http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1118
7896 1 2»44067 111
ČETRTEK 10.SEPTEMBER 2015 / ŠTEVILKA 1118, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
(3 simobil
ikn	D/^x /z^i nol/oi Ioo/^in
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli. Sončno nabrežje 2 tel.šL 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Pokličite mobilca!
040 211434
Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1
4.
"&A
Od kod strah pred množico
Begunci iz vojnih območij prihajajo v kolonah, ki se pred vsako oviro spremenijo v množico teles in misli, njihova moč je vse bolj izražena dokler ne prečkajo takšne ali drugačne meje in se potem odpravijo naprej do naslednje. Nič jih ne ustavi.
(Mef) Tako je bilo vedno v zgodovini. Spomnimo se gladiatorjev, francoske revolucije ali boljševiš-ke revolucije, ko ni bilo straže ali garde, ki bi ustavila množico, ko ta preseže kritično maso. Kolikšna je ta kritična masa je, seveda, odvisno od teže problema in od sistema, ki ga napada ali spreminja. V primeru sirskih in drugih beguncev z bližnjega vzhoda je takšna kritična masa nekje pri tisoč ljudeh, pa naj gre za begunce v čolnih ali tiste, ki so se proti zahodnemu raju odpravili peš.
Nič in nihče jih ne ustavi, ne makedonska vojska z gumijastimi izstrelki ne madžarska bodeča žica in niti rokavski prekop. Množica gre naprej, zanjo ne veljajo pravila potnih listov, vstopnih vizumov. Vedno je bilo tako.
Vsak od nas je že bil kdaj del kakšne množice, vendar še zdaleč ne takšne, kot se zdaj vali po evropi. Naša množica, naša mala revolucija je bila eksistenčno neprimerljiva z begunsko, saj se je največkrat oblikovala pred vrati novoodprtega trgovskega centra.
Naši oblastniki pravijo, da smo pripravljeni na prihod beguncev v Slovenijo. Kaj to pomeni? Ali imamo v pripravljenosti posebne enote policije ali morda vojsko, ki jih bo skušala obvladati z gumijevkami. Verjetno ima oblast v mislih hrano in prenočišča, toda, kaj pa bo s potnimi listi in identifikacijami. Ko bodo krenili jih ne ustavi nihče. Niti Cerarjeva birokracija ne. Če pridejo posamično bo še šlo. Če bodo množica pa jim lahko pomagamo le ljudje. Mi pa smo res pripravljeni.
Sportajte z nami
Od 19. septembra do 24. oktobra 2015 spet pripravljamo Dneve odprtih vrat izolskega športa. V letošnji akciji, ki občanom predstavlja izolska športna društva in različne športne panoge, bo letos sodelovalo več kot 20 društev in klubov, ki se bodo najprej predstavili na veliki prireditvi na Lon-ki, ki bo 19. septembra dopoldne. Pridite in Sportajte z nami!
Črna vrv, ki beži v kanalizacijo v ulici Ob stolpu je v resnici meter in pol dolga kača črnica, ki se je prestrašila mimoidočih. Očitno je tu našla dom. Pa brez skrbi, ni strupena in tudi boji se ljudi.
^--------------
Gombač vet
Veierinahskaambulania Izola o.o.o.
AmBULATORIO VETERINARK) ISOLAS.R.L.
Dobrava le
6310 IZOLA/ISOLA
tel.: 05/64132 22
urnik / orario
pon.-pet. / lun.-ven.
8-12 /16-19
sobota / sabato
9-12
nedelja zaprlo
Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA
Ti A k. ?,y a i^-vnr-n	tel. 040 600 - 700
BANKA KOPER mali oglasi in naročnine: tel 040 211 434
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa
MIGRANTI IN GNIDE
Ajlan in Galib al Kurdi, njuna mama in še devet sorodnikov je življenje končalo v pesku plaže v letovišču Bodrum v Turčiji. Njun priimek ni družinski, je ime naroda kateremu pripadajo. So Kurdi in na bodrumski plaži niso umrli zato, ker jim niso dopustili počitnikovati, ampak zato, ker so bežali pred vojno, preganjanjem, pogromom. Vse to smo, tudi mi, gledali na tv ali na časopisnih fotografijah, menjali kanal ali obrnili stran. Vse dokler niso objavili fotografije Ajlana al Kurdija v pesku. Takrat smo razumeli, da ne gre za navaden statistični podatek, ampak, da stotine tisoče ljudi beži in da jim je, kot zatočišče ostala samo Evropa, saj ne morejo ne na vzhod, ne na jug, ne na sever, ampak samo na zahod. Tam pa niso dobrodošli, saj menda ogrožajo naše krščanske korenine. Tako trdijo samozvani branilci evropskega krščanstva, ki so tudi med nami in to celo visoki državni funkcionarji, sedanji in nekdanji, ki pozabljajo na eno od 10 zapovedi, največji zaklad kršanstva:
LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAMEGA SEBE To je naša sramota in naš greh. Mi sodelujemo v njihovem preganjanju tako kot tisti, ki jih preganjajo, saj jim ne pomagamo preživeti. Saj vse vidimo in nič nam ne pomaga, če zapiramo oči.
Bodrum je v antični Grčiji znan kot Halikarnas. V bizantinskem času, kot Petronium. V antičnem času je bila tam grobnica kralja Mauzola, znana kot eno od sedmih antičnih čudes. Po tej grobnici so vsi mavzoleji po svetu dobili ime.
Bodrum je znan tudi po tem, da je tam rojen Herodot, človek, potepuh, kijev svojem življenju prepotoval ves znani svet in pisal o njem, ne le zemljepisno, ampak je opisoval in popisoval zgodovino. Tako je postal priča antične in oče evropske zgodovine, ne le zato, ker je opisoval dogodke, ki jim je bil priča, ampak je vse tudi faktografsko preverjal. Zahvaljujoč njegovi metodi in metodologiji bo resnica o smrti Ajlana al Kurdija, njegovega brata Galiba in njune mamice, shranjena za vse večne čase. Kakor tudi resnica o bezmejni sramoti naše generacije, naših Urbanov in njim podobnih politikov. Ker, Ajlan in Galib ter številni drugi z njuno usodo, nimajo svojega mavzoleja, še tega ne vemo, ali imajo kakšen grob. Imajo pa Herodota, ki je opisal od kod so prišli in kakšna zgodovina je za njimi. Rojstvo in nato tri, oziroma pet let življenja, potem pa so jih neljudje pregnali, drugi neljudje pa jih niso sprejeli, Ajlan in Galib sta svojih nekaj otroških let preživela tam, kjer so rojene vse tri velike religije našeg sveta, kjer je nastala prva pisava, od koder smo dobili astronomijo, medicino, matematiko, kjer je zrastlo prvo žito in prvo sadje. Vse to smo mi dobili od njih, saj takrat, dvanajst tisoč let nazaj, mi še nismo bili podobni ljudem, oni pa so že imeli zakone. Hamurabija. In so direktni potomci očeta Abrahama, kralja Davida in preroka Mohameda. Nam pa politične gnide govorijo, da so migranti. Kvote. Teroristi. ZN definirajo migrante kot ljudi, ki se, iz ekonomskih ali privatnih interesov, selijo iz enega v drugo mesto (državo). Samo rasisti in fašisti lahko Ajlana in Galiba in vse druge tisoče, stotisoče, milijone pregnancev, naslavljajo z migranti.
V psalmu 137, ki so ga prepesnili Boney M v pesmi »Ob Babilonskih rekah« je, med drugim, zapisano:
»05 rekah Babilona, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona...Kako bi mogli peti Gospodovo pesem, na tuji zemlji?...Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj moja desnica pozabi prijem, jezik naj mi se prilepi k nebu, če se te ne bom spominjal«
To so peli prvi begunci, pregnanci, za katere ve naša zgodovina, začeta s Herodotom. Potem so to pesem, zavestno ali nezavestno ali podzavestno, peli evropski Judje, ve se kdaj, pa so jo peli »migranti« iz Vukovara, iz Sarajeva, iz Srebrenice, iz Sirije, iz Afganistana, iz Iraka, iz ... naprej pa naštevajte sami.
60 sekund o desnem ekstremizmu
Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS) je v torek, na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, v okviru enominutnih govorov v zvezi z »desnim ekstremizmom", povedal naslednje:
»Spoštovani, vsi, o katerih bi rad spregovoril nekaj besed, so v Evropi: imenujejo se Zlata zora v Grčiji, Jobbik na Madžarskem, NPD in Pegida v Nemčiji, Nacionalna fronta v Franciji, FPO v Avstriji, The Boots Boys na Norveškem, fronta skinheadov v Venetu v Italiji, pa neo-ustaši in neo-čet-niki na Hrvaškem in v Srbiji.
Vsak posebej v svojih državah - z redkimi izjemami, še ne predstavlja resne nevarnosti za ustavni red, za naše skupne evropske vrednote. Ko pa seštejemo njihove cilje in si ogledamo programe, ne moremo mimo spoznanja, da v senci in pod okriljem krize, ekonomske in begunske, raste nevarna moč netolerance, razdora in agresivnosti.
Zato se mi zdi pomembno, da o pomenu desnega ekstremizma in o nevarnosti, ki jo napoveduje, spregovorim danes, pa čeprav samo za eno minuto. Hvala lepa."
Pogovori o zdravju
Vsak tretji četrtek v mesecu potekajo v Društvu upokojencev pogovori o zdravju. Poleti smo začasno srečanja prekinili. Ponovno bi se dobili v četrtek 17.9.2015, ko bomo obravnavali:
1.	Trideset minut dnevno za mladost, dr. Slavica Ritonja
2.	Z umovadbo proti demenci, univ. dipl. psiholog Ljubo Klanj šček
3.	Sistem prostovoljnega dela v Izoli, Darja Zaviršek
Največ časa pa bomo ponovno posvetili za obravnavo lastnih težav in razpravo o najboljših načinih za pomoč pri reševanju teh težav ter preprečevanju pojavljanja zdravstvenih težav.
Vabljeni v Društvo upokojencev Izola na Plenčičevo 3.	DU lz0|a
Delavnica suhozidne gradnje
Občina Izola v okviru projekta Revitas II vabi na delavnico suhozidne gradnje, ki bo v soboto, 12., in nedeljo, 13. septembra na domačiji Medljan v Cetorah nad Izolo. Delavnico, ki bo oba dneva potekala od 9. do 15. ure, bodo vodili priznani mojstri suhega zidu. Udeleženci bodo gradili oziroma obnavljali suhi zid na Medljanovi domačiji. Udeležba na delavnici je brezplačna, je pa udeležbo treba potrditi najpozneje do četrtka, 10. septembra po elektronski pošti na naslov vinko. zupancic@t-2.net ali po telefonu na številko 041 609 884.
Gre za projekt, s katerim želijo sodelujoči partnerji (občine Koper, Izola in Piran, mesti Vodnjan in Buzet, Istarska županija in Turistično združenje Istarske županije) narediti pomemben korak k revitalizaciji istrskega zaledja, promociji turizma in ohranjanju bogate istrske kulturne dediščine. Projekt Revitas II je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška.

Izola
Demokracija je vsem odveč
Sinoči je bila v Livadah javna predstavitev umestitve novih parkirnih mest, ki bi nadomestila tista, izgubljena z gradnjo oskrbovanih stanovanj v Livadah. Kdo bodo stanovalci tega bodočega objekta in kje bodo oni oziroma njihovi obiskovalci parkirali svoje avtomobile se, vsaj načelno ve, kje bodo parkirali svoje avtomobile stanovalci Livad pa je vprašanje. In, kot smo že vajeni, je bil obisk predstavitve, spet, katastrofalno slab.
Župan Igor Kolenc je povabil stanovalce ulice Emilia Driolija na predstvitev pobude za ureditev parkirišča na zelenici med ulico in Južno cesto. Do pobude je prišlo menda zato, ker so stanovalci ulice E. Driolija ugotovili, da se bo po ukinitvi makadamskega parkirišča ustvarila parkirna stiska na območju.
Strokovne službe so pripravile osnutek načrta, ki predvideva postavitev kakšnih 30 parkirnih prostorov na zelenici ob Južni cesti. Na predstavitvi načrta je bil prisoten tudi župan, ki je stanovalcem razložil različne možnosti, ob tem pa omenil, da so na Občini že poskrbeli za več parkirnih mest ob Cesti A in za OŠ Livade. Sicer je bilo število stanovalcev na predstavitvi izjemno majhno, vsega kakšen ducat, mnenja okoli ureditve parkirišč na zelenici pa so bila deljena. Po eni strani so se nekateri pritoževali nad tem, da bi tako dobili parkirišča tik pod oknom, drugi pa so ugotavljali, da bo prišlo do hude parkirne stiske, če tega parkirišča ne uredijo. Veliko je bilo razprave tudi o tem, ali je potrebno zagotoviti parkirno mesto ob stanovanju, ali ne.
