju zakona o industrijskem pristč n&ču (EPIT) v komisiji za indi ‘ strljo poslanske zbornice poslan JJber-tini skupino s komunistični! poslancem Škrkom predložil reso-
-	lUciio, v kateri poudarja, da nfe more ta ukrep izboljšati tržaškegš gospodarstva ter obvezuje vlado, da spremeni načrt CIPE o ladjedelsk:
■ industriji ter ustavi postopno ukinjanje Sv Marka; da na tržaškem .področju uresniči primerne pobude IRI in ENI ter da čimprej poskrbi za cestne in železniške zveze ter pristaniške naprave, da se vrne Trstu stvarna gospodarska, funkcija v odnosih do drugih krajev m do držav Srednje Evrope.
-	Upoštevajoč, da so to resolucijo .zavrnili poslanci KD, PSI, PRI, PLI .in MSI ter da je bila zavrnjena tudi resolucija za povečanje odškodnine boljunskiim kmetom, je poslanec Libertini sporazumno tržaško federacijo PSIUP in skupno s poslanci KPI glasoval prota
liiiiiiim m Miiimmiiiiii mirni iiiiiiiii h iiiiiiiiimiiimMimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimMiimiiiMiiiiniiimiiuiiimii!
NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
skega tramvaja, ki so prišle na dan ob prijavi soidišču dr. Maria Franzila, bivšega tržaškega župana, inž. Maria MuUnarija, direktorja o-menjenega podjetja in g. Oberdana Pierandreia, bivšega funkcionarja tega podjetja, čimprej predložila u-stanovitev svetovalske preiskovalne komisije, da se ugotovijo, neodvisno od zaključkov, do katerih je prišla sodna oblast, upravne in knjigovodske nerodnosti ter vse odgovornosti, ki so s tem v zvezi«.
POZIV SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes stavka slovenskih učiteljev in profesorjev
Sindikat poziva vso slovensko javnost, naj podpre njegovo borbo
S Zaradi postavitve ograje pred stavbiščem v Ul. San Cilino, kjer podirajo staro zgradbo in kjer bodo zidali novo, je župan odredil prepoved parkiranja vozil na obeh straneh ulice vzdolž postavljene
Kakor je bilo že objavljeno, do danes stavka vseh slovenskih šolnikov na osnovnih, srednjih in višjih srednjih šolah Včeraj smo objavili resolucijo, v kateri slovenski šolniki navajajo svoje zahteve.
V zvezi z današnjo stavko je Sindikat slovenske šole včeraj izdal naslednji poziv:
«Sindikat slovenske šole poziva vse slovenske učitelje in profesorje na Tržaškem, da se strnjeno udeležijo današnje stavke v znak protesta proti osrednjim šolskim oblastem, ki zavlačujejo v nedogled rešitev njihovega službenega položaja in ustanovitvi slovenskih strokovnih iavodov, ter proti krajevnim šolskim oblastem ki izvajajo
diskriminacijo na škodo slovenske šole in slovenske skupnosti Obenem se Sindikat slovenske šole obrača na slovensko javnost in na vse izvoljene predstavnike, da podprejo njegovo borbo.
Odbor».
Nalezljive bolezni
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 10. do IG februarja ugotovili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 21, ošpice 52, norice 13, epidemična priušesna slinavka »3, rdečke 10, garje 5, infekcijsko vnetje jeter 5, akutni sklepni revmatizem 2.
ograje.
■iiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinriinniiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Včeraj v Boljuneu, v Skednju, na Kontovelu, v Trebčah, Padričah itd.
Kljub dežju povsod lepo uspele
zaključne pustne prireditve
V Boljuneu Pusta tokrat niso izstrelili, temveč spustili napihnjenega s plinom, gostom pa so brezplačno delili vino in polenovko
Nekdo se je včeraj pošalil: «Ta naš pust ima zares dobrega agenta za vreme.« Na Opčinah je v soboto nehalo deževati, ko se Je začela razvijati povorka in je spet začelo po zaključku prireditve. E-naka zadeva v nedeljo v Miljah, še lepše v torek za pustno povorko od Trga Unltk do Skednja. Včeraj pa, pepelnica, megla, droben dež, kot je treba ob velikih pogrebih in splošnem žalovanju.
Zaradi vremena so bili najbolj I zaskrbljeni v Boljuneu, ker je bila pač tam včeraj največja žalna svečanost, pustni odbor in strokovnjaki za «vesol,1ske polete« pa se niso ustrašili. Tudi letošnja izpustitev pusta je popolnoma uspela.
Ko so mu dali «razrešnico» za vse, kar jih je te dni nakuhal, je čvrsto zletel kvišku, vedno više, dokler ni izginil v oblakih. Kam je krenil, še ne vedo, ker so zaradi kapljice, ne vinske, odpovedale radarske naprave . . ^
Da bi šli na roko gostom, ki so prišli na boljunski pustov pogreb, kljub slabemu vremenu, so prireditelji skrajšali ceremonial.
Ob določeni uri je prišla na trg povorka, na čelu katere je korakal predsednik, godba pa je igrala vesele koračnice. Belega konja za predsednika so pustili doma, da se| ne bi prehladil, doma pa so osta-
Včeraj med spustitvijo pusta na boljunski Gorici
le tudi vdova in sirote. Drejček in Vanek sta zbijala šale, pa se je tudi njima mudilo, predsednik je prebral kratko pustno oporoko, oziroma povedal «doto», ki Jo je revež zapustil Boljunčanom, preden je Izdihnil. Vinogradnikom
Drevi bo župan podal por o čilo |5r||tS"m*'££‘|n5 IS o sporazumu KD-PSI-PRI-SS	‘rda “
Na dnevnem redu je tudi večje število vaznih in nujnih upravnih točk ter proračun za l. 1969
Včeraj so se sestali na županstvu načelniki svetovalskih skupin tržaškega občinskega sveta. Sporazumeli so se o delu občinskega sveta med zasedanjem, ki se začne z dre-višnjo sejo.
Drevi bo župan inž. Spaccini obrazložil svetovalcem sporazum, ki so ga dosegle KD, PSI, PRI in Slovenska skupnost o bodočem programu občinske uprave.
Kot smo že poročali, so razgovori trajali dlje časa in so se štiri politične skupine dogovorile o političnem in upravnem programu tržaške občinske uprave za prihodnja tri leta. Govorili so tudi o vstopil v občinski odbor, ki ga sedaj sestavljajo odborniki KD in PSI, tudi predstavnikov iz ostalih dveh skupin. Ta izpopolnitev odbora bo izvršena baje šele prihodnjo jesen, ker imajo sedaj na dnevnem redu mnogo nujnih vprašanj, ki jih je treba rešiti.
do lahko tam kupovali kmečko posodo, škafe, sode in brentače kot v starih časih, Jožetu Vrtincu železno cesto do Drage, itd. Za letošnjo izpustitev so si strokovnjaki v Boljuneu izmislili drugo tehniko, izpustili so ga brez rakete, , . ki smo jo prejšnja leta videli na Poleg tega Je na dnevnem redu | vaškem trgu. Napihnili so ga s
večje število važnih in nujnih u-pravnih točk, med katerimi je najvažnejša predložitev letošnjega pro računa. -------------
Podtajnik Brandi v soboto v Trstu
Podtajnik na ministrstvu za jav- [ na dela Brandi bo v soboto v našem mestu, da bi se seznanil z najnovejšim razvojem dejavnosti y zvezi z uresničevanjem raznih javnih | del. Med svojim obiskom na našem področju se bo podtajnik srečal s I tržaškim županom inž. Spaccinijem, s predstavniki krajevnih ustanov ter s sindikalisti. Ogledal si bo dela na pomolu VII, krožni železniški predor ter nekatera druga javna j dela v deželi.
plinom in je zletel. Enostavno,
kajne? Toda koliko skrbnih poskusov, če bo ob takem vremenu sploh zletel, če ne bo počil, itd.
V pustnem domu so postregli gostom brezplačno z vinom in polenovko. Vse polno šem «škarma-tov», gostov in domačinov je bilo v torek in na trgu Je vse plesalo ter prepevalo.
Precej ljudi Je bilo seveda tudi na tradicionalnem pustnem pogrebu v Skednju, čeprav je deževalo, so priredili pustu lep pogreb tudi na Kontovelu. Na mrtvaškem odru je ležal v dvorani društvene gostilne: ob straneh štiri velike sveče, spredaj steklenice vina, vse naokrog, cvetje in’ venci. Mladi in stari, ženske in moški, so ga prišli pokropit in so se vpisali v žalno knjigo, ki so jo po pogrebu izro
NAGRADE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Kdor plača naročnino za 1.1969
Še danes lahko poravnate naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1969, da bi bili uvrščeni med nagradne izžrebance.
Pohitite in ne zamudite lepe priložnosti.
Dobite lahko:
prenosni pisalni stroj ttTops* pirotsko preprogo — 73x 150 cm zbirko partizanskih pesmi - poje Partizanski invalidski zbor — 4 plošče (33 obratov) — 22 pesmi Opero ((Gorenjski slavček* — skladatelja A. Foersterja
Roman A Rebule — V Sibilinem vetru Iz slovenske glasbene zakladnice - France in Tončka Marolt — plošča (33 obratov) knjigo Sodobna kuharica • uredila Andreja Grum Domovina — Ansambel Franca Korbarja — plošča (33 obratov)
I. Hmelak: Soška fronta
Stara domačija — Ansambel Toneta Kmetca — plošča (33 obratov)
Nagrade so na ogled v izložbi Tržaške knjigarne, Ulica sv. Frančiška 20.
čila Proseku, da bodo prihodnje leto tam priredili pogrebne svečanosti. Popoldne je žalni sprevod krenil s Kontovela na Prosek ter se spet vrnil na Kontovel. Takega pogreba že dolgo ni bilo, Tam so ga prižgali in vrgli v kal, da ni revež preveč trpel zaradi opeklin Pogreb je bil tudi v Trebčah in je igral mladi naraščaj domače godbe. Zvesti pustovi pogrebci pa so seveda tudi na Padričah. Dež in slabo vreme nista preprečila starega običaja. Pust je ležal na mrtvaškem odru na dvorišču domače gostilne, da so si njegovi pri jatelji lahko tešili »žalost«. In po tem so ga ob zvokih harmonike nesli po vasi ter sežgali.
Zaradi nesreče v Ulici Flavia
Odvrnil vozniškega dovoljenja za 24 mesecev
V zvezi s prometno nesrečo, se je pripetila 17 t.m. na Ul. Flavia, je prefektura odredila takojšen odvzem vozniškega dovoljenja za 24 mesecev avtomobilistu Save-riu Balestrucciju, ki je na prehodu za pešce, medtem ko je prehiteval tovornjak, podrl Elisabetto Brieger in jo ubil. Kot znano so avtomobilista takoj po nesreči aretirali.