Parkirišče ali zelenica
Obe stališči sta na žalost po vsej verjetnosti kar pravilni. Po eni strani je škoda vsake zelenice, še posebej pa za potrebe parkirišča.
Mladih nič ne briga
Župan Igor Kolenc je med predlogi prisotnih (ti so bili v veliki večini predstavniki starejšega dela prebivalstva), sprejel možnost, da bi v bližini blokov postavili nekaj parkirnih mest namenjenih za dostavo, omenil pa je tudi, da bodo ob zaključku gradnje oskrbovanih stanovanj na makadamskem parkirišču prisluhnili občanom, če bo prišlo do težav s parkiranjem.
Župan je tudi povedal, da je za stanovalce starega mestnega jedra normalno, da nimajo avtomobila parkiranega ob stanovanju in očitno se bodo na to morali navaditi tudi stanovalci tega dela Livad. Bi bilo pa vsekakor zanimivo videti, kaj bi se zgodilo, če bi kdo vložil pobudo, da bi izpraznili Veliki trg in tako predali osrednji Izolski trg sprehajalcem. A M,
Drugo dejstvo pa je, da bo kakšnih petdeset avtomobilov, kolikor jih je bilo parkiranih na makadamskem parkirišču v času predstavitve načrta, odslej moralo iskati parkirno mesto veliko dlje, tudi vse do univerzitetnega kampusa.
Župan Igor Kolenc je govoril o demokratični odločitvi, a vprašanje je, če je izbira med dvema možnostima, ki imata vsaka svojo slabo plat, zares demokratična. Verjetno bi bilo bolj demokratično, če bi se stanovalce ulice Emila Driolija vključilo v razpravo še preden bi jih postavili pred dejstvo. Toda, glede na skromen obisk predstavitve je mogoče vseeno sklepati, da je večini stanovalcev prvzaprav vseeno, kaj se dogaja z zemljišči v okolici njihovih blokov.
MEJA DO KONCA LETA?
piše: Franc Krajnc
Kljub zapletom, ki so nastali po prisluškovalni aferi in z odstopom Hrvaške od postopkov arbitraže v Haagu, lahko morda še to leto pričakujemo dokončno odločitev o meji na kopnem in na morju med članicama EU - Slovenijo in Hrvaško. To kar sedaj zagotovo vemo je le to, kdo so bili v letih 1991 in 1992, ko je Hrvaška dokončno postavila mejni prehod na levem bregu Dragonje tisti, ki bi lahko ukrepali. Dogajanja so opazovali Lojze Peterle, Igor Bavčar in Janez Janša. Vsaka čast morda sedaj že nekoliko pozabljenemu borcu za mejo Jošku Jorasu, ki mu je izdatno pravno pomagal sedaj že pokojni odvetnik Danijel Starman, ki pa je, kljub tamkajšnjim morda 15 stanovalcem, ostal osamljen.
Slovenija, ki je 25. junija 1991 slavila dan samostojnosti in neodvisnosti, je na tem področju zamudila vlak. Hrvatje so Piranski zaliv preimenovali v Piransko valo in si pastili polovico. Sledili so t.i. ribiški incidenti, nato pa je prišel čas sporazumne rešitve - glede meje naj odloči arbitražni tribunal.
Nedvomno, da ima arbitražno sodišče sedaj težko delo, saj mora »premleti« na tisoče strani pisnega materiala in skic ter dokončno odločiti potek kar dobršen del 600 kilometske državne meje med RS in RH. Upoštevalo bo mednarodno pomorsko pravo, po katerem ima vsaka država, ki meji na morje, pravico do dela morja. Savudrija, ki od leta 1956 ni več slovenski teritorij, bila pa je stroletja sestavni del piranske komune, bo torej dobila pravico do morda tretjine zaliva. Slovenski parlament bo tako prisiljen spremeniti ali dopolniti tezo o »celovitosti Piranskega zaliva«. Slovenija bo dobila mednarodnopravno jamstvo neškodljivega prehoda na odprto morje (oblika še ni dokončno znana), zelo negotovo pa je kaj bo sodišče sklenilo glede treh zaselkov Bužin, Škrile in Mlini, ki si jih je de facto že pred leti dobesedno prisvojila Hrvaška. Pravljice kaj sta glede meje v Istri nekoč skovala Vladimir Bakarič in Edvard Kardelj ostanejo le pravljice.Če to niso, bi meja s Hrvaško morala potekati po stari strugi Dragonje, to je mimo zapuščenega rudnika črnega premoga. Adijo letališče, adijo polovica solin.
Piranska občina ni bila, na primer, niti sposobna prevzeti 20 hektarjev zemljišča in treh hiš v Savudriji, ki jih je takratni komuni pred davnimi leti podaril švicarski državljan Antonio Cacia. Sicer pa ni nikjer originala daritvene listine. O tej daritvi in zahvali darovalcu priča le spominska tabla s citatom na hodniku občinske stavbe. O tem kako bo odločilo arbitražno sodišče in če bo Hrvaška res spoštovala odločitev, rane Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega istnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača.
Kažem ja kažeta ti


RISPEVEK
Kdo je pripravljen poslušati o kazetah
Člani akcijske skupine za ureditev pogojev kmetovanja v izolski občini, v sodelovanju z društvom Izolani in tednikom Mandrač organizirajo posvet o zagotavljanju pogojev za kmetovanje v občini Izola. Posvet bo v torek, 15. septembra ob 11.00 uri v preddverju kulturnega doma v Izoli
S posvetom, na katerega vabijo vse vpletene in pristojne, od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine do Občine in Upravne enote, pa tudi predstavnike Ministrstva za kmetijstvo in Kmetijsko gozdarske zbornice, bi radi opozorili na nujnost dogovarjanja pri zagotavljanju pogojev za kvalitetno kmetovanje, tudi v izolski občini.
V vabilu odgovornim na posvet oziroma pogovor v izolski kulturni dom so zapisali:
Težave zakupnikov in lastnikov zemljišč v občini Izola, ki imajo na teh zemljiščih postavljene ta-koimenovane pomožne kmetijske objekte, gotovo poznate. Nekaj sto lastnikom takšnih objektov grozi rušenje obstoječih objektov, saj enostavno ne morejo doseči njihove legalizacije zaradi najrazličnejših razlogov (temelji, vkopani objekti, prevelike dimenzije ali preveč manjših objektov na enem zamljišču). Nekateri lastniki teh objektov že imajo odločbe o rušenju, drugi jih čakajo.
Upravna enota Izola je, v zadnjih letih, lahko izdala vsega eno gradbeno dovoljenje za tak objekt, čeprav je Občina Izola s sprejetjem sprememb in dopolnitev PUP-a za podeželje skušala prispevati k ureditvi pogojev za kmetovanje in posledično tudi gradnjo oziroma legalizacijo obstoječih objektov namenjenih izključno kmetovanju.
Dodatno težavo povzroča stališče Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki na območju izolskega amfiteatra ne dopušča vkopavanj in temeljenja stavb, poleg tega pa se merila in kriteriji gradnje objektov iz novosprejetega PUP-a razlikujejo od tistih v pravilniku Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Vse te različne zahteve imajo na koncu istega ..prizadetega", to pa je kmetovalec, zakupnik ali lastnik, in zato je prav, da tudi tisti, ki obdelujejo to zemljo povedo, kakšne težave imajo, predlagajo določene rešitve, predvsem pa odgovorne pozovejo k tvornemu sodelovanju pri zagotavljanju najosnovnejših pogojev kmetovanja, od vinogradništva in oljkarstva do sadjastva in vrtnarjenja v izolski občini.
Organizatorji želijo s tem pogovorom predsem opozoriti odgovorne, kaj prinašajo nekatere njihove odločitve, morebitni zainteresirani pa se še vedno lahko priglasijo k debati Marjanu Miklošiču na telefon: 041 885 297.
Smrekarjeva je ena naj lepših in do nedavnega najmanj obnovljenih ulic. Zdaj se stanje popravlja, fasade in strehe tudi.
Tako-le je včeraj dopoldne ladja Nova, last Sandija in Roberta Radoloviča, kupljena z evropskim denarjem četrte osi, ki spodbuja trajnostni razvoj ribištva izplula na panoramsko vožnjo. Morda zadnjo, saj nima več pogodbe za privez ob ribiškem pomolu, češ, da ni ribiško plovilo, čeprav na agenciji za Kmetijske trge trdijo, da Evropa dovoljuje privez takšnih neribiških bark
Med položnicami v mesecu septembru me je presenetila tista, ki s fotografsko pomočjo prikazuje, da sem kot udeleženec v cestnem prometu presegel hitrost na lokalni cesti Prešernova - Jagodje - Bel-veder za 17 oziroma 12 km/h. Od tukaj globa za 250 eur in odvzem treh kazenskih točk. Pri plačilu v 15 dneh je globa znižana na 125 eur in če denarja ni, ti Občinarji ponudijo plačilo v treh ali štirih obrokih. Brez popusta.
Kazen sem plačal takoj po prejemu odločbe in hkrati razmišljal, kako mi je sploh uspelo prekoračiti dovoljeno hitrost 50 km/h. Odkar pomnim, se striktno držim cestno prometnih predpisov. Na koncu sem pristal na natančnost izmerjene hitrosti, saj je nemogoče dokazovati naprotno.
In če je res, da so v Izoli, po zadnjih podatkih, poslali na domove kršiteljev okoli 2000 položnic (in to samo v mesecu juniju), to pomeni, da bi v v občinsko blagajno priteklo okrog 500.000 Eur, če bi vsi plačali poln znesek oziroma malo manj kot 300.000 če bi plačali polovičnega. V tem primeru si lahko v Izoli obetamo veliko novih pridobitev za dobro očanov. Je temu res tako?
Osebno v to filozofijo močno dvomim, je pa ta cestni odsek, vsaj v Izoli, največja pridobitna dejavnost oziroma gospodarska panoga, ki se ji obetajo še kako zlati časi. Do kdaj? Drugod v Sloveniji so takšnemu ravnanju kaj hitro naredili konec. Denimo v Mariboru (zgodbo kar dobro poznamo), pa menda tudi v Postojni in še kje.
S postavitvijo radarja nismo veliko prispevali k varnosti prometa. Kapitalistična ekonomija in na tej osnovi novi tržni izumi ne poznajo usmiljenja in če je temu tako, je prav, da bi se vsi, ki iščejo nove poti, za blagostanje v Občini, zahvalili tistim, ki smo napako v obliki prehitre vožnje morali plačati.
Davkoplačevalski denarje tako le obliž na rano nekoč močnega gospodarstva V izolski Občini.	Vlado Ostrouška - presenečeni voznik
Namesto odpisa dolgov - kazni
Ob tem pismu smo se tudi v uredništvu zamislili nad tem, da v občini Izola še nismo dorekli katere dolgove in koliko le teh bodo lahko odpisali nekateri naši soobčani, zato pa smo jih dodatno obremenili s kaznimi za prometne prekrške. Iz občinske uprave so nam sporočili, da so na Belve-derju od 19. 6. 2015 do danes, s pomočjo radarja, zabeležili skupaj 1773 prekrškov. Vseh ostalih prekrškov pa je bilo, od 1.1. 2015, zabeleženih še 2263. Drugače povedano, letos je bilo izpisanih že več kot 4.000 prekrškov in izrečenih prav toliko kazni. Gre za prihodek, ki, za razliko od prometnih prekrškov, ki jih izreka policija, predstavlja prihodek občinskega proračuna, zato je tudi toliko zanimanja za tovrstne radarje. Toda, v Postojni so že ustanovili civilno iniciativo proti takšnemu “obdavčenju” občanov in kaj lahko se zgodi tudi v Izoli.	ur
Begunci

Beguncev ni v samskem domu
“V Stavbenikov samski dom so že pripeljali begunce, mi pa smo še vedno brez strehe nad glavo” mi je očital eden od čakajočih na neprofitna občinska stanovanja, kot da bi bil kaj kriv oziroma, kot da bi bilo s tem kaj narobe. Pa v domu ni nikogar in tudi če bi bil, bi bilo prav.
Nesreča je vedno nesreča, pa naj bo naša ali nekoga drugega. Zato je razumljivo, da je največ odpora pomoči beguncem slišati iz ust tistih, ki tudi sami potrebujejo pomoč. Kot, da bi odrekanje pomoči drugim prineslo njim več sreče. Pa nikoli ni bilo in ne bo tako. Srečo imajo vedno bogati, razen, če se jim zgodi to, kar se je zgodilo večini beguncev, ki hodijo proti obljubljeni deželi. Nekatere motijo njihovi pametni telefoni in to, kako so oblečeni. Pri tem pozabljajo, da gre za povsem običajne ljudi, delavce, inženirje, zdravnike, profesorje, ki so s svojimi družinami zbežali iz domovine, ki je sredi vojne vihre.
Deklarirano in realno
V Sloveniji pravimo, da je za morebitni prihod beguncev vse poskrbljeno. Na načelni ravni verjetno res, dejansko pa smo se zaprli tako kot kakšna druga sosednja država, le da ne uporabljamo žičnatih ograj in zidov.
O tem je pripovedoval Slavko Samotorčan, ki je želel od besed preiti k dejanjem in je želel priti v stik z begunci ter povabiti sirsko družino z otroki, da najde začasno prebivališče pri njih doma, vse dokler ne rešijo svojega statusa. Pa ni šlo. Zaletel se je v zid formalnosti, ki so šle tako daleč, da bi bil lahko obtožen tihotaplje-njaljudi, če bi begunsko družino iz Budimpešte pripeljal v Izolo.
Za nas in za njih
Slišati je tudi pripombe, češ, imamo oziroma skrbi nas za begunce, nimamo in ne skrbi nas pa niti za lastne ljudi.
Tudi to je, žal res. In spet priletimo na področje načelnega in realnega. Oziroma, kot bi rekli na Radiu Arevan: Načelno imajo vsi ljudje stanovanje, le da nekateri ne vedo, kje.
Tak je tudi primer vsaj štirih Izo-lanov, ki jih pobliže poznam in vem, da so trenutno brez doma, brez prihodkov, brez prihodnosti. Eden je bil do nedavnega na visokem položaju v Komunali, drugi je umetnik, tretji nekdanji boksar in boksarski trener, četrti pa je zgolj to, kar je: uboga sirota, ki ne zmore poskrbeti zase pa jo je humana občina brez kakršnegakoli obvestila vrgla na cesto, ga pustila brez stalnega prebivališča, kot da ga ni.
Bojim se, da takšna “skrb” čaka tudi begunce, ki bi morebiti zašli k nam. Dobili bi to, kar dobijo naši. Načelno vse, realno nič.D.M,
Balinarji ob prazniku KS
Vsako leto ob prazniku Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava organiziramo tudi balinarski turnir. Letos nam je ponagajal dež, pa smo ga izpeljali na pokritem balinišču v Arigoniju. Sodelovalo je deset ekip. Pokal za 1.mesto je ostal kar upravljalcem balinišča, kjer se je turnir ovijal, to je Jadran Izola, drugo mesto je pripadlo ženski ekipi izolskih balinark seveda z moško pomočjo, tretje mesto so zasedli balinarji iz Marezig in četrtega balinarji 4. julija iz Kopra. Pokale je podelil dolgoletni predsednik Balinarksega kluba in Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava gospod Maks Filipčič.
Za uspešno izpeljan turnir se zahvaljujejo vsem, ki so s svojim delom k temu pripomogli.	Nadja
..Spoštovana visoka predstavnica, vi ste nas danes prepričali, da si resnično želite priti v sfero tistih, ki lahko premaknejo stvari. Najbrž je moralo priti tako daleč, da smo soočeni s katastrofo beguncev, da smo razumeli, da obstaja vzročna povezanost med vojnami, intervencijami, iluzijami, na katerih je temeljila politika Zahoda na Bližnjem Vzhodu, in med posledicami, s katerimi smo soočeni danes. Vendar mislim, da je bistveno vaše 11 spoznanje, da je mir najpomemb-~ nejši. Za to pa bo treba prepričati , ^ dosedanje velike igralce, med njimi §. doslej ni bilo Evropske unije, da 1 Evropa lahko doda vrednost k mi-?? ravnemu procesu - tako med Pale-J= stinci in Izraelci, kot Bližnjega Vz-g hoda v celoti, rekel bi, tudi širše. e Ivo Vajgl na plenarnem zasedanju o vlogi EU ^ v bližnjevzhodnem mirovnem procesu
VSI SMO BOŽJI OTROCI
piše: Aleksandra Krejči Bole
Ne mine dan, kaj dan, ura, da ne slišimo o begunski krizi in dobesedno navalu beguncev iz tretjega sveta na evropska tla, kjer naj bi jih čakala boljša prihodnost in življenje vredno človeka. Žal, mnogim nesrečnežem ni dano priti do tega obljubljenega kontinenta, kjer »teče med in mleko«, kjer te čaka zagotovljena služba, primeren bivalni prostor, zdravniška pomoč, brezplačna šola za tvoje številne otroke, univerza, kjer lahko študiraš in pridobivaš nova znanja, nakupovalni centri in trgovine, igrišča, lepo urejeni parki, sodišča, kjer ti pravično sodijo in upoštevajo osnovne človekove pravice, kjer te čaka pripor, ne usmrtitev »na licu mesta«, cerkve in mošeje, kjer lahko moliš in utrdiš svoja verska prepričanja.
Želijo priti v Evropo, kjer do nedavnega nismo poznali meddržavnih mej, kjer naj bi imeli vsi polnoletni prebivalci, ne glede na spol, pravico do volitev in izražanja svoje politične pripadnosti, spolnosti, veroizpovedi; v Evropo, kjer imajo ženske enake pravice kot moški, kjer samostojne in izobražene ženske same odločajo o svojih željah in uresničujejo svoje ambicije; v Evropo, kjer prevladuje parlamentarna demokracija in svoboda gibanja; v Evropo, kjer si lahko kristjan, protestant, ateist ali celo musliman.
Želijo priti v Evropo, kjer ne rušimo tisočletne stavbe in svetišča, ampak jih obiskujemo in občudujemo; v Evropo, kjer imaš nek standard in si ob raznoraznih obletnicah in feštah privoščiš kozarec dobrega vina.Zdaj se nam dogaja tragedija medcelinskih razsežnosti, ki nas spreminja v nestrpneže, sovražnike sočloveka, ki posiljeno spreminja naše dojemanje sveta in stoletnih vrednot.
Danes mi, sodobni prebivalci Evrope, tem utrujenim in izropanim ljudem postavljamo meje, jih ograjujemo, omejujemo gibanje na prostem, jim iščemo (neprimerna) bivališča, določamo urnike vožnje z vlaki in avtobusi do cilja, ki smo ga določili mi. Begunci pa imajo svoj cilj, ki so si ga sami določili in ne glede na vse žrtve in težave skozi katere so šli, ga želijo uresničiti. Gremo skozi obojestransko tragedijo, kjer smo vsi udeleženci: mi, Evropejci, kot branilci demokracije in svojega ozemlja in begunci kot žrtve svojih vladajočih diktatorjev, padli na izpitu humanosti. Moramo pomagati tem ljudem, saj so tudi oni božji otroci.
Saj smo vendar Evropejci, kulturni narodi, ki verjamemo v demokracijo, svobodo, enakopravnost, pravico do veroizpovedi in spoštovanje sočloveka. Če bomo na teh temeljih gradili in reševali begunce, pa čeprav jih bo na stotinetisoč prišlo na ta naš, že star in izčrpan kontinent, bomo ohranili našo identiteto, pokazali samospoštovanje, utrdili naše vrednote, naš način razmišljanja in vodenja oziroma upravljanja s svetom, ki mu pripadamo in smo ga pridobili skozi večletne, krvave vojne v preteklosti.
Aleksandra Krejči Bole je upokojena profesorica angleščine in ruščine, kot upokojenka je aktivna v andragoškem društvu Morje. Rada piše in potuje. O sebi pravi, da verjame v človeka in njegovo pravico, da sam odloča kaj želi in hoče doseči v življenju. Njena stališča niso brezpogojno tudi stališča uredništva.
Prof.dr.Marko Hawlina je s kolegico in partnerico asist.dr.Petro Schollmayer v septembru lani odprl moderni medicinski center v atriju Hotela Metropol, ki ga je otvoril Piranski župan, Peter Bossman. V centru deluje tudi mag. Franc Planinšek, znani plastični in estetski kirurg, njegov kolega dr. Nevio Medved ter dermatologinja dr.Jasmina Demšar. Center uspešno deluje že eno leto. Vsi podatki o centru in dejavnostih so dostopni na spletni strani
www.mc-portoroz.eu ali telefonu 031 394 224.
o Prof.Havvlina, kaj vas je pripeljalo na obalo?
Vedno me je privlačilo morje, kjerkoli že. Slovenska obala mi je pri srcu zaradi prav posebne atmosfere. Razlogi so torej osebni, a tudi strokovni: v času uveljavljanja nove metode operacij sive mrene z ultrazvokom sem na povabilo takratnega predstojnika oddelka dr.Bogomirja Oblaka več let učil kolege iz izolske bolnišnice in tam deset let opravljal zahtevnejše operacije.
o Tehnologija je zelo napredovala - kaj so bistvene pridobitve na vašem področju?
Danes z najsodobnejšo opremo večino posegov naredimo skozi zelo majhne vstopne rane, tako, da se po operaciji praktično ne vidi, da je bilo oko operirano in pacientom na oko tudi ne dajemo več obveze. Imamo tudi odlične diagnostične aparate, ki nam natančno izračunajo predvideno dioptrijo očesa. Zato so danes rezultati operacij tako dobri, da je možno operirati tudi nekoga, ki ima sicer z očali dober vid. Včasih ni bilo tako, zato smo pri sivi mreni čakali, da se je vid precej poslabšal, preden smo se lotili posega. Ljudje zato še danes zmotno mislijo, da je potrebno, da siva mrena pred posegom “dozori”.
o Kakšne operacije opravljate na koncesijo v Portorožu?
Na koncesijo ZZZSopravljamo operacije sive mrene z monofokalnimi lečami. Po operacijah z vstavitvijo monofokalnih leč je vid dober bodisi na daljavo ali na bližino, ne pa oboje. Prav tako monofokalne leče ne odpravijo astigmatizma (cilindra), zaradi česar so po operaciji potrebna očala tako na daleč kot na blizu.
o Zdaj so na voljo tudi leče, ki jih vgradite v oko in s katerimi lahko vrnete vid tako na daleč kot na blizu in istočasno odpravite še astigmatizem.
Res je, z najnovejšimi trifokalnimi lečami je vid dober brez očal praktično na vse razdalje. Te leče so izdelane povsem individualno za vsakega pacienta posebej.
Leče se ne spremenijo in ostanejo doživljenjsko v očesu.V zadnjem času se pojavlja vse več pacientov, ki si ob operaciji sive mrene želijo delno ali v celoti odpraviti potrebo po očalih.To je pravzaprav edina priložnost za to, ki jo imamo v življenju in uspehi so zelo dobri.
o So vsi pacienti primerni za implantacijo multifokalnih ali toričnih leč?
Ne, za te posege niso primerni vsi, oko mora biti z izjemo sive mrene zdravo. Poleg tega je potrebno vedeti, da so ti posegi nadstandardni, podobno kot laserska odprava dioptrije, zato jih ZZZS ne krije. Za optimalen rezultat je potrebno imeti veliko izkušenj, najsodobnejšo opremo ter si vzeti veliko več časa za bolnika, tako pred, med in tudi po operaciji. Zato so ti posegi razmeroma dragi, a tudi večkratno menjavanje očal ni poceni.
Z multifokalnimi lečami imamo že več kot osem let izkušenj, s trifokalnimi pa 3 leta, praktično odkar so prišle na tržišče.
o Kakšni pacienti za operacijo z multifokalnimi lečami niso primerni?
Pri starejših je zelo pogosta bolezen, ki se ji reče starostna degeneracija makule ali rumene pege. Podobno je pri bolnikih, ki imajo napredovali glavkom. Pri teh bolnikih z operacijo ni mogoče v celoti vrniti centralnega vida. So pa tudi za te bolnike v razvoju posebne intraokularne leče, ki naj bi jim olajšale branje in jih bomo v kratkem začeli vgrajevati tudi pri nas.
c Opravljate tudi operacije dioptrije z laserjem?
Da, tudi.Te posege opravljam v sodelovanju z dr.Marjanom Irmanom, ki ima v Sloveniji na tem področju največ izkušenj. Uporabljamo najmodernejši laser in uspehi so res dobri. Kandidati za to operacijo so navadno mlajši kratkovidni. Pacienti imajo najprej brezplačni posvet, če so za poseg načelno primerni in pripravljeni, izvedemo natančne meritve v Portorožu ali Ljubljani, operacijo pa v Žalcu.
Področje laserske refraktivne kirurgije spremljam že od samega začetka, vendar sem z uspehi teh posegov resnično zadovoljen šele v zadnjih letih. Najnovejše generacije laserjev omogočajo poseg, kjer se očesa praktično ne dotaknemo več.Tudi komplikacij in suhega očesa je s to tehniko bistveno manj kot pri tehniki LASIK, ki jo npr. množično opravljajo v Zagrebu. Danes ni niti enega strokovnega razloga, da bi naši bolniki hodili na operacije oči na Hrvaško, pa tudi cena je, vštevajoč vse stroške in možne komplikacije, nižja v Sloveniji.
c Pogosto se težave z vidom pričnejo počasi in neopazno. Je pri tem pomembno, da gremo čim prej k zdravniku, oftalmologu, saj najbrž zgolj obisk optika ne zadostuje?