Solidarnost italijanskih dijakov je!
V tedniku »Gospodarstvo« z dne 14. t.m. beremo na strani 3. v prvem stolpcu pod naslovom «Soii-darnosti italijanskih dijakov ni» med drugim naslednjo trditev:
«... Nastop slovenskih dijakov za ureditev nekaterih specifično slovenskih srednješolskih vprašanj bi bil pri šolskih in posebno političnih oblastnih neprimerno bolj u-činkovit, uko bi bili dijaki italijanskih šol, ki so se razveselili solidarnosti slovenskih dijakov, tudi sami izrazili solidarnost s temi, tudi, kolikor so ti postavili posebne zahteve glede slovenskih šol.
O tej solidarnosti pa nismo zasledili v nobenem poročilu, tudi v pismu medšolskega odbora italijanskih dijakov na prosvetnega ministra Sulla, ne v listih nikake-ga sledu. V resnici te solidarnosti ni. čudno se nam zdi da nobena izmed političnih skupin, ki so s posebnimi izjavami pozdravile nastop slovenskih dijakov, ni opazila tega velikega pomanjkanja pri vsej akciji.»
Postavlja se vprašanje kdo česa ni opazil in zakaj? Pisec gornjih vrstic je vsekakor zagrešil veliko pomanjkljivost (ne pomanjkanje!) ko se ni prej prepričal o resnici in je zato bodisi iz površnosti ali pa iz povsem drugačnih namenov zapisal neresnico in s tem napačno informiral svoje či-tatelje. O solidarnosti italijanskih dijakov, ki je ni nikjer videl, niti v izjavi medšolskega odbora niti v listih, bi lahko na primer čital v našem dnevniku z dne 9 februar-na 4. strani v prvem stolpcu, kjer navajamo tiskovno sporočilo medšolskega odbora stokajočih šol, kjer je med drugim rečeno: «Poleg tega zasedene šole poudarjajo medsebojno solidarrost glede svojih specifičnih zahtev in predvsem šol s slovenskim učnim jezikom».
Če pa že našemu pisanju ni hotel verjeti, potem bi lahko pogledal v dnevnik «I( Gazzettino«, ki je prav tako 9. t. m na strani 4. v stolpcih 6 - 7 pod naslovom «De-cisa la fine deda occupazione« bral naslednje vrstice: «. . . le scuo-in aggitazione ribadiscono in-fine la loro reciproca solidarietd per i loro problemi specifici e in parlicolare quelli delle scuole con lingua d’insegnamento slovena». Lahko bi pogledal tudi v «Messag-gero Venctos, kje bi istega dne v 8. stolpcu pod naslovom «Quasi tutte le scuole sono state sgom-berate» našel približno iste besede in končno bi dobesedno iste besede kot v «Gazzetlinus lahko prebral tprav tako 9 februarja v «11 Piccolu» na 4, strani v stolpcu 5-6 pod naslovom «Raggiunto 1’obiet-tivo - protesta gli študenti atten-dono dialogo*.
Če jih celo «11 ”Piccolo» ni mogel prezreti, je res čudno, da jili je «prezrl» člankar v «Gospodarstvu».
Solidarnost italijanskih dijakov torej je in z zadoščenjem ponavljamo našo že zapisano ugotovitev, da je poleg tega, da so s svojim nastopom slovenski dijaki opozorili šolsko oblast in vso slovensko in italijansko javnost na specifične zahteve slovenske šole, prav v tej izraženi solidarnosti italijanskih dijakov pomemben uspeh akcije slovenskih srednješolcev in o-benem nov moment tudi v odnosih italijanske srednješolske mladine do njenih slovenskih vrstnikov, pojav, ki ga pozdravljamo kot znanilca strpnosti novih rodov in ki bo v bodočnosti gotovo našel še druge in še bolj konkretne oblike.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM NEIL SIMON
ZARES ČUDEN PAR
komedija, v treh dejanjih Prevod:	Dušan Tomše
Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIČ	.
Scena izdelana v delavnicah SG pod vodstvom Demetrija CLJ«
V	soboto, 22. febr. ob 21. uri PREMIERSKI ABONMA
V	ponedeljek, 24. febr. ob 20.30 ŠPORTNI ABONMA
V	sredo, 26. febr. ob 20. uri DIJAŠKI ABONMA
V	soboto. 1. marca ob 20.30 ABONMA RED A
V	nedeljo, 23, t. m. ob 21. uri
JOSIP TAVČAR
RED MORA BITI
larsa v dveh dejanjih
(ogled komisije Jugoslovanskih gledaliških iger ((Steri.jino P0-zorje« iz Novega Sada)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pr pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nea ljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
V nedeljo. 23. februarja ob 16. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu
Nastop folklorne skupine
TINE ROŽANC
iz Ljubljane
Vstopnina: 500 lir, dijaki in pevci 300 lir.
Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka dalje na sedežu zveze, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 ter eno uro pred začetkom Pri blagajni dvorane.
Slovensko prosvetno društvo »Tabor* - Opčin®
V nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v PROSVETNEM DOMU
Prešernova proslava
NASTOPATA MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ SEŽANE &' OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE Z OPČIN-NASTOPI SOLISTOV IN RECITATORJEV.
Vstop prost
Dvorana ogrevana z novimi pečmi
Pust na parah v društveni gostilni na Kontovelu
1.
2.
3.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Pokopavanje pusta v Trebčah
Z V petek, 21. t. m. ob 20. uri bo na sedežu KPI v Ul. S. Zenone 10 pri Sv. Jakobu kulturni večer, posvečen odporniškemu gibanju za neodvisnost, svobodo in demokracijo. Govorila bo bivša partizanka Pierina Postogna, recitirala bo članica Ljudskega gledališča Paola Kramar. Sledile bodo pesmi svobode. Vstop z vabilom.
Gledališča
Verdi
Jutri ob 20.30 za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih tretja predstava Gluc-kove opere «Orfej n Evridika« z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Ferruccio Scaglla, režija in koreografija M. Milloss, scene Enrico d'Assia, zborovodja Gaeta-no Rlcritelli.
Pojutrišnjem, v soboto, ob 20.30 prva predstava Rossin jeve opere ((Seviljski brivec« za red A v parterju In ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Dirigent Franco Caracdolo, režija Maria Sofia Marasca, scene Tito Varisco, zborovodja Gaetano Rtc-ciitelli. Nastopajo:	Renato Capecchi
(protagonst), Biancamaria Casoni (Rosina), Luigi Alva (grof Almavi-va), Enrico Fissore (Don Bartolo), Paolo Montarsolo (Don Basilio), Miti Truccato Pace (Berta), Lucio Rolli in Raimondo Botteghell'1.
Tako za tretjo predstavo «OrfeJa», kot za prvo predstavo »Seviljskega brivca«, se danes začenja prodaja vstopnic pri blagajn- gledališča.
Teatro Stabile
Danes ob 20.30 prva ponovitev drame Čehova «Ivanov». Rezervacija In prodaja vstopnic v Galeriji Prottl.
KULTURNI UŽITEK BREZ PRIMERE I
faksimile
DALMATINOVE
BIBLIJE
Knjiga je originalnega formata In vezana v svetlo usnje. Naročite se čimprej nanjo !
tiiailut liniigatMi
TRST Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61.792

Nazionale 15.30 «2001: Odissea nello spazlo«. Cinerama - Metrocolor.
Grattacielo 16.00 «Fraulein Doktor« Suzy Kendall, Kenneth More, Ca-pucine. Režiser Alberto Lattuada. Technicolor.
Eden 16.00 «La matrarca«. Catherine Spaak, Jean Louis Trintignant. — Eastmancolor.
Fenlce 15.30 «Dove osano le aqmle». Richard Burton, Clint Eastwood m Mary Ure. Panavision - Metrocolor.
Ezcelsior 15.00 «L’amante di grami-gna». S. Sandrell, G. M. Volonte, Ivo Garrani.
Ritz 16.00 «Sexy baby». Brigitte Skay. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 15.30 «Amanti». Marcello Mastroiannl, Faye Dunaway. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Sette spose per sette fratelli«. Jane Povvell. Hovvard Keel. Technicolor. Zadnji dan.
Fitodrammatico 16.30 «Operazione Ko-by». Rade Markovič, Ljubica Sama rd j rč.
Aurora 16.00 «11 libro della giungla«. VValt Disney. Technicolor.
Cristallo 21,00 ((Indiavolatiion«. Varietejska predstava: N. Taranto, A. Steni, E. Pandolfi.
Capitol 16.30 ((Riusciranno i riostn eroi a trovare Varnico mlsteriosa-mente scomparso ln Afrlca«. Alberto Sordl, Nino Manfredi, Bernard Blier. Technicolor.
Impero 16.30 «Mayerllng». Omar Sha-rif, Catherine Deneuve. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Strazlaml ma dl bari sazlami«. Tognazzi. Manfredi.
Garibaldi 16.30 «Questo mondo prolbl-to». Technicolor. Prepovedano mla dlnl pod 18. letom.
Astra 16.30 ((Operazione San Genna-ro».
Ideale 16.00 «L’eroe dl Sparta«. R. Egan, S. Richardson, D. Baker. Technicolor
Abbazia 16.00 »La lunga fuga«. D. MacLure, K. Rosa, R. Montalban.
GLASBENA MATICA TRST
V nedeljo, 2.3. 1969 ob !«■ Uf' v Kulturnem domu
KO N C ER?
MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ MARIBORA
Dirigent:	BRANKO RAJšT1511
Vstopnina 600 lir, dijaki 200 ^
Razna obvestila
KINO «|R|S» PROSEK
danes ob 19.30 Cinentascope barvni western film:
LA VECCHIA LEGGE DEL WEST
Igrajo: C. 0’Connar, C. Akins, M. Blye
SPDT javlja, da bodo v nedeljo, 23. t.m. v Ornem vrhu redni smučarski tečaji. Priporoča vsem tečajnikom naj se jih udeležijo.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792
Novo:
Ol/vrv}-) an •
STOLPI LJUBEZNI 2150 lir
Najstarejša, stara in nl^o generacija alpinistov, se zbrala v petek, 21. ob 20.30, v Gregorčičevi u 0. rani (Ul. Geppa 9), da.,Spipjl' govori O BODOČEM ALF*1 STIČNEM DELOVANJU.
Prisrčno vabljeni tudi sti, ki bi radi vstopili v vrste.	.
AIp n;stični odsek • SPD ^
ti-
'o*
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POBO y Dne 19. februarja 1969 se J stu rodilo 7 otrok, umrlo le . priej UMRLI SO: 59-letna Elisabri1' jetF ger, 79-letni Attrlio Fabris, ° esC" Vittorio Milcheli, 67-letnt F|a r«; Furlan, 61-letna Emilia	e'
Garavur, 66-letni Arialdo letna Emma Pittoni vd. BOn . pa-76-iletni Giorgio Cettlnco, 79-1*11 0UJl«' faele Rebenl, 36-letni Bruno j po-67-letnt Giuseppe Zecchin, So-‘ dovico Ciuffarin, 75-letna	oC?