Res je, veliko ljudi k nam pride prepozno, in sicer zato, ker izguba vida lahko pride brez bolečin in počasi, zato se tega bolniki pogosto ne zavedajo, dokler ni prepozno. Tak primer je glavkom ali zelena mrena. Zaradi zvišanega očesnega pritiska prihaja do postopnega in nebolečega propadanja vlaken vidnega živca in posledično do izpadov v vidnem polju. Ljudje največkrat mislijo, da potrebujejo le nova očala, zato pogosto gredo k optiku, kjer dobijo nova očala in ker z njimi vidijo malo bolje, mislijo, daje problem rešen, dokler se vid nepovratno ne poslabša. Druga taka zelo pogosta bolezen pa je vlažna oblika starostne degeneracije rumene pege ali makule, ki je tudi bolezen starejših od 60 let. Bolniki pogosto vidijo najprej izkrivljene črte, nato pa temno liso na mestu pogleda. Ker ob tem bolečin ni, bolniki velikokrat čakajo, da bi se vid popravil, v resnici pa se v roku nekaj tednov ali mesecev tako poslabša, da včasih tudi sicer učinkovito zdravljenje z injekcijami v oko ne pomaga več.
Skratka, ob simptomih slabšega vida, rdečem očesu, dvojnih slikah ali bolečinah v očeh je potrebno takoj obiskati očesnega zdravnika in ne le optika. Čeprav ni nujno, da je že vsako solzenje ali bolečina znak bolezni, pa smo vsakega bolnika veseli, če pride pravočasno.”Oči so pa le oči!” nam velikokrat rečejo naši bolniki.
Za natančen pregled očeša je potrebna najmodernejša oprema. Prof.dr.Havvlina med pregledom.
S prof. dr. Markom Havvlino se je pogovarjal Mauro Belac Kontaktni podatki: Prof.dr.Marko Havvlina, dr.med., Specialist oftalmolog, www.mc-portoroz.eu, e-mail: info@hawlina.eu,Tel: 031 394 224
OKULISTIČNI CENTER
PROF. HAVVLINA
Vse JE NAŠE

Parencana postaja pravi muzej
Prepričani smo, da večina Izolanov še ni prestopila praga malega muzeja nekdanje ozkotirne železnice v ulici Alme Vivode 3. Če ste med njimi vam je lahko žal. Če pa ste ga obiskali pred leti, potem boste ob ponovnem ogledu zagotovo presenečeni.
[pril
Dejstvo je, da muzej Parenzana že nekaj časa ni več le muzej nekdanje železnice, ampak je vse bolj podoben ribiškemu muzeju in vsemu, kar je povezano z morjem Severnega Jadrana.
Srečko Gombač iz društva Histrion, ki je pred nekaj več kot letom dni prevzelo upravljanje muzeja, pove, da so se posvetili dopolnjevanju muzejskih zbirk, pa tudi obiskovalcem muzeja, saj so enotni vhod prestavili neposredno na ulico, organizirali pa so tudi spremstvo gostov, saj na ta način izvejo veliko več o razstavljenih eksponatih in o zgodovini Izole nasploh.
- Pritlični del, kjer so bili razstavljeni modeli ribiških bark, je bil prej ločen od zgornjega, “vlakovnega” dela, zdaj smo ga odprli, tako da je pravzaprav vhodni del muzeja, dodali smo mu tudi nekaj izdelkov naših domačih modelarjev ter par kosov orodja, ki so ga uporabljali nekoč pri izdelavi lesenih bark. Želimo namreč povedati, da je bilo ladjedelništvo pomembno za te kraje, da je vsako mesto imelo par “škverov”. Izola je imela največjega od stare ribarnice proti svetilniku, naslednji škver je bil pri Šanpjeru, kjer so, med drugim izdelali barko Iglica. Tam je bil glavni izdelovalec Apollonio in to so bile že prave barke z motorji, ki so kasneje postale glavnina izolske flote, in tudi Izola jih je imela. Škver pri Ribi, ki ga zdaj skušamo ohraniti je pravzaprav najmlajši, njegova zgodba pa je zanimiva. Tam je domačin Degrassi postavil tovarno za konzerviranje rib, ki pa so jo menda zaigrali na kartah in je tovarno potem prevzela Ampelea, ki pa je tovarno že imela, je to območje uporabila za razne servisne dejavnosti in tako je nastal tudi ta škver.
-	Torej so nekatere ribiške barke bile zgrajene v Izoli?
-	Glede same gradnje bark nimamo še vseh informacij, saj je obdobje
pred 2. svetovno vojno še slabo raziskano, ker pa sta tovarni Ampelea in Arrigoni imeli svojo floto je verjetno del te flote ali vsaj njeno vzdrževanje potekalo na tem območju. Nekaj bark je prišlo tudi iz Piranske ladjedelnice, pretežni del pa je vendarle nastal v Dalmaciji. Jasno je, da nas čaka še veliko odkrivanja in predstavljanja tudi v našem muzeju, ki na ta način nekako postaja tudi ribiški muzej.
- Muzej vlaka gre torej v ozadje?
. Sploh ne. Muzej je nastal v povezavi s Parenzano in ji posvečamo veliko pozornosti. Tudi zdaj imamo razstavljenih lepo število modelov vlakov, ki so nam jih prispevali naši modelarji in posodili modelarji oziroma zbiratelji iz Trsta. Posebna novost pa je “igra vlakov”, ki je pravzaprav naša ideja.
Gre za zanimivo igro, kjer obiskovalec s poganjanjem sobnega kolesa poganja tudi električni vlakec in ker imamo tri kolesa ter tri vlakce, lahko uprizorijo pravo malo tekmovanje.
Igro, ki je nastala po moji ideji in v izvedbi resničnega strokovnjaka za tovrstne naprave, sicer tudi modelarja, Marka Bergamasca, bodo verjetno odkupili tudi v muzeju Parenzana na Livadi.
To je pač eden od načinov, da muzej približamo mladim, ki jih je, tudi ob sodelovanju šol, vedno več. Želimo pa si, da bi muzej obiskali tudi nekdanji ribiči, ladjedelci pa tudi tisti, ki so se vozili s Parenzano. Vse njihove pripovedi in pričevanja bodo muzeju zelo prav prišla.	d.m.
V	soboto bo 7. Bazilikijada
V	soboto 12. septembra bodo v Ljubljanski ulici v Izoli pripravili že sedmo Bazilikijado, prireditev, ki je nastala kot velika ulična zabava ob obilici bazilik, danes pa v uličnem vrtu izredno uspeva kakšnih 40 različnih vrst bazilike.
To pomeni, da se širi tudi število jedi in napitkov, pripravljenih z dodatkom bazilike. Lani so gospodinje in gostinci iz soseščine pripravili več kot 50 različnih jedi in tudi letos ne bo nič drugače.
Svoje izdelke, pripravljene z baziliko, napoveduje več kot 50 gospodinj in domačih kuharjev iz starega mesta in okolice, seveda bodo sodelovali tudi nekateri izolski gostinci. Danica iz Sidra bo verjetno pripravila njihovo lazanjo s sardoni in baziliko, Borka iz gostilne pri Perotu morda fige v refošku z baziliko, kaj bodo pripravili v Bujolu ostaja skrivnost, v Istri pa bodo, seveda, izdelali njihov izvrsten sladoled z baziliko. S podeželja pridejo članice TD Šparžin, ki bodo pripravljale sveže kroštole z baziliko in članice KD Malija, ki bodo predstavile nekaj starih domačih jedi, seveda pa bo največ jedi, od domačih rezancev in špagetov ter njokov, pripravljenih s pestom iz bazilike, veliko bo tudi različnih kruhov z nenavadnimi dodatki, minešter, rižot, sladic in pijač, od bazilikinega čaja in soka do “viagre z baziliko” ki jo pripravlja Bogdan.
Tudi letos bodo na Bazilikijadi sodelovali nekateri znani slovenski strokovnjaki zdrave prehrane, med njimi bo tudi Marija Merljak, ki bo pripravila kratko predavanje o mnogoteri uporabnosti bazilike, družinska kmetija Olea bo predstavila njihovo deviško olivno olje z baziliko, izolsko podjetje Teus, ki izdeluje izvrstna naravna mila bo predstavilo destilacijo bazilike, založba Daria Cortezeja bo predstavila knjige o naravni hrani, zavod Raznolikost bo predstavil množico nenavadnih semen in sadik in še kaj se bo našlo.
Prireditev se bo začela ob 10.00 uri, predavanje Marije Merljak bo ob 11.00, predstavitev jedi pa ob 13.00 uri. Če potrebujete več informacij ali želite sodelovati na prireditvi pokličite 040 211 434.
Rajko Hrvat svetovni viceprvak!

3. SNL zahod
Rezultati 3. kroga
Adria Miren : II. Bistrica 2:0 (1:0) Farna Vipava : Cerknica 2:1 (1:0) Tabor Sežana : Bilje 0:2 (0:2) MNK Izola : Brda 1:0 (0:0)
Jadran D. : Ajd. Škou 1:1 (1:0)
MNK Izola : Brda 1:0 (0:0)
Izola, 06.09.2015 ob 17.00, gledalcev 140
MNK Izola: Bužan Primož, Humar Žan, Mandir Marin, Vidakovič David, Vidakovič Dražen, Božič Marko, Finkšt Niki, Stojanovič Nikola (Čauševič Aron 65’), Podgajski Bostian, Mihailovič Nik (Bordon Aleks 77’), Zatkovič Mitja
Strelci: - Zatkovič Mitja (81’) Rumeni kartoni: Zatkovič Mitja (81’), Drašček Blaž (55’), Terziev Goran (55’), Grudina Rok (67’)

V	soboto domača premiera s Sevnico
Krka-Izola 31:21 (17:13)
RD Istrabenz plini Izola: Vončina, Gregorič, Jurič 1, Čolič, Gjerek 1, Božič 5, Stepančič 3, Selišnik, Žgavec 1, Čosič 2, Kecman 4, Vukovič, Gomezelj, Velkavrh 4, Konig, Mad-žarevič. Trener: Borut Hren. Novomeščani so bili za Izolo premočan nasprotnik. Pri naših uigranost še ni na želeni ravni, bilo pa je tudi (pre)več tehničnih napak, kar je Krki olajšalo delo in pot do zmage. Izolski rokometaši so dobršen del prvega polčasa držali enakovredno igro z domačini. Dobrih pet minut pred koncem so Krkaši prišli do štirih zadetkov naskoka, ki so ga v nadaljevanju tekme s petimi zaporednimi zadetki izdatno povečali. Izolanom igra ni stekla, tako da je bil dvoboj kar hitro odločen. »Nismo pričakovali takšnega poraza, realizacija je bila slaba - od 46 strelov smo dosegli le 21 golov in na ta način ni mogoče zmagati, ” je pojasnil trener Istrabenz plinov Izole Borut Hren.
V	soboto prihaja v Kraško Sevnica, ki je prvo tekmo pričakovano izgubila z Gorenjem z 18:23. Priložnost
za točke bodo tako iskali v Izoli, kar pomeni, da bo morala Izola tekmo odigrati brezkompromisno od prve do zadnje minute. Tega se fantje tudi zavedajo, tako da si lahko obetamo zanimiv rokometni obračun.
Sicer so v klubu predstavili načrte pred sezono. Podpredsednik Dario Madžarevič je dejal, da je kratkoročni cilj kluba, da postane stabilen prvoligaš. Med dolgoročnimi je omenil pritok novih igralcev v mladinski pogon in privabiti izkušena rokometna imena v Izolo. Čeprav je število sponzorjev naraslo, si jih želijo še več, predvsem pa je cilj ustvariti zaupanja vreden klub do igralcev, staršev in pokroviteljev. Predstavnik dolgoletnega sponzorja, podjetja Istrabenz plini d.o.o. Dario Šik je poudaril, da v klubu gojijo vrednote, ki jih podjetje podpira in da gre za zdrav športni kolektiv. Predstavnik igralcev Peter Božič je dejal, da je ekipa močnejša od lanske, ki je bila precej časa okrnjena zaradi poškodb in tako tudi gre pričakovati višjo uvrstitev. Vse tekme bodo na nož, srečanje s Koprom pa prinaša dodaten naboj. Trener Borut Hren je navedel, da so izkušnje igralcev adut ekipe, ki računa na uvrstitev v zgodnjo polovico lestvice. Predstavil je tudi novosti v igralskem kadru in obljubil boj za vsako točko.

Slovenska reprezentanca pa se v domovino vrača z največjim uspehom slovenskega jadranja v tem najštevilčnejšem mladinskem razredu. Štirinajstletni Rok Verderber je z odličnim jadranjem dominiral vse dni prvenstva in postal svetovni prvak razreda optimist. Organizatorjem je v devetih dneh prvenstva ponagajalo vreme, zaradi pomanjkanja vetra so jadralke in jadralci odjadrali devet od predvidenih 12 plovov, tri dni pa so pomerili v ekipnem delu svetovnega prvenstva. Med 276 jadralkami in jadralci, ki so se potegovali za čim boljše uvrstitev, je bila tudi slovenska reprezentanca v sestavi Rok Verderber (JK Portorož), Daniel Cante (JK Izola), Klemen Semelbauer (JK Portorož), Janez Zabukovec (JK Jadro Koper) in Špela Hajdinjak (JK Olimpic Izola), z reprezentančnim trenerjem Sinišo Hrvatinom in vodjo poti Petrom Prelovškom.
Rok Verderber je prvenstvo odlično začel in bil od samega začetka na vrhu razvrstitve, do konca prvenstva pa si je prijadral že lepo prednost pred drugimi jadralci. Po sedmih odjadranih plovih so jadralci končali kvalifikacijsko serijo, poleg Verder-berja sta se v zlato skupino od slovenskih predstavnikov uvrstila tudi Daniel Cante, in Špela Hajdinjak, v srebrni skupini pa sta z jadranjem nadaljevala Janez Zabukovec in Klemen Semelbauer. Včeraj so jadralci odjadrali še dva plova finalne serije, dan pred zaključkom prvenstva je imel Rok Verderber na prvem mestu (18 točk) že 23 točk prednosti pred singapursko jadralko Jodie Ali (41 točk) na drugem mestu.
Danes organizatorjem zaradi pomanjkanja vetra ni uspelo izpeljati predvidenih plovov, tako da je včerajšnja razvrstitev tudi končna. Naslov svetovnega prvaka si je prijadral Slovenec Rok Verderber, drugo mesto in naslov svetovne prvakinje med dekleti je osvojila singapurska jadralka Jodie Ali, tretje mesto pa je osvojil Norvežan Mathias Berthet. Naslov svetovne podprvakinje je osvojila Italijanka Gaia Bergonzini (skupaj 17. mesto), tretje pa Španka Aina Colom Miro (skupaj 19.). Daniel Cante je svoje prvo svetovno prvenstvo končal na 42. mestu, Špela Hajdinjak na 68. mestu in 10. mestu med dekleti. Janez Zabukovec je trenutno na 89. mestu in Klemen Semelbauer na 112. mestu.
Slovenski jadralci so tudi v ekipnem delu prvenstva odlično opravili svojo nalogo, med 58 ekipami iz vsega sveta so se uvrstili med 8 najboljših ekip na svetu.
Rok Verderber svetovni prvak
V Dziwnowu na Poljskem se je danes zaključilo svetovno prvenstvo razreda optimist, ki je potekalo od 25. avgusta. Na prvenstvu se je zbralo rekordno število mladih jadralcev in jadralk iz 58 držav.
ŠPORinn ŠOLA mAESTRRL
»PRVI KORAKI V ŠPORT«
ŠPORTNE DELAVNICE za otroke od 2. - 8. let

INF0:
ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA
Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GIVIAIL.C0M
Spori |

WS30™S

Srebrna medalja za Rajka Hrvata
Rajko Hrvat je na jezeru Aigue-belette v Franciji osvojil srebrno medaljo v lahkem enojcu. Boljši od njega je bil le Novozelandec Adam Ling, bron je pripadel Srbu Milošu Stanojeviču. Rajko Hrvat je prikazal odlično taktično tekmo in velik tekmovalni pogum, kar ga je krasilo skozi celotno prvenstvo. Ta medalja je njegova prva na svetovnih prvenstvih, zagotovo pa še ni rekel zadnje besede.
Neverjetno lep dan se je naredil nad jezerom Aigubelette za izjemen uspeh skoraj 29-letnega, rojstni dan bo praznoval čez natanko tri tedne, veslača izolskega veslaškega kluba Argo. Odlični pogoji, mirna gladina turkiznega jezera in ugodna temperatura 20 stopinj, ter čudovita kulisa s soncem obsijanih savojskih Alp, ki obdajajo ta jezerski biser.
Zgodila pa se je tudi neverjetna tekma lahkih enojcev, v kateri je Rajko Hrvat osvojil srebrno medaljo. Dolgo nas je pustil na trnih, čeprav je počasen start njegova navada. Na prvih 500 metrih je bil tako zadnji, na polovici proge pa peti, vendar pa je bil zaostanek za takrat vodilnim Srbom Stanojevičem, sicer njegovim velikim prijateljem majhen, približno dolžina čolna. Na drugem mestu je ves čas veslal Novozelandec Adam Ling, ki je zaključne priprave opravil pri nas v Bohinju.
Drugih 1.000 metrov je bilo odločilnih. Tam hudega ritma niste več zmogla Nemec Steinhuebel in Britanec Kirktvood, ki sta ves čas veslala pred našim reprezentantom. Rajko se je prebil na tretje mesto in na 1.500 metrih zaostajal le še slabo sekundo in pol za Srbom in bil tik za Novozelandcem. Zadnja četrtina proge je bila na vse ali nič. Rajko je močno dvignil tempo in švignil mimo Srba, tako da mu je lahko sledil le že novozelandski veslač. V samem zaključku tekme je bil ta močnejši in je premagal Hrvata za 0,79 sekunde. Na tretjem mestu je za dobri dve sekundi zaostal srbski veslač, za jim pa so se v razmaku zgolj dobrih dveh sekund zvrstili Nemec, Američan in Britanec. Medalje je
najboljšim trem, ki jih povezuje prijateljstvo in skupne naporne ure treningov, podelil predsednik Mednarodne veslaške zveze FISA Jean-Christophe Rolland, kar je bila za našega veslača še posebna čast. Rajko Hrvat: “Presrečen sem s srebrno medaljo, več se danes ni dalo. Tekma je bila borbena, zanimiva in upam, da nisem koga razočaral z drugim mestom. Startal sem malo preveč zadržano, na trenutke sem celo pomislil, da ne bom konkurenčen, ampak moja vztrajnost in velika želja sta botrovali tej borbi in prišel sem do srebrne medalje. V danem trenutku sem v finišu malo prepozno dal ritem za kaj več, ampak sem vesel tudi srebrne medalje. Po srebru na Bledu in bronu v Poznanu sem tu v Franciji dosegel srebrno medaljo in mislim, da je to lep uspeh in za mano dobra sezona. Na 1.000 metrih, kjer sem bil še peti, sem verjel v sebe in sem veliko delal na tem. V šali rečeno, je Novozelandec danes odnesel zlato, ker je bil z mano na treningu v Bohinju in je mogoče je tam tudi videl moje prednosti in slabosti. Seveda pa mu čestitam za zmago. Zase mislim, da sem dosegel res lep uspeh, ki tudi ni zadnji. Delali bomo še več in več, naslednja sezona je odločilna za poskus priti na olimpijske igre. S tem ciljem, ne samo meni, ampak celotni Sloveniji, veslaški zvezi in vsem veslačem, je to dobra popotnica. ”
Trener Iztok Butinar: “Rajka moram pohvaliti, seveda sem zelo srečen, da je uspel osvojiti srebrno medaljo. Z mojega trenerskega gledišča bi ga zaradi začetnih 500 metrov kar malo po riti, ker je kar nekako spal. Potem se je prebudil in res fantastično odveslal in si priveslal to drugo mesto. Rajko je že lani imel te rezultate v nogah, letos pa jih je skozi vse te medalje tudi dorastel kot kompleten veslač. ” Hrvatova medalja je nasploh prva slovenska medalja na svetovnih prvenstvih v kategoriji lahkih veslačev. Sicer so slovenski veslači na svetovnih članskih prvenstvih nazadnje medaljo osvojili leta 2009 v Poznanu, ko je bil četverec bronast. Zadnjo posamično medaljo na svetov-
Letos je nanizal serijo odličnih rezultatov s srebrno medaljo na svetovnem pokalu na Bledu in bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Poznanu. V nadaljevanju sezone se je preskusil v lahkem dvojnem dvojcu, ki je za razliko od lahkega enojca olimpijska disciplina, vendar po slabšem nastopu v Luzernu presedlal nazaj v enojca. Jutrišnji nastop je zagotovo vrhunec njegove dosedanje kariere. Zanimivo, na letošnjem EP je po osvojitvi prve medalje na prvenstvih dejal, da je to šele začetek njegove kariere.
Skoraj 29-letni Rajko je kot član veslaškega kluba Argo Izola pričel s treningi veslanja v letu 2000, ko sta Čop in Špik osvojila prvo zlato olimpijsko medaljo za Slovenijo. Kot mladinec se ni nikoli uvrstil v reprezentanco, prvič je zanjo nastopil leta 2006 na SP do 23 let v Hazevvinklu (17. mesto), že dve leti kasneje pa se je v konkurenci do 23 let uvrstil v veliki finale (6. mesto). Za člansko reprezentanco je prvič nastopil leta 2010 na EP na Portugalskem (11. mesto) in od tedaj je tudi njen standardni član med lahkimi veslači. Na domačem SP leta 2011 na Bledu se je na SP prvič uvrstil v polfinale, kar je ponovil tudi naslednje leto v Plovdivu (obakrat 12. mesto). V letu 2013 ga je po osmem mestu na EP zaustavila poškodba, v sezoni 2014 je prišel do prvega finala na tekmah svetovnega pokala (6. mesto v Luzernu), letos pa je te dosežke še nadgradil. Zanimivo je, da je vse te rezultate dosegel kot lahki skifist, saj le na peščici velikih tekmovanj ni nastopil v tej disciplini. Za naslednje leto napoveduje selitev v lahkega dvojnega dvojca in boj za olimpijsko vozovnico na dodatnih kvalifikacijah v Luzernu. (VZS)
Erik Paulin drugi
V soboto je po daljšem pripravljalnem obdobju potekal 1. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Naši tekmovalci in tekmovalke so turnir odigrali, v glavnem, zelo dobro.
Najboljše se je odrezal Erik Paulin, ki je izgubil šele v finalu proti igralcu Krke iz Novega mesta Petru Hribarju. Škoda, saj je v petem setu vodil z 9:7, nato pa žal izgubil 11:9. Matija Novel je bil prav tako na pragu velikega uspeha, saj je za uvrstitev med osem najboljših vodil Luko Norčiča iz Kerne iz Puconcev z 2:0 v setih in 8:4 v točkah, nato pa izgubil 3:2. To je bil tudi njegov edini poraz na turnirju, tako, da si je nato priboril skupno 9. oziroma 10. mesto.
Med šestnajst najboljših se je uvrstil še Matej Germek. Svojo prvo uvrstitev na glavni turnir, torej med 32 najboljših mladincev, pa je dosegel tudi Martin Kocjančič.
Pri dekletih se je najboljše odrezala Katrina Sterchi z osvojenim četrtim mestom. Lea Paulin je za med osem izgubila s 3:2 proti Katrini in v nadaljevanju dosegla 11.-12. mesto.
V počastitev praznika Krajevne skupnosti Jagodje Dobrava je bil v ponedeljek 7.9.2015 odigran četrti turnir v taroku za posameznike, ki se ga je udeležilo 21 tarokašev iz obalnih občin.
Ob otvoritvi je navzoče pozdravil predsednik KS Maks Filipčič. Zahvalil se je za udeležbo in vsem zaželel lepo igro ter prijetno druženje. Odigrana so bila tri kola po 15 iger po pravilih tarok zveze Slovenije. Turnir sta brez zapletov vodila Marija Bolje in Boris Debeljak.
Nihče ni osvojil vseh 6 možnih točk , zato je vrstni red krojila razlika pik iz posameznih kol. Kar štirje igralci so osvojili po 5 točk. Prvih pet igralcev se je uvrstilo tako:
L Miran Zajc je osvojil 5 točk in razliko +1340, 2. Anton Sevčnikar 5 točk in razliko +746, 3. Miran Mezgec 5 točk in razliko +646,4. Franc Godnja-vec 5 točk in razliko +295, 5. Marija Bolje 4,5 točk in razliko +228 Od lanske prve trojke je Anton Sevčnikar zadržal drugo mesto, ostala dva pa se nista uvrstila med prvo peterko. Po razglasitvi rezultatov je predsednik KS Maks Filipčič podelil nagrade. Organizator turnirja Boris Debeljak pa je povedal, da je turnir v taroku v počastitev praznika KS Jagodje Dobrava najmočnejši turnir v taroku na obali. Da je turnir priljubljena družabna igra na obali, kaže tudi velika prodaja tarok kart v trgovinah.
Sledilo je prijetno druženje ob dobri hrani in pijači v gostišču Jasna Jagodje, kjer je bila potrjena tudi udeležba na prazniku KS prihodnje leto, ko bo organiziran že kar tradicionalni peti turnir v taroku za posameznike in ekipno.
Redna organizirana tekmovanja v taroku za posameznike so vsak ponedeljek v hotelu Delfin s pričetkom ob 16.00 uri.