Grasso vd. Marussi, 55-letn> „ V Nessi, 87-letnl Bartolomeo FIwejatl*J, letna Angela Cardioalii vd.
72-1-etna Letizla Anderle vd. ° 86-letna Gluseppa Rossi vd- a ni, 87-letni Ermeneglldo letni Renato Hanslich, BŠ-leV^to ^ Mitan1, 73-letnl Giorglo Siig*1^*' na. letna Luigla Quiintell! por. "u‘
DNEVNA SLUŽBA LEKAB^ (od 13. do 16. “re)„,*n)0 .‘i Godina, Čampo San Gla, j. ‘ Grigolon, Trg Virgilio G-10.' 4 I Due Mori, Trg Uniti d’Ital a flj) coli, Ul. dl Servola 80
NOČNA SLUŽBA LEKA"
(od 19.30 do š-30)
Croce Azzurra, Ul. C0If <g 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 1'r„ Signori, Trg Ospedale 8. Ta Nerl, Ul Dante 7.
»C J*
Darovi in prispevki
V počastitev spomina P°.K' £>8^ Prosen vd. M a roti daruje tič 5000 lir za Slovensko društvo.	nVfi
Namesto cvetja na grob lvi,atx čič daruje družina Rodošek - * liir za Dijaško matico.

grozna prometna nesreča na nabrežju nazario sauro
Avto s potnikoma v plamenih po trčenju v drog cestne svetilke
54-letno Orsolo Fronda so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi opeklin in zlomov, voznik 67-letni Edmund Novotny pa se je lažje poškodoval
.Včeraj ob 1.40 po polnoči se je iz gorečega avta in se pri tem tulu* v???režJu Nazario Sauro pripeti- di sam opekel. Huje pa je bilo s
in v*
I® buda prometna nesreča. Avto"fiat JT z evidenčno tablico TS 44090 i'z veliko hitrostjo vozil po pražila1 nabrežju proti Ulici Čampo let - °' Za krmilom je sedel 67-gF11 hotelir Edmondo Novotny z oranega trga 1. zraven njega pa i? rt?8 gospodinja Orsola Fronda Ul. Fornace 4.
nas neznanih vzrokov je avto neboma zaneslo, zaletel se je v obcestne svetilke in se ob ,'jbi razbil. Iz razbitega rezervo-0r"' ki je pri teh avtomobilih v pjhbjem delu, je brizgnil curek niai!*’ se Je takoj vnel. Visok tvt?en je v neka.i trenutkih objel Henc’aV katerem sta bila ponesre-
Voznik Novotny je kljub udar-> ki jih je prejel pri trčenju, sk-J? je vrglo iz avtomobila pri-
Sr* na P°moč ženski' kl J° Je
Plamen že zajel. Izvlekel jo je
. ""n Mihih,.......................r n n m,...............................
dermatološki oddelek, kjer so si prognozo pridržali. V desetih dneh pa bo ozdravel Novotny.
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Potrjena razsodba v zvezi s smrtno nesrečo v Arzenalu
V jutranjih urah 30. decembra
potnico, ki si je pri trčenju po vsej verjetnosti prelomila hrbtenico v križu, dobila pa je tudi opekline I. in II. stopnje po obrazu in udih.
Ko so čez nekaj minut prihiteli agenti letečega oddelka pri tržaški kvesturi in gasilci so z brizgi ročnih brizgaln ogenj pogasili, medtem ko so ranjence naložili na njihov posebni rešilni avto, s katerim so ju prepeljali v glavno tržaško bolnišnico. Tit so zdravniki takoj 4	^
spoznali, da je stanje ženske kri- arzenalu^huda nesreča*na deluTova poročencev iz Števerjana moralo tično. Nemudoma so jo prenesli na neiavCn ki sta delala na premič- i preseliti v
/r/ -cIjo VLOl..?
Pismi šolskega skrbnika
Solsfcj skrbnik prof. Angioletli na njihova vprašanja, nisem pa - 1,1 je poslal naslednji pismi s sploh omenil možne škode, ki naj
kaže največja potreba po gradnji ljudskih hiš IACP V zadnjem raz-
196<Tse“je‘ pripetlla^v Tržaškem dobju se Je namJeč kar šest nov°-' iu. Dva porocencev iz števerjana moralo delavca, ki sta delala na premič- j preseliti v Gorico, ker v svoji roj- \ nem odru, sta padla na tla skupaj . stni vasi niso dobili stanovanja. V ' z odrom z višine kakih 7 metrov, števerjanu se namreč razmeroma 34-ietnl Egone De l^porin iz Dre ]	, zida Ko;onske in spolo.
voreda 20. septembra 25 e zaradi .	,	...	, ,	. K
hudih poškodb, ki jih je dobil pri I vinarske h se so dotrajane ter mo-padcu, umrl nekaj dni pozneje v rejo zadostovati kvečjemu za eno tržaški bolnišnici. Drugi delavec, | družino, ne morejo pa nuditi stre-47-letni Duilio Mervandel iz Ulice; he novim stanovalcem Te zgradbe Svevo, pa je dobil precej hude te. njso samo zelo stare in skromne, lesne poškodbe.	| ampak ne nudijo - vsaj v večini
janssztgrs sas1«^ -
organi uvedli strogo preiskavo, da j dobJa- Novoporocencem ne preosta-......... —1—:x-- ja drugega, kot da si poiščejo stanovanje v mestu aJ v okolici, da-siravno bi najraje stanovali v svo-
OPOZORILO NAŠEGA ČITATEUA
V Števerjanu zgraditi ljudsko hišo IACP
Ker v občini ni stanovanj (gradenj je namreč zelo malo), se novoporočenci izseljujejo v mesto
Izmed vseh treh slovenskih občin na željo podpisnika pisma uredni-na Goriškem se v občini Števerjan štvu želeli opozoriti tako občinsko
Z otroške maškarade SPZ v Gorici
upravo kot samo vodstvo ustanove
IACP.
košnjo za objavo:
Trst, 15. februarja 1969 , enjeni gospod ravnatelj I
igeuu uvvuu	t-, *	w ~ —
bi ugotovili prave vzroke tragičnega dogodka. Na eni strani je obstajala domneva, da ni bil morda v redu žerjav, ki je dvigal premični oder toda baje so ugotovili, da I Jv‘rSto“ ugodnosti je stroj delal brezhibno.	I	s ....
Krivda za smrt nesrečnega De ne more nuditi Leporina je tako padla na delavca, ki je upravljal žerjav, 39-letnega Artura Paleicha iz Ul. Marussi 2.
Preiskovalni organi so domnevali ,	h;- TArp
.	-f	, --	, da je bil Palcich nepreviden pri I ““Lil, V .	. .	...	,
banja nastala za «itsr» zakonskih dviganju premičnega odra, se pra-1 zgradila vecstanovar»jsko niso, v ka osnutkov za slovenske šole, pr:dlo-1 vi da ni pazil do kakšne višine je I teri bi mogli dobiti dostojen stan Ženih v parlamentu tudi zato, ker dvignil tovor. V resnici se je zgo-mi «iter» sploh ni znan.	| djio, da je zgornji vlečni del pre-
Iz. vsega tega izhaja, da nisem mičnega odra zadel ob oviro, na-dajal nobenega _ nauka katere koli kar se je pretrgala jeklena nosil-
bi zaradi dijaškega protestnega gi- \
vasi, blizu domačih, kjer imajo ki jim jih mesto
Zato podpiramo predlog našega čitatelja, ki nas je opozoril na to vprašanje, naj n' ustanova za ljud občini števerjan
, as časopis je 6. februarja 1969 Prvi strani pod naslovom «Pio-
Jlai0 kihanje na višjih srednjih .	_	..... _ aaL
„ a.h itd.» objavil nekaj netočnih vrste, kajti pouk ni več moja na- na Vrv
za katere Vas prosim, da loga, in še toliko mani nisem orne-1 v juniju lani je tržaško kazensko
; nil morebitnih mednarodnih spora- sodišče obravnavalo obtožbo nena-zumov za videmsko pokrajino. | memega umora, ki so jo naperili Zahvaljuj.m se Vam za vljudno i proti Palcichu. Sodniki so spoznali objavo in Vas pozdravljam s spo-1 moškega za krivega ter so ga ob-
ii,.!11 .Popoldne okrog 17.1 s,.u.r.aJ. ko je predvidena ‘‘■'km občinstva
Popravite, in sicer:
tles- odP°slanstvo dijakov znanstve-1 zumov za videmsko pokrajino. ttipn: hceja «Prešeren. prišlo k| Zahvaljujem se Vam za vi i
ura za štovanjem
dijaki niso čakali «dalj časa«,'
?i jih sprejel, marveč so bili i ————
11 ie !.ah°i 'n .lobn,ab dr' l>au|ct' I V zveni s pismom šolskega skrb-kj _ Ze bd v moj! sobi v trenutku,! n^a prof. Angiolettija z dne 17. cl ,i VS,t?P| i■	.... ,	I t m., ki se nanaša na naše poro
i»iVakl ,so Prls 1 k ,?®eni. Kuv°-1 čilo o razgovoru z delegacijo dija-hurtii3''.lansko m Sem jim jaz pp-,/cou trgovskega tehničnega zavoda
t» KAi na| .govorijo slovensko, ce | „ziqa zais-> na Skrbništvu s šolskim1 priziva, temveč so potrdili prvotno
šolski skrbnik (prof. G. Angioletli)
sodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 10 mesecev zapora.
Palcich se ni sprijaznil s to razsodbo ter je vložil priziv. Med drugim je trdil, da se ne čuti krivega za nesrečo, ker sta mu ponesrečena delavca zakrivala pogled na dvigalne naprave.
Prizivni sodniki niso upoštevali
t,, bo'j želijo; oni niso postavili o ‘ahteve in se zato tudi niso skli-c^vah na «vse določbe, ki to pravi-
d jamčijo«
skrbnikom, objavljenim 8. t. m., smo ponovno interpelirali člane delegacije dijakov omenjenega zavoda, ki so nam potrdili, da vsebina na-ipi •' Dogovor je bil kratek, ker soisepa poročila bistveno odgovarja dimu H.ioii c*mr. in Ha «n njih0vim izjavam o poteku razgovora delegacije s šolskim skrbnikom. Posebej so dejali, da odgovarja poteku razgovora to, kar smo zapisali v zvezi z zahtevo po slo-
litn dlJaki dejali samo to, da so L njihovi součenci poverili na-: naj mi predložijo resolucijo, ilrnivi vsebovala njihove zahteve; da k- so mi jo in se poslovili, ne S6ttt m' nrisal' te zahteve in iaz
mi orisali te zahteve in jaz i>;" se torej omejil na to, da sem' in nJ' da >lb born pazljivo proučil list« zarad‘ pristojnosti poslal mi-..-Tstvu za prosveto, kar sem tudi
‘kril
potov
sem, da bodo trije dijaki
Wle in dva mladeniča) potrdili YnJe trditve.
abijhvaljujem se Vam za vljudno itn, in Vas pozdravljam s spo-
vanjem
šolski skrbnik (prof, G. Angioletli)
Trst, 17. februarja 1969 Penjeni gospod ravnatelj! ^klicujem se na članek, objavljen 8, ent listu v sobotni številki dne 'k«, bruarja 1969 pod naslovom *kik ."lepi» nauki dijakom sloven-Ifdi sol. Šolski skrbnik Angioletti W’ da v Beneški Sloveniji ni Slo-in vas prosim, da popravi-l>Ui?ekatere netočnosti, ki jih vse-sicJeBr,naslov in zadevni članek, in
teki: trditev, da so «na skrbništvu 'itn,!- med drugim, da jih čudi tale odnos med italijanskimi in Canskimi dijaki, tale .solidarno J ki jo starejša generacija tež-kerra?ume», je brez vsake podlage. Jaz nisem izrekel nobenega
slovensko mladino; hte' “tjaki so mi orisali svoje za-da med katerimi je bila prva ta, odprejo v nekaterih krajih siteTpske pokrajine šole v sloveniti) a Jeziku, Jaz sem tedaj pripom-‘kiji,- se oni za razliko z Italijan-''levi ,d‘jaki ne omejujejo na za-
k J4*11	11C VI1UCJUJCJU 41» Att-
tjik® šolskega značaja, ki se tičejo zavoda, marveč da k te zahteve tudi na vp._ tetitJa Političnega značaja. Po mo-«01 tnnenju ni zahteva po odprtju iki v slovenskem jeziku v videm-Pokrajini stvar, ki naj bi jo tržaški dijaki tržaškemu skrbniku, ki ni za to pri-bitph- marveč bi jo moralo more-V Postaviti prizadeto prebivalstvo, tli j, Je. vse; nikoli nisem trdil, da km videmski pokrajini Slovencev, t* nisem omenil možnosti mediti t11!* sporazumov med Italijo (^.“Ugoslavijo o tej stvari, kajti Wne trditve ne spadajo v nobe-Primeru v mojo pristojnost; Otti,., druga zahteva je vsebovala strokovnega zavoda v slo-til , 111 jeziku v Trstu. Fripom-ti^Sem, da se tudi ta zadeva ne bjei ‘'.Pbovega zavoda ter da so o kakor je znano, že razprav-vjr,.v mešanem odboru in jo pole , .* odprtjem višje srednje šo-Stjjl,‘talijanskim učnim jezikom v
lt£. tretja zahteva se je tikala tkjkega patronata na Repentabru. Uje 1 sem, da se tudi to vprasa-he tiče njihovega zavoda ter rnsem se vsekakor pri imenovano .tajnice tega patronata ravnal ^u volitev in po veljavnih
tal šeIe’na četrtem mestu je bila žSvn,rtVa- ki se je tikala njihovega ktlii„a' t.j. pomanjkanja učnih stv‘« za nekatere predmete in dej-Ija, ■ da neki profesor ni uporab-Sj. mksta za knjigovodstvo. Takoj Zjv1 Priznal, da je to bila končno ‘Svm' ki sc ie tikala njihovega UH,, a in ki je spadala pod mojo te^l°Jnost. Orisal sem jim razne »ih , v zvezi S sestavljanjem uč-W,khjig in sem obljubil, da se la? Pozanimal za uporabo teksta Ito; nJigovodstvo, kar se je tudi ta-
jL z8odilo;
1» ,,res je, da sem jih povabil, na, k pouku, kajti po mojem Vt!}Ju je že bil dos žen smoter, Priklicali pažnjo javnega reda
venskih šolah v Beneški Sloveniji, 'kar zadeva repentnmski patronat in zahteve po ustanovitvi slovenske strokovne šole v Trstu. Prav tako odgovarja, kar smo zapisali o šolskih učbenikih, glede česar tudi potrjujejo izjavo šolskega skrbništva pod točko e.
Glede točke a v skrbnikovem pi smu nismo v našem članku navedenih besed nikjer pripisali šolskemu skrbniku osebno, kot se to razume iz njegovega pisma, pač pa.
so bile v odgovarjajoči obliki izrečene na šolskem skrbništvu, kur so dijaki v bistvu potrdili. Glede točke t pa potrjujejo, da jih je šolski skrbnik opozoril na škodljive posledice eventualne nadaljnje stavke.
Na splošno pripombo šolskega skrbnika, da se slovenski dijaki ni-omejili samo na zahteve njihovih šolskih zavodov, ampak da so jih razširili tudi na zahteve, apolitičnega značajau, moramo dijakom čestitati in jih pohvaliti. To dokazuje njihovo zrelost in zavednost. Za rešitev problemov, kot npr. u-stanoviten slovenskega strokovnega zavoda in slovenskih šol v Beneški Sloveniji, je sicer pristojno ministrstvo za šolstvo in so potrebni zadevni zakonski ukrepi predsednika republike itd., šolski skrbnik pa je vendar najvišji predstavnik šolske oblasti v pokrajini. Zato so mu naši dijaki obrazlolili svoje zahteve, ki se ne tičejo samo njihovih zavodov in ki so zahteve vse slovenske skupnosti v Italiji, v upanju in prepričanju, da jih bo prenesel na pristojno mesto. Šolski skrbnik se je lahko prepričal, da slovenski dijaki občutijo krivice, ki jih glede šolstva še trpi naša narodna skupnost, in kako jih znajo ocenjevati.
Mladim išče jedro, zahteva konkretne in temeljite rešitve; tuje so ji polovičarstvo in diplomatska igra. Šolski skrbnik, ki le po svojem poklicii, mladino pozm, bo gotovo razumel tudi slovenske dijake m tudi njihove zahteve «političnega značaja):, za katere «ni pristojen», prenesel in obrazlof.il m pristojnem mestu, da bodo rešene. Tako vsaj upamo in tako upa tudi naša šolska mladina.
razsodbo.
Nov predsednik videmske trgovinske zbornice
Deželni vestnik št. 5 z dne 14, februarja objavlja med drugim odloka predsednika deželnega odbora Berzamfcija o imenovanju predsednika odbora, trgovinske zbornice, v Vidmu ter o namestitvi dveh članov odbora.
S prvim odlokom je predsednik Berzanti imenoval poslanca prof.
mlajši občani, ki so stopili v zakon. Doslej je bila v Števerjanu zgrajena samo ena ljudska hiša; kazalo bi čimprej uesničiti že dalj
Solidarnostno pismo goriških šolnikov s tržaškimi
Ob današnji stavki tržaških šolnikov za svoje pravice, ki so jih obsežno razložili v resoluciji, jim je poslal Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici naslednje pismo:
»Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici izreka svojim tržaškim kolegom ob njihovi današnji sta.vki popolno solidarnost.*
Posvetovanja PSI o položaju v Tržiču
Danes zvečer bo na sedežu PSI v Tržiču sestanek krajevnega odbora, v nedeljo pa bo občni zbor članov sekcije, ki mu bo prisostvoval tudi član državnega odbora stranke Bruno Lepre. Predmet raz-
☆
Slovenska prosvetna zveza je t Prosvetni dvorani priredila nadvse uspelo otroško maškarado, i%t katero je prišlo zelo veliko otrok in staršev. Za udeležence je bil na voljo prijeten program zabavne glasbe, ob kateri se je mladi svet mogel naskakati, igralci Slovenskega gledališča iz Trsta pa so prikazali odlomek iz igre Rdeča kapica, s katero bodo v kratkem nastopili v Gorici.
Večja posnetka kažeta otročad, kako se je nagnetla pod oder, da bi kar najbolj od blizu videli igralce iz Rdeče kapice (na mali sliki).
☆
časa obravnavano zamisel, kako bi prave bo položaj v Tržiču, s poseb-
zgradili še eno ali morda celo dve, da bi odpomogli težavam, o katerih smo govorili poprej. O tem bi
nim ozirom na krizo levega centra, borbe eiektrovarilcev in usode tovarne Solvay.
tiiiiiiiittiiiiiiliiiiiiiiiiiiitiiiiiaiiniiitiitiiiifiuiittiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifmiiliiuimitiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiitiuiii
OB DANAŠNJIM TRČENJU NA TRAVNIKU
Vozilo zdrsnilo in trčilo ob Hišo
V zid je zadelo tik Jerkičeve zlatarne
Vse se je dokaj v redu zaključi- v Sovodnjah, kjer bodo začeli
Mamiaga, z drugam odlokom pa pro. fesorja Renata Bertolija in dr. Stefana De Asarta namesto rag Giu-seppa Urlija in dr. Angela Scottija. Prof. Bertoli bo v odboru zastopal delavce, dr. De Asarta pa kmeto valce.
Včeraj je podpredsednik deželnega odbora Enzo Moro sprejel na vljudnostnem obisku novega predsednika trgovinske zbornice Maram goneja.
Odbornik Moro sprejel župana iz Forni di Sotto
Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro je včeraj zjutraj v Trstu sprejel župana in podžupana iz Fonu di Sotto Bruna in Vittoria Nassivero, ki sta mu predočila nekatera vprašanja v zvezd s turističnim razvojem občine. Med drugim sta orisala Moru pobudo konzorcija občin iz Spodnje Furlanije za zgraditev poletne in zimske otroške kolonije v občini, vprašanje vlečnice na smučiščih itd. Podpredsednik Moro je zagotovil občinskima možema, da se bo zanimal za rešitev teh vprašanj.
lo, čeprav bi se lahko tudi ne; v mislih imamo prometno nesrečo, ki se je včeraj dopoldne pripetila na sproti nadškofijske palače/ -v kateri je liat.85Q SpeCial zdrsnil na mokri ceslr ter'treščil ob hišo. ^
VČzUč je pTTfvožno koAI^ kilome'trbV, voznica, mlado dekle, ki' ‘J» ji dapflftilo 18, pa je ...	.	-	, bila pri svojih prvih kilometrih. Ob
Vlttori^M™^« Predscdm- njej je sedela prijateljica približno
se po Carduč-cijevi ulici na Travnik. Pred škofijo, kjer je prehod za pešce, cesta nekoliko zavije. Mladenka je v tretji brzini, morda tudi prek 50 km na uro pripeljala do prehoda za pešce, po katerem je ravno takrat stopala priletna ženica z onkraj meje. Nastal je neroden položaj, v katerem neizkušena voznica naenkrat ni več vedela, kje so zavore ter je hotela ženico obvoziti. Poskus ji ni uspel ter je z desnim kolesom zadela ob pločnikov rob. Podrla je ženico na tla, izgubila nadzorstvo nad vozilom ter s silo trčila ob zid na levi strani izložbe zlatarja Jerkiča. Vozilo se je ustavilo na pločniku. V tem se je ženica pobrala, iz bližnjih trgovin so priskočili nesrečnici na pomoč trgovci in kupci, mladenka je bleda kot zid stopila iz fiata ter bila docela ob sapo. Vozilo so obkrožili številni radovedneži.