Eden od prihodnjih turnirjev bo v počastitev lO.obletnice obstoja tarok sekcije. Večjo udeležbo pa pričakujejo oktobra na turnirju v počastitev tedna starejših občanov, ki šteje tudi za prehodni pokal Društva upokojencev Izola.
nih prvenstvih je leta 2003 v Milanu osvojil Iztok Čop. Ob tem je potrebno upoštevati, da je lahki enojec neolimpijska disciplina, enojec pa skupaj z osmercem kraljeva disciplina v veslanju.
Rajko Hrvat je danes sicer nastopil v svojem prvem finalu na svetovnih prvenstvih.
M/miire/M' 10
------------------------------------------- Bunkerfest 15
Izola pogreša mladinski klub
Matjaž Gergeta že dolga leta “vodi” skupino glasbenikov in kreativcev, ki so našli zatočišče v Bunkerju, kakor so poimenovali zaklonišče v Jagodju. V petek bunkerjevci organizirajo drugi Bunkerfest, ampak le en dogodek na leto pač ne naredi scene. Zato si Gergeta še kako želi, da bi se mladina v Izoli organizirala in postavila novo stičišče mladinske alternativne kulture.
V petek bo letni kino Arrigoni prizorišče drugega Bunkerfe-sta, rock, pop in metal festivala, ki združuje mlade izolske zasedbe, ob podpori nekaterih močnih imen. O tem, kako bo potekal festival in kdo sploh so bunkeraši, smo se pogovorili z Matjažem Gergeto, neuradnim “vodjo” ekipe ter bobnarjem Noctiferie.
-	Kako bo zgledalo v petek? Kdaj se bo začelo?
-	Začelo se bo zgodaj, ker nas je ogromno. Nastopilo bo sedem zasedb in Ajk Širca. Zdela se nam je dobra ideja, da postavimo Ajka na en tak “uradni” prostor, pa naj razbija po teh svojih bobnih, kot to počne sicer naokoli, pod mostom ali ob cesti. Tako, da bo Ajk začel že ob pol šestih, igral pa bo vse do kakšne sedme ure. Nato si bodo sledili ostali bendi, ki bodo igrali po pol ure ali štirideset minut. Med temi so tudi Zmelkoovv, za njimi bomo odigrali Noctiferia, za konec pa Cowboys from Hell, saj bi radi zaključili festival z bendom, ki naredi sproščeno vzdušje in veliko fešto z metal coverji.
-	V medijih se bunkeraši predstavljate kot skupina mladih glasbenikov. Kdo pravzaprav ste?
-	Bunker je skupina ljudi, ki že sedemnajst let deluje v zaklonišču v Jagodju. Prišli smo leta 1997, takrat sem jaz imel vsega sedemnajst let, najmlajši pa jih je štel le 13. V naslednjih letih je prišlo zraven še veliko novih ljudi, veliko glasbenikov, veliko pa smo vložili denarja in vedno smo k projektom pristopili kot enakovredna ekipa, kjer ima vsak svoje naloge.
-	Še vedno drži, da je vsaj en član zasedbe, ki vadi v bunkerju, sosed?
-	Načeloma je tako zraslo, ja, ampak hitro ugotoviš, da glasba nima meja in je ne moreš razdeliti na dve ulici, kot niti ne na eno samo mesto. Trenutno velja, da za dobit prostor za vaje v bunkerju ni potrebno
imeti “veze”, ampak moraš priti mimo, sodelovat s kom, ki je že tam in se izkazat za korektno osebo. Nikakor nismo takšni, da bi koga metali ven zaradi kakšnih interesov. Moraš pa biti del neke skupnosti, to je jasno.
-	Koliko bendov in posameznikov zdaj vadi v bunkerju?
-	Trenutno vadijo Cowboys from hell, Su-Shine, Grimoire, Fetus, Stane Bakan z zasedbo, Simon, nekdanji D-Fact, Stino, Noctiferia vadimo enkrat mesečno, ker imamo vadnico tudi v Ljubljani, sicer pa vadim sam in to smo le tisti, ki smo ta trenutek aktivni.
-	Kako to, da ste se iz podzemlja za en večer premaknili na odprti oder?
-	Začelo se je z dnevom odprtih vrat, ko smo se pred nekaj leti predstavili sosedom. Nato pa nam je lani župan predlagal, ob pogovoru o mladinskem centru, da se predstavimo na Lon-ki. Tako smo na hitro organizirali festival s petimi bendi, letos pa je zadeva seveda še nekoliko večja, tudi ob pomoči Občine in Centra za kulturo, šport in prireditve.
-	Zakaj letni kino Arrigoni?
-	Zdi se mi, da je izjemno primeren prostor, katerega velik problem pa je, da dogodki motijo sosede. Ampak kakorkoli pogledam, druge možnosti niti nismo imeli.
-	Do kdaj bo trajal festival? Na zahodu je navada, da se takšni dogodki v središču mesta zaključijo ob polnoči.
-	Festival bo trajal do enih in pol in moram povedati, da samo na Balkanu vlečemo koncerte do poznih ur, drugod na zahodu pa se res zaključijo ob polnoči. Težava je, da imamo res veliko zasedb, ki si vse še kako želijo, da bi igrale, saj je problem v tem, da na obali skoraj ni kje igrati. Namen dogodka pa je, da pridobljena sredstva iz članarine reinvesti-ramo v naslednji festival, ali projekt, saj zasedbe igrajo vse brezplačno. Ampak nujno je, da pridemo do prostora, kjer lahko imamo koncerte tudi po novembru.
-	Ste se za primeren prostor že kaj dogovarjali na Občini?
-	Jasno je, da moramo pozabiti na leta, ko je bilo še veliko denarja in se je lahko vlagalo v velike mladinske centre.
-	Pa bi za postavitev mladinskega centra potrebovali novi objekt ali stari objekt, ki bi ga imeli v uporabi?
-	Jasno, da slednje, ampak na žalost Občina nima kakšnega starega skladišča, ki bi ga dala v uporabo ali v najem mladini. Potrebovali bi objekt, najraje izven središča mesta, napri-mer v industrijski coni, ki bi sprejel do kakšnih 500 ljudi. Z Noctiferio sem prepotoval celo Evropo, ampak da bi našli takšen prostor ne rabimo daleč, saj ga ima že skoraj vsaka slovenska vas. Na obali pa ga takorekoč ni.
-	Kako bi se lahko kakšen mlad ustvarjalec pridružil vašemu gibanju?
-	Kot Bunkerfest smo hitro dosegljivi na facebooku, lahko pa nas tudi pozdravijo, ko smo v bunkerju. Zadeva še vedno raste in upamo, da bo nekoč postalo pravo gibanje. Da bi to postalo, pa, kot pravim, bi potrebovali še prostor, ki bi imel oder, šank in stranišče. To bi bilo dovolj in upam, da bomo v Izoli do prostora, kjer bomo lahko to uredili, tudi prišli. Sicer bodo mlajše generacije prikrajšane za sceno, ki smo jo mi še doživeli, zdaj pa je takorekoč ni več.
AM
M/mTiiR/M: 11
Od zibelke do groba
Zakonca Janežič sta že 40 let zbiratelja in marsičemu sta se morala odpovedati, če sta hotela dati prednost svojemu konjičku. Vse predmete sta plačala s svojim denarjem, veliko časa in skrbi pa jima vzame tudi vzdrževanje in shranjevanje zbirke. Tokrat sta v MKI predstavila zbirko predmetov, posvečenih praznikom in praznovanju.
Letos so Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jih v MKI obeležujemo od leta 2005, posvečeni praznikom in praznovanjem. K sodelovanju smo med drugimi gosti povabili tudi zbiratelja starin Janeza in Marijo Janežič iz Kopra.
Zakonca Janežič sta leta 2005 v okviru DEKD, v sodelovanju z Mestno knjižnico Izola, v galeriji Alga postavila razstavo na temo sakralnih predmetov v ljudski rabi. Letos pa smo se skupaj odločili, da predstavimo šege življenjskega cikla. Med te ne sodijo samo trije mejniki v človekovem življenju - rojstvo, poroka in smrt - pač pa tudi druge navade, povezane s pomembnimi dnevi v življenju posameznika ali družine: rojstni dan, krst, »botrina«, god, prvo sveto obhajilo, birma, valeta, matura, obletnice valete in mature, brucovanje, diploma, prva plača, obletnice poroke, zlata in biserna poroka, Abraham, maš-niško posvečenje, »nova maša«. Med »obredi prehoda« so še sprejemi v razne skupnosti, šege in navade življenjskega cikla pa se s časom spreminjajo. Odvisne so od geografskega in družbenega okolja, tako na primer v Ribnici na Dolenjskem ne poznajo Neptunovega krsta. Nanje vplivajo tudi predpisi posvetnih in cerkvenih oblasti ter prevzemanje tujih vzorcev. Največje spremembe na Slovenskem so se tako zgodile po 2. svetovni vojni. Marsikateri star običaj pa je danes le še del turistične ponudbe in sodobnega folklorizma, izpraznjen nekdanjega globokega pomena.
Janez in Marija Janežič sta v vitrinah ustvarjalnosti v MKI s fotografijami in različnimi predmeti s konca 19. in začetka 20. stoletja prikazala rojstvo, krst, obhajilo, birmo, poroko in smrt. To so bili glavni mejniki na življenjski poti običajnih ljudi iz tistega časa, ki so bili vedno tudi povod za slavje, praznovanje in slovo od življenja. »06 pojavu fotografije sredi tridesetih letih 19. stoletja so za take dogodke radi naročili tudi fotografa«, pravi Janez Janežič. »Ljudje so fotografijo že od začetka sprejeli z obema rokama. Premožni ljudje so imeli radi portretno fotografijo, tako sta se na primer skupaj slikala mož in žena, pa tudi družine. Na fotografiranje so se skrbno pripravili, oblekli praznično obleko, opazujemo lahko tudi njihove poze in resne obraze. Ker jim je fotografija veliko pomenila, so jo radi dali v okvir ali na stojalo.« Tako v vitrinah lahko občudujemo preproste ali umetniško izrezljane lesene okvirje, kovinske in žametne ter okvirje iz trdega kaširane-ga papirja in kovinska secesijska
stojalca za fotografije, stara tudi do 200 let. Poznali so tudi že zelo lepe albume za fotografije. »Vsaka fotografija ima tudi suhi žig z imenom fotografa, foto ateljeja in kraja, kjer je bil atelje.« Med drugimi predmeti, ki spominjajo na praznične dogodke, so še zibelke, venček za prvoobhajanko, birman-ko ali nevesto, sveča, bela tančica za nevesto, ovratnik iz kvačkanih čipk in podobno. »Poročne gostije brez harmonike in violine skoraj ni bilo, za razne proslave in prireditve pa so se oblekli tudi v narodno nošo. Vdova je šla za pogrebom pokrita s črno tančico, pogrebni obred pa so spremljale posebne molitve, zapisane v molitvenikih«, pove Janez Janežič. Da so se ljudje pogosto zatekali k molitvi, pričajo tudi razstavljeni rožni venci, razpela, podobice in
Sveto pismo. S srebrnimi srčki pa so izražali svojo zahvalo ob rojstvu, birmi, poroki, za ozdravljenje ali rešitev velike težave, polagali so jih na oltar v baziliki na Sveti gori ali v cerkvah na drugih romarskih krajih.
Danes se rojstvo, poroka in smrt ne odvijajo več v okviru družine - otroci se običajno rodijo v porodnišnici, sorodnike pa namesto nas uredi in pokoplje pogrebna služba. Med poročnimi običaji ni več postavljanja šrange, neveste ne pripravljajo bale, za cerkveno poroko pa se pari večkrat odločijo le zato, ker je v cerkvi »tako romantično«. Pomen krsta, obhajila in birme vsaj verni starši znajo približati otrokom, drugim je le tradicija ali »za vsak slučaj, saj nič ne škodi, saj ne učijo nič slabega, do birme bo že zdržal/a«. Ko nimamo več stika z naravo - zemljo, pokrajino in lastno človeško naravo - izgubimo tudi stik z duhovnim svetom. Včasih pa so znali povezovati vsakdanje življenje in cikle narave tudi s presežnim, nevidnim svetom. Pričujoča razstava Janeza in Marije Janežič je zato dobrodošel pogled nazaj, v čas pred dobrim stoletjem in pol. Preko fotografij in predmetov so prelomni trenutki na poti življenja ohranjeni kot skupna dediščina, ne le oseben in družinski spomin.
S svojo zbirateljsko strastjo in ljubeznijo do predmetne dediščine Janez in Marija Janežič ohranjata in na številnih razstavah ter na druge načine predstavljata dragocenosti naše preteklosti na vsem dostopen in razumljiv način, pri tem pa ostajata osebno skromna in preprosta, a ponosna na svoje korenine.
Prejšnji četrtek je Bojan Drobež razveselil ljubitelje vrhunske kitarske glasbe z nastopom pri Spini, kjer se mu je za veliki finale pridružil tudi izolski kitarski virtuoz Elvis Šahbaz. Večer za sladokusce.