Kakor smo že v začetku rekli, trčenje ni povzročilo hujših posledic. Na novem vozilu je za kakšnih sto tisoč lir škode, odrgnjen je tudi zid zgradbe, v katero se je zaletel. V vsej nesreči je najbrž imel še največ sreče urar Jerkič, ker je za las ušel pravcati katastrofi. Če bi namreč vozilo pol metra poprej trčilo ob hišo, bi zapeljalo naravnost v izložbo, dodobra založeno z urami in zlatnino.
Na kraj nesreče je prišla patrulja prometne policije in policije; stranki sta se sporazumeli na kraju sa-men. Vse se je namreč dobro izteklo, ke... je sreča bila na strani mlade šoferke (in tudi gospoda Jerkiča), za katero bo najbrž ta nesreča predstavljala kaj več kot šoferski izpit, ki ga je šele pred nedavnim opravila
pripravami In vežbanjem za prvenstvo ((Alllevili, ki * se bo začelo 3. omarca.
V nedeljo, 23. t. m. bo prijateljska tekma med Sanrocchese in eJjd,-po iz Sovodenj. Za to tekmo naj wffliwe}0 igralci otr 9;Sh na igrišču v Sovodnjah.
V Števerjanu, na Valerišču, praznuje danes svojo 60-letnico JOŽEF ROŽIC.
Ob tem jubileju mu želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva njegova soproga, sinova Ksaverij in David ter hčerki Helena in Silva z družinami.
„i,i„miiai,i,n,mn,milili...........................mi.....m........................im...............................................................................m...........................n«
OB STAVKI EIEKTROVARILCEV
V delavnici se je ponesrečil
Včeraj ob 10. uri so nudili v go-rlški bolnišnici prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh 48-let-nemu Attillu Gregoratu iz Gorice, Ul. Rossini 1, ki se je malo prej ranil na desnem očesu, ko je delal v avtomobilski delavnici Lancia pa mu je spodrsnilo, da je padel in se udaril.
...............................................um
SKLEPI POSEBNE DEŽELNE KOMISIJE
Objavljen seznam štipendij univerzitetnih študentov
Štipendije znašajo po 150.000 lir na lelo
Posebna komisija, ki jo določa I nosti kraja, v Katerem biva študent deželni zakon štev. 18 iz leta 1967, | Največ Jahko znaša dodatno^naka-je pripravila postopno lestvico štu-f " d en tov, kd so vpisani na prvi letnik univerze, katerim bodo lahko dali za sedanje akademsko leto študijsko nakazilo, ki ga predvideva orne njeni zakon. Komisija je tudi pripravila sezname študentov drugega letnika, za katere se potrjuje nakazilo, ki so ga že enkrat prejeli Lestvica je položena pri deželnem odbomištvu za prosveto v Trstu na Trgu Oberdan štev. 5. Proti njej lahko vložijo prizadeti priziv na odborništvo v roku 30 dni po dnevu objave te lestvice v deželnem vest niku. Študenti prvega letnika lahko i vložijo priziv do 15. marca, študenti drugega letnika pa do 3 marca.	, t
Zakon velja sedaj drugo leto Dejansko imajo sedaj pravico do nakazila po tem zakonu študenti prvega in drugega letnika akademske ga leta 1968-1969 Nakazilo znaša 150
zalo 15.000 lir na leto. Isto nakazilo dobe tudi študenti iz družin, ki živijo na področju dežele in študirajo na kakšna drugi univerzi, seveda če ni zadevne fakultete v Trstu.
Iz razpredelnice na odbomištvu je razvidno, da je bilo prvo leto predloženih 292 prošenj in da so jih sprejeli 178; za drugo leto pa 'je bilo predloženih 147 prošenj, 'medtem ko so jih sprejeli 101. Večina prošenj, katerim niso ugodit: se nanaša na študente, ki niso dobili poprečja redov, ki so predpisani, za drugi letnik pa za tiste študente, ki niso opravili izpitov prvega letnika.
Namen zakona je, da omogoči študij vsem tistim, kd so sposobni in marljivi in kd ne razpolagajo z dovolj sredstvi. Gre za dodatno
Danes v Krminu občinska seja
Niso nasilni delavci v borbi ampak tisti, ki jih izkoriščajo
Tako ugotavlja letak PSIUP v polemiki s CISL
dan za dnem delavstvu v ladje-1 Marija Lucia Birtig; Lelia Bub-deinici, kjer je prišlo v zadnjih | nich, Gianni Drascek, Valentino
dneh že do desetega «belega u-mora» v treh letih zaradi nevzdržnih delovnih pogojev, ne da bi pri tem šteli številne.nezgode, poškodbe ip poklicna obolenja.
Letak zaključuje ž Ugotovitvijo, da niso delaVci tisti, ki zaslužijo očitek nasilnosti, ko so y trenutku brezupa branili svoje interese, ampak tisti, kl politično zagovarja protidemokratsko. in protddeiavsko početje takih kr.ogov.
Ustni izpili za učitelje
Na oglasni deska šolskega skrbništva v Gorici šo objavili seznam z imeni 233 učiteljev, ki so pri-puščeni k ustnim izpitom na osnovi skrbniškega odloka št. 2789/ 266 od 15. 9. 1968, ter so dosegli od 30 do 47 točk. Med njimi so
Danes, v četrtek ob 21. uri bo na županstvu v Krminu seja občdn skega sveta. Na dnevnem redu Je več zanimivih točk. Med drugim bodo vzeli na znanje odstop dr. Bruna Pizzula ter imenovali njegovega naslednika: imenovali bodo nekatere člane komisije za davč ne pritožbe, proučili končni načrt za drugi obrok kanalizacijskih del za 30 milijonov, od podjetja SAT CA bodo odkupili zemljišče za gradnjo ljudskih stanovanj z deželnim prispevkom itd.
Seja je javna in se je lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za občinske probleme in način, kako jih svetovalci rešujejo.
Goriška federacija PSIUP je te dni objavila letak v zvezi z nedavnimi dogodki V Tržiču, kjer so stavkajoči elektrovarilci napadli sindikalista' GISL, potem/ ko je sporočil, da' njegova sindikalna organizacija ne bo nadaljevala stavko in namerava sprejeti pogoje, ki, so jih dosegli na zadnjem1 posvetovanju v Rimu. -
V letaku se obsoja ostra kampanja, ki sp jo začeli nekateri krogi, ki' z veliko gostobesednostjo, kričijo o /delavskem nasilju, ne-' strpnosti, .brutalnosti itd. Isti krogi pa, nimajo njti ene besede, s katero bi obsodili nespravljivo in protidetnokratično zadržanje neke sindikalne organizacije, ki je proti volji vseh delavcev kategorije elektrovariltev sklenila umakniti se iz borbe ter se tako uklonila volji delodajalcev; in njihovih koristi, na kateri računajo ob zlomu enotne delavske fronte.
Prav tl delodajalci delajo silo'tudi naslednja imena:
IZPRED SODIŠČA V GRADIŠKI
Predsednik kmečke zadruge zaradi otrobov pred sodnikom
Ker se izpovedi prič ne Strinjajo z obtožnico, so odložili razpravo
nt dolžan kontrolirat) blago v- pro-
Duca, Novella Gastich, Aldo Ger-golet, Lulsa Ghergolet, Elena Ia-colettig roj. Dorgnac, Lina Lipa-nje roj. Zagabria, Maria Luisa Lo-vrovlch. Adriana Preschern roj. Romano, Gina Radollovlch roj. Cortese, Nadia Radovan, Andreina Sfiligoj roj. Siess, Raffaela Smet, Giovanna Vidmar roj. Giorgi.
tisoč Ur na leto, dodaja pa se mu ustave, določena vsota na podlagi odaalje-1 študija.
Pred okrajnim sodnikom v Gradiški se je nioral te dni.zagovarjati pokrajinski svetovalec Bruno Marizza ‘v ‘ svojstvu predsednika Posoške zadruge kmečkih delavcev (ČILA), ki ima svojo prodajalno v Gradiški. Kontrolni organi so namreč pr) svojem pregledu lani v avgustu ugotovili,1 dd so irheli v tej trgovini na prodaj otrobe več vrst brez navedbe iz kakšnega žita so jih pridobili, kot to predpisuje zakon.
Obtoženec Je pred sodnikom lz-i tek, 20 t. m. ob 17.30 na igrišču1 javil, da kot predsednik zadruge
Trening naraščajnikov jutri v Sovodnjah
j i . Xi, ...	_ športno društvo «Sovodnje» ob-
pomoč k državnim štipendijam. Tu-	, d šnnrtnike s svoie-
ustave, ki govorih pravk^vseh' do I ea področja, da se zberejo v četr-
daji' in je tako naprtil odgovornost poslovodji' Amedeu Marussiju in prodajalcu Italu, Medebtu, Ker je‘ tudi zagovornik' obtoženca' dr. Battello zahteval, naj bi zaslišali ta dva kot priči, je sodnik na to pristal. Izkazalo se je, da sta prlčf izjavili precej drugače; kot pa sta v svojem zapisniku navedla kontrolna organa Sergio Regla in Enrico Galfi. Ker na razpravi ni bil prisoten Galli, ki je podpisal zapisnik, je sodnik odložil razpravo, da bi ga zaslišali In tako ugotovili, kdo ima prav.
Lov na lisico na Vrhu
V nedeljo 23. t. m. priredijo na lovišču na Vrhu lov na lisico. Zbirališče lovcev ob 8.30 uri v gostilni na Vrhu. Lova se lahko u-deležijo vsi tisti, ki imajo v redu lovsko dovoljenje, dovoljenje za lov ob meji in zavarovanje.
Dve prometni nesreči na cesti pri Štivanu
Prejšnjo noč, nekaj pred polnočjo, se je na državni cesti pri Štivanu ponesrečil 29-letni Luca Di Fabbris iz Tržiča, Ul. Bonavia, ki se je s svojo «minor» zaletel v na sproti prihajajočo «giulio» V Trži-ški bolnišnici so mu ugotovili udarec v prsni koš r. zlomom reber in druge poškodbe te- so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Včeraj zjutraj pa je na cesti med Štivanom in Devinom okrog 5. ure zavozil s ceste s fiatom 500 28-letni Rinaldo Visintin iz Tržiča, Ul. Ba-gni ter treščil v signalni drog ob cesti. Pri tem se je udaril v lobanjo in dobil še druge poškodbe. V bolnišnici v Tržiču se bo zdravil 15 dni.