Špela Pahor
V Plaču Izolanov so v petek zvečer odprli razstavo fotografij predsednika društva Izolani in našega sodelavca, Dušana Ambroža, ki jo je naslovil Naslikave Izole. Gre za fotografije v posebni tehniki digitalne naslikave oziroma dvojnih fotografij, ki imajo, poleg tehnične vrednosti, tudi veliko izpovedno moč. O njegovem ustvarjanju je govoril poklicni fotograf, Miro Vanič, odprtje pa je pritegnilo lepo število ljudi.
KUL
10.9.	četrtek
21.00	Alt kino Odeon Izola
Ljubezenska odiseja
režija Tatjana Božič / igrajo Tatjana Božič, Rogier Kappers, Pavel Kraminov, Frank Mueller, Jacob Neli, Vjeran Pavlinič, Daria Aslamova
Režiserka Tatjana Božič po vrsti neuspelih poskusov znova odkrije ljubezen svojega življenja. Ko pa ji zopet grozi, da bo šla zveza po zlu, se zave, da mora obrniti nov list. Tokrat ji mora uspeti. Zato se odloči obiskati peterico svojih bivših v Moskvi, Hamburgu, Londonu in Zagrebu, da bi ugotovila, zakaj ji je v vsakem razmerju spodletelo. S krepko dozo samoironije in iskrene strasti razgalja svoje pretekle zveze in sooča sebe ter svoje bivše ljubimce z vso kompleksnostjo in nelagodjem sodobne ljubezni.
11.9.	petek
18.30 Letni kino Arrigoni, Izola
BunkerFest 2015, koncert
Ajk Širca, Fetus, From Ashes, Stillout, Stino, Zmelkoovv, Noctiferia, Cowboys From Hell
19.00	Volt na Skladiščni ulici ob Velikem trgu, Izola
Izola pod volti
Vruja Marino Kranjac - violina, meh, sopela; Peter Kaligarič - harmonika; Gorast Radojevič - bajs
12.9. sobota
od 9.00 dalje Ljubljanska ulica, Manziolijevtrg, Izola
Bazilikiada
Kulinarično srečanje, vabljeni na pokušino!
20.00 Ljubljanska ulica - Largo pri spini (Izola)
Jesenske serenade - Ples je življenje
Počeni škafi (ulični svving)
13.9.	nedelja
10 h -15 h (dva odmora) Kino Odeon, Izola
Fenomen Bruno Groning
Dokumentarni film o čudodelnem izcelitelju - originalni filmski in zvočni posnetki. Ogled dokumentarnega filma je namenjen vsem, ki želijo spoznati njegovo življenje in delo. Ta film je več kot samo dokumentarni pogled nazaj. Obiskovalci poročajo, da so ob gledanju filma občutili moč, mravljince in pretok energije. Nekateri poročajo o izginotju bolečin, obremenitev ipd. Vstop prost
16.9.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
Anja Petrovič bo predstavila knjigo
Tesla metamorfoza - za zdravljenje in evolucijo
18.00	Mestna knjižnica Izola
Bralni klub KIRA KNJIGA, uvodno srečanje
V Mestni knjižnici Izola bo to jesen zaživel bralni klub KIRA KNJIGA. Bralni klub KIRA KNJIGA bo vodila Diana Pungeršič, literarna publicistka in prevajalka. Udeležba v bralnem klubu je brezplačna. Zainteresirane prosimo, da svojo udeležbo potrdijo na tel. št. (05) 6631-282 ali na e-naslovu: ksenija.orel@guest.arnes.si.
18.9. petek
19.00 Mestna knjižnica Izola
pesniški večer z Dolores Perošo
Avtorica bo v pogovoru s Ksenijo Orel predstavila svoje
MAVRIČNE MISLI
19.00 Volt na Krpanovi ulici, Izola
Izola pod volti
Boris Kobal: Interpretacija ljubezenske poezije Cirila Zlobca ob pesnikovi 90-let-nici s spremljavo Dua Ponte: Alja Petrič - vokal, Damjan Stanišič - kitara 19.00 Palača Manzioli Izola Predstavitev faksmilarne izdaje
kodeksov Dantejeve Komedije iz Izole
V predstavitvi bo sodeloval Silvano Sau. Izdajo so omogočili Univerza na Primorskem, Znanstveno - raziskovalno središče Koper, Občina Izola in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola. Nadaljevali bomo z odprtjem razstave risb Amosa Nattini iz leta 1919.
Hangar bar
11.09	Noreia (irska, škotska in bretonska tradicionalna glasba na netradiciona-len način - Ljubljana), ob 21:30
17.09	Jam session, ob 21:00
Galerija Salsaverde
Vabimo vas na otvoritev fotografske razstave ki bo v soboto, 12. septembra 2015, ob 20. uri
Kristijan Smok
Urnik: Pon - Pet 16:00 - 20:00:: Sob 10:30 - 12:30 in 16:00 - 20:00 razstava bo na ogled do 4.9.2015
Galerija Alga
razstava slik in kipov KDLU LIK Izola
DRUGAČNI IZRAZI
Razstavljajo: Irena Jelenčič, Oskar Jogan, Kristina Klecin, Boženka Knez, Slavica Nastovski, Nevja Perič Falkner, Nada Ramuševič, Karmen Rojc, Marica Štefančič, Silvij Tuljak, Milenka Arsenov, Zorko Dežjot, Edo Lesjak. Mentor: Ljubo Parovel.
Razstava bo na ogled ves mesec.
Galerija Plač Ljubljanska32
razstava fotografij
DUŠAN AMBROŽ Naslikave Izola
(dvojna ekspozicija)
Galerija Insula
razstava
DUBRAVKO BAUMGARTNER
Razstava bo na ogled do 16. septembra 2015.
•	Terme Šmarješke toplice MARTINA ŽERJAL - SLIKE •Atelje Duka-Piran DUBRAVKA SOREL - "POTSAVRINK"
•	Pretorska palača Koper KREATIVNOST MLADIH 3.v
•	Sokolskem dom v Škofji Loki ALEŠ SEDMAK "99 PRIJATELJEV IZ KAVERUAGA"

www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola
•	petek, 11.9., ob 18.30, Letni kino Arrigoni: festival BUNKERFEST: Ajk Širca, Fetus, From Ashes, Stillout, Stino, Zmelkoovv, Noctiferia, Cowboys From Hell
(org.: KUD Bunker 1981, CKŠP Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo na dan festivala od 17.00 pri blagajni Letnega kina Arrigoni.
•	petek, 11.9., ob 19.00, Volt na Skladiščni ulici: koncert IZOLA POD VOLTI: Vruja trio: Marino Kranjac - violina, meh, sopela; Peter Kaligarič - harmonika; Gorast Radojevič - bajs (org.: CKŠP Izola, Bariera, Pizzeria Napa). Vstop prost.
•	sobota, 12.9., od 10.00, Ljubljanska ulica: kulinarično izobraževalni dogodek 7. BAZILIKUADA (org.: Društvo Izolani, CKŠP Izola). Vstop prost.
•	sobota, 12.9., ob 20.00, Manziolijev trg: koncert v sklopu cikla Jesenske serenade: PLES JE ŽIVLJENJE z zasedbo Počeni škafi (org.: GML, CKŠP Izola). Vstop prost.
GALERIJA ALGA IZOLA
Do 29.9. je ogled razstava slik in kipov KDLU LIK Izola: DRUGAČNI IZRAZI ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 10., petek, 11in torek, 15.9., ob 19.00 ter sobota, 12., nedelja, 13., in sreda, 16.9., ob 21.00: drama 45 LET;
•	četrtek, 10.9., ob 21.00: CAPRISOVA PREMIERA: dokumentarna komedija
LJUBEZENSKA ODISEJA na ogled še v petek, 11., in torek, 15. 9., ob 21.00 ter v soboto, 12., nedeljo, 13., in sredo, 19.9., ob 19.00;
•	sobota, 12., in nedelja, 13.9., ob 16.00: KINO VETRNICA: družinska animacija ZVONČICA IN LEGENDA O NIKOLIZVERI
•	ponedeljek, 14.9., ob 18.30: PONEDEUK!ZA ZAMUDNIKE: drama PLEME'
•	ponedeljek, 14.9., ob 21.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: romantična komedija
LJUBEZEN NA PRVI PRETEP
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
www.facebook.com/art.izota	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola it: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.5i), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprte. Art kino Odeon, UL Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30.
TURA
Se dva večera Izole pod volti
Kulturni dogodek poimenovan Izola pod volti je bil lani deležen velike pozornosti obiskovalcev, domačinov in turistov, tudi zato, ker je bil prvi in koncentriran v en sam večer. Tokrat so na Centru pripravili tri samostojne večero pod volti. Prvega je zapolnila Marina Martensson s svojo skupino, drugega bo zasedel trio Vruja, tretjega pa karv.d. direktorja Centra, Boris Kobal.
V petek, 04. septembra so pod voltom ob Alietovi ulici nastopila že dobro znana Marina Martensson - vokal, kitara, s svojim triom v katerem sta še: Miha Koren - bas in David Morgan - bobni.
Naslednji nastop bo v petek, 11. septembra ob 19.00 uri pod voltom v Skladiščni ulici ob Velikem trgu. Tam bo nastopil Vruja trio, ki ga sestavljajo: Marino Kranjac - violina, meh, sope-la; Peter Kaligarič - harmonika in Gorast Radojevič - bajs
Tretji, zaključni večer letošnjih „voltov" pa bo v petek, 18. septembra ob 19.00. Na trgcu v
Krpanovi ulici bo nastopil kar v.d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, Boris Kobal. Tokrat ne bo zabaval ampak bo pripravil Interpretacije ljubezenske poezije Cirila Zlobca ob pesnikovi 90-let-nici. Spremljal ga bo duo Ponte, ki ga sestavljata: Alja Petrič - vokal in Damjan Stanišič - kitara Glasbeni večeri pod volti so vsekakor prijaetna prireditev s katero se različna dogajanja selijo po mestu. Le več bi jih lahko bilo.
- legalizacija črnih gradenj
-	ureditev meje -parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta	- pridobivanje gradbenih in
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo uporabnih dovoljenj
-	izravnava meje	- pridobitev hišne številke
- komparacija -pravno svetovanje
izdelava energetskih izkaznic
-zakoličenje objektov -evidentiranje stavbe
DJBORKA
25.9. ob 20.00
%	*- *	• v

4i ' : T
■■	■	W>:i/
m.
■m*.
iW s-4
Borja Močnik je didžej, glasbeni kritik, vodja radijskih oddaj (na Valu 202 in Radiu Študent), glasbeni producent, opremljevalec ih organizator dogodkov.
V PETEK NAM BO POKAZAL KAJ ZNA! Vabljeni!
RIIBA - Trg Etbina Kristana 1, Izola	info@riiba.si
K RIIBA
Naši uudje
Koprčani in Izolani smo držali skupaj
Tako pravi Tulijo Furlanič, legendarni bobnar in pevec legendarnih Kameleonov, Faraonov, skupine Halo, skupine ONI Tulijo in solist na različnih festivalih in nastopih. Iz šestdesetih mu v spominu najbolj ostajajo nastopi v Arrigoniju. V soboto, 19. septembra bo z velikim koncertom na Titovem trgu v Kopru proslavil 50 let glasbene kariere.
-	V šestdesetih letih smo glasbeniki držali skupaj, neglede na to, od kod je kdo prihajal, iz Kopra, Izole ali Pirana. Spori so nastajali zaradi deklet, ne zaradi glasbe. To se dogaja danes, ko pride do pretepa zaradi različnih glasbenih okusov, zaradi deklet pa skopraj nič več.
-	Čeprav si Koprčan s pedigrejem pa si vendarle dober del kariere igral z Izolani.
-	Že pri Kameleonih sta bila Izola-na Marjan Malikovič in delno Vanja Valič, po Kameleonih sem igral z izolskimi Faraoni, tudi Oni Tulio imajo domicil v Izoli in še kaj bi se našlo. Na MMS sem pel skladbo dveh Izolanov (Semoliča in Mefa), slednji mi je napisal lepo število besedil, tudi na kavo pridem v Izolo in ugotavljam, da so stara prijateljstva še vedno živa. Izola je tudi moje mesto.
-	Praviš, da se najbolj spominjaš Arrigonija.
-	Tam smo imeli izvrstne koncerte, tako Kameleoni kot Faraoni, tako v dvorani kot zunaj, kjer je bila super narava z veliko drevesi in grmovjem, kar je v tistih letih osvobajanja ljubezni prišlo zelo prav.
Pisal mi je dr. Douglas Radcliffe
Dokaj pogosto prejemam elektronska sporočila s podobno vsebino, vendar pa je bilo tokratno sporočilo, ki naj bi me naredilo za milijonarja, še posebej zanimivo za branje. Tako-le mi je napisal, Dr Douglas Radcliffe. Good Day Spoštovani!