Gorica
CORSO. 17—22:	«L’incendia dl
Mosca«, L. Saveljeva in S. Bond-arčuk; sovjetski kinemaskopski film v barvah
VERDI. 17—22: «C’era... una volta«, Tom in Jery, barvna risanka.
MODERNISSIMO. 21.15: «L’armata a cavaJlo«, T. Konykova in M. Kozakov; sovjetsko - madžarski film, mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15—21.30: «11 mio sangue brnela«, A. Vlakos in E. Mathanael; film mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15-21.30: «Come sal-vare un matrimonio e rovinare la propria vita«, D. Martin in S. Ste-vens; film je v barvah.
Iršič
AZZURRO. 17.30: «La pelle bruce-ra«, S. Davis, L. Falana in F. Sinatra. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «La donna nel cemento«, F. Sinatra, R. Welsh. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30: «Oggi a me, do-mani a te«, M. Ford in B. Spencer. Barvni film.
Aorti Gorica:
«Soča» — Nova Gorica: «Alžirska
bitka«,. italijansko-alžirski film —
ob 18. in 20.15
»Svoboda« — Šempeter: «Quillerje-vo poročilo«, angleški barvni film - ob 18 in 20.15.
Šempas «Zlata zmaga«, ameriški barvni film — ob 20,
Deskle: «Tobruk». ameriški barvni film - ob 17 in 19.30.
Renče: «Can. can«, ameriški barvni film — ob 19.
Ke-nal: ((Prepevam za Pancho Vlila«, mehiški barvni film — ob 20. uri.
Prvačina: «Lih», ameriški barvni film — ob 20
V predoru je zavozil v zid
Včeraj ponoči ob 1.20 so nudili v splošni bolnišnici v Gorici pomoč 33-letnemu Armandu Braicu, kmetu iz Moše, ki so mu zdravniki ugotovili, več, manjših poškodb na obrazu. Okreval bo v 6 dneh. BraJco se je malo prej ponesrečil v predoru pod Gradom, ko se je peljal % avtom, pa je vozilo zadrsalo na mokrčm cestišču in zavozilo v stransko steno predora.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Alesani, Ul Carducai St 38, tel 22-68
IK2IC
Danes ves dan in ponofil je v Tržiču odprta lettarna ((Centrale« — Piazza della Repubblica, tel. 7234. RONKE
Danes Je odprta tezama «Alla Stazionen dr Matitti — Viale Garibaldi 3 - tel 77046,
mm
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Po zelo borbeni igri Milan-Celtic 0:0
Milančani so streljali kar 17 kotov - Povratna tekma bo 12. marca v Glasgowu
MILAN:	Cudicini; Anquillettd,
Schnellinger; Ro sa to, Malatrasi, Trapattoni; Hamrin, Lodetti, Sor-mani, Rivera. Prati.
OBLTIC:	Fallon; Craig, Gem-
mell; Brogan. Mac Neill, Clark; Murdoch, Johnstone, Wallace, Len-nox, Hughes.
SODNIK: Tschencher (Z. Nemčija).
Srečanje med Milanom in Celti-com, je potekalo v znamenju snega in velike borbenosti obeh ekip.
Sneg je že v jutranjih urah povsem prekril Igrišče stadiona San Siro in uprava je morala poklicati na pomoč 300 delavcev, ki so komaj po štirih urah napornega dela skidali sneg tako s pregrinjala, s katerim Je bilo prekrito in zavarovano igrišče, kot tudi s tribun.
Toda pred tekmo je začelo zopet močno snežiti in igrišče je bilo kmalu zopet povsem belo.
Na takem igrišču seveda ni bilo mogoče predvajati tehnično dovršene igre, toda v zameno sta obe ekipi pokazali izredno borbenost, s katero se je zlasti odlikoval Milan. Napore tega moštva, da bi prišlo do gola, najbolje osvetljuje podatek o razmerju v kotih, ki govori s 17:5 v njegovo korist. Italijani so napadali izredno ostro, toda mirna in preudarna obramba Celtica je bila vedno razporejena tako, da je bil med žogo In vrati stalno eden od njenih igralcev.
Milan je imel najlepšo priložnost, da bi prišel do gola v 18. minuti drugega polčasa, ko je Ha-

SMUČANJI
NA CONSKEM PRVENSTVU
Miran Dolhar (SPDT)
v slalomu šestnajsti
To Je bil prvi uradni nastop SO SPD Trst
Preteklo nedeljo je bilo na Pian-javallu consko smučarsko prvenstvo v slalomu za člane. Tekmovanje ie bilo veljavno tudi za ((Nagrado Munariii, organiziralo pa ga je društvo SCI CAI iz Pordenona.
Za slovenske zamejske smučarje je bilo to tekmovanje še posebno pomembno. Prvič je namreč na njem sodelovalo s svojimi barvami Slovensko planinsko društvo Trst, aalerega je na tem tekmovanju za stopal Miran Dolhar. Poročali smo te, da je moralo SPDT prebroditi številne težave, da se je lahko vključilo s svojamd tekmovalci med ostale registrirane športnike v naša državi. Prav zato je bdi tekmovalni uspeh Mirana Dolharja na tej prireditvi drugotnega pomena. Bistveno je bilo to, da je lahko slovenski tekmovalec prvič branil barve slovenskega društva na uradna prire-[Jiltvi FISI.
Kljub temu pa uspeha Dolharja ne moremo podcenjevati. Med 50 tekmovalci se je uvrstil na zelo dobro 16. mesto z zaostankom 14’’3 za zmagovalcem.
Zmagal je Pachner (SCI CAI Por. demoni s časom 41”4, drugi pa je bil Rosenwirth (SCI CAT XXX Ot-tobre - Trst) s časom 43"7.
Med društvi je zmagal SCI CAI XXX Ottobre, na drugo mesto pa so se uvrstili smučarji od GG FF iz Vidma.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, vendar se je odvijalo na zelo težki progi in v hudi megli. Začeti bi se moralo že ob 9. uri zjutraj, ker pa je bila cesta zasnežena so lahko tekmovalci prišli na Piancavallo s precejšnjo zamudo in so startali šele ob 14. uri. Zato so tudi opravili en sam tek.
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Zmaji Mussncrja in Fasolisove
BARDONECCHIA. 19. — Na 1-talijanskem državnem prvenstvu alpskih smučarskih disciplin so da-
1.
2.
3.
4.
5.
nes dosegli naslednje rezultate: Zenski slalom Clotilde Fasolis 87’21 Giustlna Demetz 87”36 Roselda Joux 87”42 Glorianda Cipolla 88”01 Giovanna Tiezza 89”
6.	Anahid Tasgian 91"56
7.	Claudia Simontacchi 92" 12 UH Leltner 92”80 Anna Vittoria Dulio 92”91 Nora Manticelli 93”23
Moškj veleslalom
Gerardo Mussner 3’26”51 Pier Lorenzo Clataud 3’26"51 Marcello Varallo 3’26”67 Giuseppe Confortola 3’27”26 Giuseppe Compagnoni 3’27”49 Edoardo Scbmalzl 3’27”55 Claudlo De Tassis 3’27”88
8.	Felice De NiCOlo 3’29”19
9.	Enrico Demetz 3’29”21 0. Piazzalunga 3’29”38
«.
9.
10.
1.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
mrin iz razdalje dveh metrov s strelotn z glavo zadel vratnico.
Težko igrišče je proti koncu precej utrudilo igralce obeh ekip, vendar pa so Škoti zaradi svoje odlične kondicije prav do zaključka tekme uspešno vzdržali tempo igre, ki ga je vsilil Milan in so si s tem temeljito izboljšali Izglede za uspeh v povratni tekmi, ki bo na sporedu 12. marca v Glasgowu.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Slovan Bratislava premagal Torino i 1:0
TURIN, 19. — V prvem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih pokalnih prvakov je Torinu povsem nepričakovano spodletelo, čeprav je bil v srečanju s Slovanom iz Bratislave favorit je to tekmo izgubil z 1:0. Odločilni gol srečanja je padel v 10’ drugega polčasa, dosegel pa ga je levo poikrllo Jok!. Torino — ki Je ta poraz doživel povsem zasluženo — bo imel zdaj v povratni tekmi v Bratislavi zelo težko nalogo, če se bo hotel uvrstiti, v polfinale. V tej tekmi bi moralo namreč Fabbrijevo moštvo zmagati vsaj z dvema goloma prednosti, če bi hotelo,napredovati v višje kolo.
Povratna tekma bo 5. marca.
Zaradi izgredov zopet hude kazni
MILAN, 19. — Disciplinska komisija FIGC je tudi ta teden izrekla več hudih kazni nekaterim društvom in igralcem. Zaradi neredov med tekmo Juventus - Roma je kaznovala Turinčane z odvzemom dveh točk in je tekmo registrirala z izidom 2:0 v korist Rome. Razen tega je tudi diskvalificirala igrišče Juventusa za eno tekmo.
Ker so gledalci s sneženimi kepami obmetavali med tekmo sodnike mora Inter pjačati kazen 1.250.000 lir, nekatera druga društva pa so prejela (za enak prestopek svojih navijačev) nekoliko nižje globe.
NAMI INI TENIS
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Zadovoljiv nastop slovenskih igralcev
Ukmar (Sokol) je zmagal med mladinci
V nedeljo je -bilo pokrajinsko prvenstvo 3. kategorije (moški) in prvenstvo mladincev ter naraščajnikov. Slovenski šport so zastopali igralci ŠD SOKOL in ŠZ BOR. čeprav je bilo število slovenskih predstavnikov sorazmerno majhno, lahko rečemo, da so se kar dobro izkazali. Najboljši igralec Sokola, ruladi Peter Ukmar, je celo osvojil turnir mladincev, v 3. kategoriji pa je dosegel ob izredno močni konkurenci odlično tretje mesto. Ta uspeh je za našega mladega igralca tembolj obetajoč če pomislimo, da je Ukmar podlegel v 3. kategoriji samo proti zmagova’cu turnirja, Venutiju. Prav tega 1-gralca pa je Ukmar gladko premagal v finalni tekmi mladinskega prvenstva. Novi pokrajinski mladinski prvak igra značilno japonsko napadalno igro, je precej gibčen, manjka pa mu izkušenost in tudi taktika igre je pri njem precej e-nolična: očitno pomanjkljiva pa je pri njem atletska kondicija. Prav gotovo bo Ukmar s časom odpravil tudi te pomanjkljivosti in tedaj tudi vidnejši uspehi ne bodo manjkali.
Od borovcev se je najbolj? uvr-
stil Tomšič, k.i je dosegel 8. mesto v III. kategoriji.
Rezultati:
3. kategorija:
Ukmar — Floreani 3:0 (21:8, 21:7, 21:10)
Tomšič — Renni 3:0 (21:12, 21:5, 21:14)
Ukmar — Palman 3:2 (21:10, 17:21, 20:22, 21:17, 21:15)
Tomšič — Peterlini 0:3	(16:21,
21:23, 15:21)
Ukmar — Divo 3:0 (21:12, 22:20, 21:14)
Ukmar — Venuti 0:3 (15:21, 19:21, 15:21)
Končna lestvica:
1.	Venuti (CGS)
2.	Birsa (OGS)
3.	Ukmar (SOKOL)
4.	Peterlini (OGS)
Mladinci:
Ukmar — Omizzolo 2:0 (21:7 21:9) Ukmar — Gaspari 2:0 (21:7, 21:5) Ukmar — Koren 2:1 (17:21, 21:15, 21:14)
Ukmar — Venuti 2:0 (23:21, 21:15) Končna lestvica:
1.	Ukmar (SOKOL)
2.	Venuti (OGS)
3.	Koren (CGS)
Grbec
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Nevarna šesterka Čelane v soboto gost borovcev
Bar in AGI zmagovalca prvega kola ženske B lige Na lestvici za «Pokal prijateljstva» vodi Poreč
Zanimanje za dvoboj med tržaškimi gasilci in Celano za osvojitev prvega mesta in s tem pravice do napredovanja v prvo ligo, raste z vsakim kolom. Ta teden je tembolj živo, ker bo prav Čelana gost borovcev, ki bodo tako neposredno sodniki prvenstva. Čelana bo morala gotovo napeti vse sile, da bo osvojila zmago, medtem ko se bodo gasilci pomerili v domačem derbiju s šesterko CRDA, ki letos ne dela nasprotnikom velikih težav.
V preteklem kolu je CRDA ponovno klonila na domačih tleh. Tokrat je osvojil obe točki Mi-nelli, ki sameva na tretjem mestu lestvice in nima več problemov.
Gasilci so gostovali v Modeni, kjer jim je CIAM nudil precej odpora, toda Tržačani, ki že vidijo pred seboj A ligo, so dobro zaigrali in nasprotnik je moral popustiti. Tudi Čelana je slavila gladko zmago. Na domačih ■ tleh je namreč premagal ekipo Mazzoni.
Bor je moral v soboto opraviti naporen «tour». Fantje so odpoto-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiininimiininumiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiJiiiiiiiiiii
ATLETIKA
Evropsko prvenstvo v Atenah letos od 16. do 21. septembra
Za prireditev vlada veliko zanimanje ■ Nastopilo bo nad 1000 tekmovalcev
Stari stadion v Atenah na katerem so bile leta 1896 prve olimpijske igre. Na tem stadionu bodo opravili svečano otvoritev letošnjega atletskega prvenstva
Evropsko atletsko prvenstvo bo letos v Atenah od 16. do 21. septembra. Prvenstvo bo deveto t>o vrsti. Dosedanja tekmovanja so bila v letih 1934 (Turin), 1938 (Pa niz), 1946 (Oslo), 1950 (Bruselj), 1954 (Bern), 1958 (Stockholm), 1962 (Beograd) in končno 1966 (Budimpešta). Za grško prestolnico bo po raaruh izvedbah balkanskih atletskih iger, letošnje prvenstvo najva-žneja športna prireditev po prvih olimpijskih igrah modeme dobe leta 1896.
Baje vlada za tekmovanje veliko zanimanje.
Organizacija tekmovanja poteka v redu, nima pa v primerjavi s prejšnjima dvema izvedbama v Beogradu visokih ciljev. Atletsko je Gruja slabša od Jugoslavije, da o Madžarih niti ne govorimo. Organizator bo zato tvegal mnogo manj kot. prejšnji gostitelji.
Za atlete ne bo na razpolago posebnega naselja, ker v Atenah ni nobenega primernega centra, kii bi lahko sprejel približno 1200 atletov, trenerjev in spremljevalcev. Vsi u-deležencd bodo zato nameščena v hotelih. Skušali t>odo sicer vse namestiti čini bliže športnim napravam, stadion za treninge pa le ne bo vsem prav na roki.
Tekmovanja sama bodo na stadionu Karaiskakis v Neon Phali-ronu, predmestju prestolnice, kakih 10 km od središča proti Pireju. Stadion Karaiskakis je tipično nogometno igrišče, zgradili pa so ga tako, da se da okoli pravokotnika speljati tudi atletska steza. Ta je dobesedno stisnjena med tribune in igrišče in ovinki so zelo nerodni. Najprej krivina, ki se v sredini nekoliko ublaži, nato pa ponovno krivina kot na začetku Tekačem na 200 in 400 m bo ta posebnost nedvomno škodila.
Naprave za skoke v daljino in
tudi za met krogle, ki so zaradi i da je zanimanje za atletiko v Gr-manjšega obsega na velikih stadio- čiji tako veliko, da bodo prostori nih navadno izven tekailišča, so v J hitro pošli.
Atenah znotraj. To bo gotovo precej obremenilo celo . napravo in tudi gledalci ne bodo imeli tako lepega pregleda nad tekmovanji.
Izredno neroden in moraa tudi nekoliko nevaren bo met kopja. Za-letišče bo urejeno diagonalno in pri metih od 75 metrov naprej, ki niso popolnoma pravokotni s sredinsko osjo, se lahko zgodi, da kopje pade tudi na tekališče.
Pomembna posebnost stadiona Karaiskakis bodo naprave iz tartana, umetne mase, ki je tako revolucionarno posegla v atletske dosežke. To zelo drago rešitev bodo organizatorji upoštevali tudi za pomožni stadion za treninge. Zaradi tartana je pričakovati rezultate velike vrednosti. Ne sicer takih kot v Mehiki. Tartan bo sicer isti, v
Mehiki pa je atletom pomagala tudi manjša odpornost redkejšega zraka.
Stadion Karaiskakis ne bo edino prizorišče prvenstva. Organizatorji so se spomnili tudi na staro grško tradicijo. Otvoritvena in zaključna svečanost bosta na starem stadionu Panathinaikon, maratonski tek pa se bo končal tudi na tem stadionu. Proga maratonskega teka- bo speljana po isti poti, kjer je slavni junak Filipides tekel, da bi Atencem oznanil zmago nad Perzijci.
Baje je v Grčiji zanimanje za atletiko zelo veliko, stadion Karaiskakis pa sprejme lahko 40.000 gledalcev. Ker bodo na tribunah razne pomožne službe odnesle precej prostora bo ostalo dejansko okoli 34.000 mest. Računajo, da bodo velik del zasedli tuji gostje (10 do 12 tisoč), tako, da bo Grkom ostalo nekaj nad 20 tisoč mest. Menijo,
Ti uradni podatki prirediteljev pa so verjetno nekoliko pretirani. Tujih gostov gotovo ne bo 10 tisoč in tudi zanimanja v Grčiji verjetno ni toliko. Stadion bi moral v tem smislu povsem zadostovati. Stadion Panathinaikon lahko sprejme 70 tisoč gledalcev.
Vstopnina na glavni tribuni za vseh 6 dni bo veljala 15.000 lir. Celotna prireditev, ki predvideva tudi razna javna dela pri ureditvi mesta, bo Grčijo stala približno 7 milijard lir.
vali iz Trsta zgodaj zjutraj in prispeli v Aosto malo pred tekmo samo. Dvanajst ur dolge in u-trudljive vožnje niso dajale dovolj jamstva za uspeh, poleg tega pa je postava «plavih» odpotovala brez Uršiča. Na igrišču pa je bila prav ekipa, ki bj morala biti trudna, zaigrala zelo dobro in ni dovolila nasprotniku niti seta. Se več! Fantje so celo zasledovali v tretjem setu Izid s 15:0. Po teh dogodkih in upoštevajoč potovanje moramo borovce samo občudovati in upajmo, da bodo v soboto ponovili izreden nastop v Aosti.
Izidi:
•Čelana — Mazzoni 3:0 Gasilci TS — *CIAM 3:1 Minelli — *CRDA 3:1 Bor — »Godioz 3:0
LESTVICA
Gasilci TS	15	13	2	43	15	26
Čelana	15	13	2	41	18	36
Minelli	15	11	4	35	23	22
Pagnin	13	9	4	33	20	18
CIAM	15	7	8	29	29	14
Bor	15	7	8	30	32	14
Mazzoni	15	7	8	27	31	14
Scaiola	14	5	9	23	32	10
CRDA	15	1	14	12	44	2
Godioz	16	1	15	16	45	2
lin —
Prihodnje kolo:
Bor — Čelana Mazzoni — Scaiola Pagnin —■ CIAM Gasilci TS — CRDA Minelli — Godtoz * + *
V	soboto se je začelo prvenstvo ženske B lige. Na tem prvenstvu nastopajo v D skupini kar štiri slovenske šesterke, ki so se tudi v prvem kolu spoprijele med seboj.
V	soboto zvečer sta Bor in Zarja odigrala nezanimivo srečanje v telovadnici' v Ul. della Vtftle. Ba-zovke so odpovedale na vsej črti-in niso bile kos niti servisom nasprotne ekipe. Poleg tega pa so odpovedale pri grajenju igre, za kar je nekoliko kriv tudi sodnik, ki je piskal skoraj vsako s prsti podano žogo in to obema ekipama.
Bor je pokazal gotovost svoje igre in je bil popoln gospodar položaja. Na mreži sta se izkazali Bezeljakova in Sonja Pernarčič, kateri so zelo dobro «podajale» prav B&zovke.
Breg in Sokol sta zaigrala na mokrem igrišču in tudi žoga je bila primerno mokra ter spolzka. Breg je kljub temu dobro gradil in pokazal predvsem svojo izkušenost. Sokol
in tudi osvojil drugi set. PoZlt..e no so v ekipi zaigrale najmlaJ sile. ki od tekme do tekme nap1
se tek-
dujejo. V četrtem nizu pa pri stanju 4:4 ulila ploha in me je bilo konec.	u
AGI je gostoval v Pordeno * ’ kjer je premagal ekipo Casagf® de iz Sacileja. Ta se je Gorica^ kam trdovratno upirala in
celo vzela set. Casagrande je tal!0
jiin .ako
ne gre P°d'
zopet dokaza!, da ga cenjevati.