Kako se vi in vaša družina? Upam, da moje pismo ste se sestaja na svoje najboljše razpoloženje danes. Moje ime je dr Douglas Radcliffe, Operation / območna izpostava vodja direktor Lloyds Banking Group pic Londonu. Odločil sem se, da si prizadevajo za strogo zaupno / zaupne sodelovanja z vami pri izvršitvi transakcije posla je opisano tukaj premalo za naše tako obojestransko korist. Med letnim bančnim revizije, sem odkril opuščene / Neostvareno sklad, seštevek 19.100,000 £ GBP (devetnajst milijonov sto tisoč britanski funt) v računu, ki pripada eni od naših tujih kupcev (Late David McDowell Brown) za Ameriška od Arlingtonu v Virginiji, ki je na žalost izgubil življenje kot eno samo s celotno posadko 1. februarja 2005 v južnem United States raketoplana Columbia.
Odkril sem, da on ni določil nobenega ožjih sorodnikov ali pa bo upravičencu na njegov račun po tekoč skozi njegov spis v naši banki. Iskreno in zavestno iskati vaše privoljenje, da vam predstavi kot ožjih sorodnikov / volje upravičenca do pokojnika, tako da vsota vrednotijo na £ 19.100.000 milijonov britanski funt se bodo prenesla na vas, ki se bodo delili v teh odstotkih razmerje: 55% za mene in 45% za vas oz.
Rabim vaše iskreno sodelovanje, zaupanje in strogo zaupno, ki nam omogočajo izvedbo tega posla uspešno. Zagotavljam in vam obljubim, da bo ta transakcija izvedena v okviru zakonite dogovor, ki vas bo ščitil pred vsako kršitev zakona tako v svoji državi in tukaj v Londonu, saj je sklad prenese na vaš določeni bančni račun. Po obravnavi in sprejemu te ponudbe, prisrčno mi nemudoma posreduje naslednje podatke na moj zasebni e-poštni naslov za več zaupnosti: douglasradcliffl00@hotmail.com
1.	Vaše polno ime:
2.	Vaš polni kontaktni naslov:
3.	Vaš neposredni mobilna telefonska številka:
4.	Vaš e-naslov:
Da bi omogočili me naložite svoje podatke na naš bančni bazi podatkov, da odraža v omrežnem sistemu banke, ki ga so poimenovali ožjih sorodnikov / bo upravičenec do tega računa, potem vas bom vodil na komunikacijo z banko za nadaljnji prenos tega sklada za vas.
OPOMBA: Imamo nekaj dni banke za izvršitev tega posla posel.
Hvala, v pričakovanju vašega nujen odziv.
S spoštovanjem,
Dr Douglas Radcliffe.
Takrat so se spletla mnoga ljubezenska in družinska gnezda, nekateri naši takratni privrženci pa so zdaj že nonoti in celo pranonoti.
-	Bodo tudi oni med obiskovalci tvojega koncerta?
-	Upam in verjamem, da bodo prišli, saj bodo lahko slišali tudi nekaj pesmi iz tistega obdobja, zraven pa še nekaj uspešnic skupine Halo in nekaj mojih solističnih uspešnic. Vsega skupaj bo več kot dve uri glasbe s 13-timi glasbeniki na odru. Moram omeniti Aniko Horvat, Polono Furlan in Štefi Stepančevič, ki bodo odpele duete z mano, Štefi in Polona pa tudi spremljevalne vokale, bobnar bo Giulio Roselli, tolkala bo igral Goran Muskovski, bas ki-raist bo Marino Dugaro, kitarista Savo Kralj in Lean Kozlar, klavia-turist bo Marino Legovič, pihalci pa: Mitja Bobič na trobenti, Andraž Cenčič s pozavno in Aleš Šepeta-vec s saksofonom. Imam torej pravo veliko R&B skupino, tako da bo špricalo od dobre glasbe.
-	Kako kaže za obisk?
-	Glede na vse, doslej opravljeno, sem lahko optimist. Še posebej, če
pridejo tudi Izolani.
-	Dodal boš tudi album uspešnic.
-	Izšel bo prav ob koncertu, na njem pa bodo pesmi, ki označujejo 50 let mojega glasbenega dela. Nekaj se je pa nabralo v teh letih.

| V. v ET 'r
W, S
Torek pri spini z EmHio, Basho in Johnom
Novoporočenca Denia in Mitja
Bodita srečna in vajina ljubezen naj bo večna 1 Nona Nedja, vsi domači in posebej mali Tim Maj 12.9.2015
—-— --------—-------------------- Predzadnja
Kaj pa so rekli starši?
Policisti so bili v zgodnjih jutranjih urah sobotne noči obveščeni, da se po centru Izole vozijo mlajši fantje na skuterjih, ki neprenehoma trobijo in vpijejo ter s tem motijo nočni mir in počitek. Predrzni fantje na skuterjih so se večkrat peljali tudi mimo policijske postaje ter namerno trobili in vpili. Ob interveniranju policistov so se razbežali. Nekoliko kasneje so ponovno nadaljevali s kršitvijo in so bile zato poklicane dodatne patrulje, s pomočjo katerih so bili kršitelji locirani. Pri hitrem speljevanju enega od voznikov skuterja, je sopotnik padel in se lažje poškodoval. Kljub padcu ni upošteval ukaza policistov in je pričel s kraja bežati. Policist ga je pri begu zaustavil in uporabil prisilna sredstva za vklepanje - lisice ter ga privedel v policijsko enoto.
Pri nadaljnjem operativnem delu policistov so bili ugotovljeni in izsledeni tudi ostali kršitelji. Šlo je za tri 17-letne in 19-letnega fanta iz Izole. Zoper mladoletnike bodo policisti zaradi več kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške, medtem ko je bila polnoletnemu kršitelju izrečena globa v višini 850 evrov. Prav tako bo voznik skuterja odgovarjal za cestno prometne prekrške. O dogodku so bili obveščeni starši kršiteljev.
Poznajo pretepača
Policisti so v zgodnjih jutranjih urah intervenirali na terasi zaprtega lokala, kjer je manjšo družbo napadel neznan vinjen moški, ki je 22-letnega mladeniča s steklenico udaril po glavi in mu povzročil telesne poškodbe. Po dejanju je zbežal proti centru Izole. Poškodovani je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico, kjer so mu oskrbeli rane. Policisti so na podlagi opisa storilca in operativnega dela že na sledi osumljencu, zoper katerega bodo po izsleditvi in zaslišanju podali kazensko ovadbo.
Nič ni še porabil
Policisti so bili obveščeni o tatvini 60 evrov gotovine iz lokala na Belveder-ju. Pri zbiranju obvestil in pregledu območja Izole je bil izsleden 53-letni brezdomec, ki je imel gotovino še pri sebi. Ukraden denar mu je bil zasežen in vrnjen oškodovancu.
Tatovi prevoznih sredstev
Neznanci so prejšnji teden ukradli:
-	gorsko kolo znamke Elan Able, full suspention, sive barve, staro 10 let in vredno 700 evrov,
-	kolo s pomožnim motorjem znamke KIA (do 25 km/h), vredno 1400 evrov,
-	kolo s pomožnim motorjem Tomos FIexer 25, črne barve, letnik 2011, vredno 600 evrov.
-	Policisti so v Izoli, na enem od dvorišč, odkrili bel skuter Yamaha Tmax KPNN-85 (sicer na njem ni bilo registrske tablice), ki je bil ukraden Koprčanu. Lastniku so vozilo že vrnili ter opravili temeljit ogled, zavarovali sledove in nadaljujejo aktivnosti v smeri izsleditve storilcev.
Ljubezni ni v zraku
Lastnik osebnega avtomobila znamke Mazda 3 je podal prijavo zoper neznanega storilca, ki mu je na parkirišču v centru Izole v tem tednu dvakrat namerno z ostrim predmetom poškodoval vozilo. Navedeno vozilo mu je po vsej verjetnosti isti storilec že večkrat poškodoval in policisti nadaljujejo s temeljitim zbiranjem obvestil.
Abraham ne prinaša pameti Policisti so ugotovili identiteto 51-letnega povratnika kaznivih dejanj z območja Maribora, kateremu so v postopku zasegli pvc zavitek z neznano prašnato snovjo rjave barve, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Po opravljeni analizi bodo zoper njega ukrepali zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu z drogami.
Terasa batine
Policiste so obvestili o pretepanju skupine oseb na hotelski terasi. Ob prihodu so ugotovili, da sta se pretepala 33 in 38-letni Izolan. Kljub ukazom policistov 38-letnik ni prenehal s kršitvijo, zato so mu policisti odredili pridržanje do streznitve in ga oglobili za 1100 eur. 33-letni kršitelj pa je bil oglobljen za 400 Eur.
Pa ravno okoli šole
Policisti so pri poostrenem nadzoru v okolici šol zaustavljali mlajšega voznika kolesa s pomožnim motorjem, ki ni upošteval navodil in ukazov. Policist je zato uporabil fizično silo in sredstva za vklepanje - lisice.
Voznik je bil priveden na policijsko postajo, kjer je bilo ugotovljeno, da gre za 17-letnega fanta z območja Pirana, ki je vozil skuter Piaggio Zip 25, za katerega obstaja sum, da je predelan. Odrejen je bil izredni tehnični pregled. O postopku so policisti obvestili starše mladoletnika. Po opravljenem tehničnem pregledu je bilo ugotovljeno, da kolo razvije hitrost 47 km/h in je bilo zato zaseženo ter odpeljano na deponijo izvršitelja. Zoper mladoletnika je bil podan obdolžilni predlog na sodišče za prekrške, ki bo odločal o usodi kolesa s pomožnim motorjem.
Ima veljavno prepoved
Ob 22.57 so policisti v Izoli ustavili 25-letnega domačina, ki ima veljaven ukrep začasni odvzem vozniškega dovoljenja. Zasegli so mu vozilo, sledi mu obdolžilni predlog.
Tomos je zakon
V Izoli je nekdo ponoči z dvorišča stanovanjske hiše ukradel kolo s pomožnim motorjem Tomos Flexer 25, letnik 2011, vreden 600 evrov.

Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127
-	Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
ODDAMO
-	V starem mestnem jedu oddamo 1.5 sobno, opremljeno stanovanje. Tel.: 041 406 830
-	V obrtni coni v Izoli oddamo v najem 2 in pol sobno stanovanje. Tel.: 040 451 123
-	V obrtni coni oddamo trisobno stanovanje s teraso za daljše obdobje. Tel.: 041 512 783
NAJAMEMO
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135
-	Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327
Telovadba od 7. septembra dalje
v F1TPLUS centru Izola, Premrlova 1 Informacije:
040/501379-Ksenija info@adrenalina.si
-	Prodam skoraj nov, 170 1. sod za vino iz nerjaveče pločevine, plavajoč pokrov, protiprašen pokrov, kovinska pipa . Cena 100 evrov. tel. 041563255 (Toni).
-	Prodam usnjeno sedežno garnituro (3+2) krem barve. Tel. 040 642 600
-	Prodam vrtljivi pisarniški stol, dobro ohranjen , primeren tudi za otroke. Vse informacije dobite na tel. 031 418 217.
-	Jadrnico Elan Pasara K s kabino in vso pripadajočo opremo (komplet jader in špinaker), dolgo 4,83 m, s plovnim dovoljenjem do avgusta 2015 prodam za 1.600 Eur. Ogled (Kajuhova 3). Tel.: 040 570 386
-	Oddam 2 meseca stare kužke, mešance labrador-zlati prinašalec. INF.: 031 833 360
Društvo invalidov občine Izola
Zahvala
Društvo Invalidov občine Izola se zahvaljuje zavarovalnici Adriatic za pomoč. Zapisali so: S svojo pozornostjo ste pokazali veliko spoštovanje do naših članov invalidov in hkrati podporo društvu. Tako bomo z vašo pomočjo lažje osrečili naše invalide in jim pomagali olepšati njihov jutri.
Vabilo
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da se bomo 19. septembra udeležili 40. obletnice delovanja pobratenega Medobčinskega društva invalidov - Domžale. Prijave zbiramo na sedežu društva.
Franc Poropat, predsednik
Za nas si vedno trepetala, z nami v mislih si zaspala, zato še enkrat, mama, hvala
ZAHVALA
IVANA LAZAR
14.6.1927 - 30.8.2015
j#'
i ^5* f)
Hvala vsem za darovano cvetje in sveče, za izraženo sožalje in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji pot.
Seveda pa posebna hvala dr. Dernikoviču, patronažni službi, negovalkam, reševalcem, osebju bolnišnice Izola, pogrebnemu zavodu ter pevcem in g. Cerku za poslovilne besede.
Še enkrat hvala vsem
Žalujoči otroci: Vilma, Silvo in Dragica s svojimi Izola, 2.9.2015
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi.
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
;..MALl...rWKAVl TO ^TKAN...V£S..N t>A ..PO EVROPSKI MKEKT1VI..TU DOVOLIENO LE ZA RIBIČKE 5ARKE.