Izidi prvega kola:
•Bor — Zarja 3:0 AGI — »Casagrande 3:1	,
Breg — Sokol 2:1 (prekinjen8 Prihodnje kolo:
Casagrande — Bor Zarja — Sokol Breg — AGI
* * *
V tem tednu so odigrali tudi tekmi za «Pokal prijateljstva«-
rečanke, ki so gostovale v Trstu odnesle dve zmagi in tako se« vodijo na začasni lestvici. Sokol mogel proti Porečankam nua dovolj odpora, ker je razlika * ekipama precejšnja. Nabrežinke -se kljub temu dobro branile in prikazano igro tudi zadovoU1 j
Bolje je šlo Bregu, ki je -	,
tudi set. Tekma je bila '30r"fre-in, zanimiva. Udarna moč P® ča' pa je bila odločilne važn°s
Izida:
Partizan Poreč — Sokol 2:0 Partizan Poreč — Breg 2:1
dobro upiral
Poreč	LESTVICA 7 6 1	12
Rijeka	6 5 1	10
Breg	8 3 5	8
Bor	6 2 4	4
Sokol	5 0 5	1
4 2 11 9 10 f. *•
ATLETIKA
23 držav na evropskih igrah v Beogradu
Športniki 23 držav bodo s°de.K
vali na 4. evropskih atletskih v dvorani, ki bodo 8. in 9. n)9im v Beogradu. Po do sedaj

nedokončnih prijavah se bo udeležilo 209 atletov in 121 ati-- ^ ter 87 trenerjev in drugih špof™^ funkcionarjev. Skupno torej ,v športnikov in športnih delanj. Igre bo spremljalo nad 100 karjev, med njimi okrog 40 i2 zemstva.
Novi atenski stadion Karaiskakis, na katerem bo letošnje evropsko atletsko prvensivo
Pav/a Hočevar
POT SE VIJE
20.
Spomini
žimnico, ki sem jo pripeljala s seboj, so mi položili na šolske klopi in se poslovili z glasnimi pozdravi, veselimi in jokajočimi. Soseda mi je prinesla večerjo: ocvrta jajca, kruh in žganje! Ko senv bila sama, sem se začela razgledovati. V sobi, ,hiši’ z veliko kmečko pečjo je bila učilnica z novim šolskim inventarjem v zabojih, na levi vrata v štibelc — moje neopremljeno stanovanje, iz veže še vrata v kuhinjo z bleščečimi sajami v obliki stalaktitov, iz kuhinje vrata na vrt z lužo, s ščavjem, koprivami in rpijem*). Res, zanimivo! Pa sem le zaspala, kot da bi me vrgel v vodo. Zjutraj so prišle ženske m prinesle pogačo, mleko, jajca, orehe in žganje in boječe vprašale:
«Jeste	l’iše	živi,	naša jadna gospodičina? Takva	strašna
noč pa kakav vetar!»
Lastniki hiše so se bili, še pred leti izselili v Ameriko. Nihče ni	hotel	več	stanovati v tej podrtiji, saj	je	strašilo,
če je le	malo	veter potegnil. Res sem videla,	da	so na
pol odtrgane deske bingljale izpod slamnate strehe. Pa za šolo bo že, saj bo kmalu nova zgradba. Dolgo so se moški borili zanjo; ico je Ciril-Metodova družba ponudila izdaten prispevek,	so takoj	prosili za ustanovno listino.	Na	učitelja
•) Rpjj _ repinec, arctium; bodljivi cvetovi te rastline se močno primejo obleke, zato si otroci radi nagajajo z njimi.
pa je bilo treba dolgo čakati, šolskih otrok je bilo nekaj nad 20 iz treh vasic. Sčasoma sem jih razporedila v oddelke, ker se je pri tistih, ki so ali niso dotlej redno hodili v šolo v Stari trg ob Kolpi, izkazalo, da so le nekaj več znali kakor prvički. In kako so bili vsi pridni, mirni, da je ta discipliniranost bila že kar neprijetna. Ker jih je bilo tako malo, so se že v šoli vse naučili. Na pomlad smo dobili prirastek — skupinico cigančkov, starih od 6 do 12 let. Avstrijska oblast je začela takrat zelo pritiskati na cigane, da so morali pošiljati otroke v šolo — k sedenju, ne k učenju! Brez pozdrava so umazančki stopali v razred, sedali v zadnji dve klopi in kot kipi negibno strmeli predse po cele ure. Nihče ni znal povedati svojega imena in priimka. Šele od orožnikov sem izvedela, da so iz znanega rodu Hudorovičev. Ko so prvič prišli, sem jih bila silno vesela. Romantika! Cigančke bom učila, kulturne ljudi bom napravila iz njih! Pa ni bilo nič. Naj sem se še tako trudila, ne z lepo besedo ne z darovi, z ničimer jih nisem mogla pridobiti, še zdramiti ne. Samo vstajali in sedali So v zboru kakor drugi. Vsak dan so me nadlegovale ciganke s prošnjo za pomoč. Vedno je katera pravkar rodila, če ne prosilka sama, pa njena sestra. Moja garderoba se je krčila, dokler me niso vaščanke opozorile, da ciganka vsak dan rodi... Nekega dne ni bilo skupine več v šolo, ciganska kovaška kolonija je bila odšla. Na drugem kraju, na drugi jasi se bo pred njenim taborom spet pojavil orožnik in spet bodo disciplinirano pošiljali otroke v šolo...
Z ljudmi sem bila v tako prijaznih stikih kakor z otroki, ženske so mi zaupavale svoje križe in težave, zatekale so se k meni po pomoč pri šivanju, pri kuhi, ob gostijah, v bolezni... Z moškimi smo se pogovarjali ob večerih na klopi pred hišo. Marsikateremu je bilo treba pojasniti uradni dopis, sestaviti prošnjo, prebrati pismo, ki ga je v pisavi nerodni sin narekoval tuji roki; županu sem opravljala tajniške posle — dnevi so bili prekratki. Tudi, sama bi bila potrebovala kaj časa zase. Naročila sem si časopi^m knjige,
ki sem jih poznala, a jih dotlej nisem mogla kupovati — najraje bi jih bila prebirala noč in dan. Razmahnilo se mi je bilo dopisovanje: z domom, s sošolkami, z našo organizacijo, s svojo simpatijo — študentom Markom z Dunaja. Seveda, zakaj pa ne, saj nisem več hodila v šolo! In tudi članica organizacije nisem mogla biti več. Težko sem pričakovala pošte, posebno njegove Pisal je tako lepo, o vseh važnih dogodkih v literaturi in znanosti, o lastnem življenju in doživetjih, o svojih ciljih in hrepenenjih. In mojih pisem si je želel...
Verouk je hodil poučevat kaplan iz Starega trga ob Kolpi. Ko je po uri izpustil otroke, je potrkal na moja vrata in stopil v sobo. Vse ga je zanimalo: moje osebno življenje, razmerje do vaščanov, najbolj pa knjige v tistem visečem zaboju na steni. Skraja je bil precej vljuden, kmalu mi je njegova prijaznost presedala in začela sem se mu umikati. Nekoč me ustavi vaščanka in vpraša, zakaj da hodim po vasi, kadar so gospod v šoli. že prej mi je mislila nekaj povedati. Da gospod radi gledajo za dekleti — no, mladi so še — dekleta jih pa ne marajo srečavati. Takrat se mi je posvetilo, nič več me ni mogel ujeti za pogovor.
Ni bilo dolgo, ko se ustavi pred šolo uradna kočija. Neznan gospod stopi v razred in se predstavi:
«Okrajni glavar Domicelj. Dovolite, da grem v vašo sobo, malo preiskavo bomo napravili, vaše knjige bom pregledal...«
Kar odrevenela sem. Preiskava! Do takrat še nismo slišali o preiskavah.
«Imate še kje kaj knjig? Ali so to vse? Saj sem si mislil. Nikar se ne ustrašite! Iz župnijskega urada v Starem trgu smo dobili poročilo, da imate prevratne knjige, verske in politične. Saj si lahko mislite, kdo vam je tako naklonjen!«
Glavar Domicelj je bil izredno razgledan človek in kot avstrijski uradnik Slovenec na svojem mestu. Njegov konjiček je bila toponomastika. Z duhovnikom Podlogarjem sta preučevala nastanek krajevnih imen. Takrat sta se zanimala
red'
posebno za kraje, katerih ime označuje samostalnik s P ^ pono: Zagozdac, Podgora, Podlog, Zakraj... Ugotovila sta
klancu prihaja kopica otrok, pred seboj ženejo dečka, vl v prvem svetlem zelenju. Učencem v klopeh uide v:
Nazadnje se bo sprevod ustavil pri najbolj prijazni ,v (on-i iirv, v.«-.*« cb-,,v,oi( jn ocvrij vsej kar b0 nabral ^
tam jim bodo skuhali ni Jurij.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVU: TEST - (JL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal	559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - Ul SV	FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno HUO	t
vnaprej četrtletna 2.250 Ur, poUetria 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v	tednu ln.nedeljo 50 para <50 starih dinarjev), mesečno 10 din (lOUU starih dinariev), letno 100	din (UMIOO starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega	1	[jr
Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon Z2-207, tekoč) račun pri	Narodni bank) v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega	stolpca: trgovski 150. financno-upravm ž50, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi
beseda — Oglasi za tržaško ln goričko pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& PubUcitš ItaUana« — Odgovorni urednik: SIANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
h
*b
«
Dri
u9
*li
it
je pripovedoval glavar — da iz lege kraja in njegove lin. v&li sestave lahko sklepamo, iz katere smeri so se naselj® sj
I!”
k
»o-
t
Jer
k
vel
hi
ho
v
4
sel
toi
iti
hp
k
k
'a
k
k
h
h
ustanovitelji tistega naselja, še več, tudi njihova misel11 se razodeva	iz imena.	j.0
Raziskovalca laika sta v mislih pregledovala slove11 ^ zemljo, kraj za krajem, preučevala pri tem duševnost h®- t najstarejših	prednikov	ter	podoživljala	njih	povezanost
zemljo. Zdi se mi, da je Podlogar celo pripravljal člahe g0 tej teoriji za Dom in svet. Tukaj kakor marsikje drugje # takrat naši inteligentje iz samega domoljubja poseg®;1 znanost kot nestrokovnjaki in se s težavo dokopavab v. ali pa samo brodili — proti tistemu, kar nam danes str0 _ njaki brez naporov in jasno razgrinjajo v knjigah ih p davanjih.	[9
Miselna vrtanja po preteklosti so takrat močno ustre 0< mojemu razpoloženju,	saj	so	mi	dopolnjevala	roma1111 k
ki me je opajala z vseh strani, če sem šla proti ge sem se morala ustaviti pri lončarjih, ki so iz surove dob1-n0, gline primitivno izdelovali najpreprostejšo črno lončem 9 Zdelo se mi je, da gledam iznajdljive prednike- Nekj, pomladnega dne je prišlo v šolo prav malo otrok. Ko h° j,0 vprašati, kje so drugi, zaslišim od zunaj otroško petje-
lrlann.11 nriViaia lrrvr»i/-»a r»fv»r*Tr	cnKoi itnnnlA /lakira	(
Zeleni Jurij! Naj ga gredo gledat k oknu, jim pravim-«Joo, Mate ga prati!« zavpije prvi.
Res, Mate stopica okoli zelenega Jurija in ponuja ut*£.go malho gospodinjam, ki hite iz hiš in mu nosijo v vl% jajca, klobase, koščke slanine, kruh. Preprosti starinski haP^ iz razigranih otroških grl. zavija vasico v
bajko davnimi,