Izenačevanje pogojev v telesni kulturipod lupo!
Osnovni nesporazum gtede izenačevanja po-gojev za telesnokulturno dejavnost v Ljubljani je v tem, da na VfcSu smatramo, da pomeni izenaLevanje pogojev ustvarjanje pogojev za hitrejS razvoj telesne kuluturne dejavnosti v obtini glede na njeno zaostal^t in specifiko področja, Id jo zajema.
Viška občina je zaostala v številu objektov. Zato smo pred leti samoupravno sklenili ter zapisali tudi v občinskj srednjeročni plan raz-voja telesne kulture, da del sredstev iz BOD namenjamo aa izgradnjo telesnokulturnih ob-jektov: v vsako krajevno skupnost univerzalno plo&ad in s pomočjo posebnega sklada izgrad-njo lelovadnice Krim-Rudnik. V planu sklada je bila tudi dvorana na ŠRC Svobodi, vendar ne velika košarkarska dvorana, ampak dopolnitev k temu objektu - telovadnica približno enakih dimenzij kot v Študentskem naselju.
Realizirali smo doslej izgradnjo več univer-zalnih plo&adi in predali v uporabo telovadnico Krim-Rudnik, kjer pa je nujno potrebno dogra-diti garderobe in sanitarije ločeno od šole in vrtca.
Smatramo, da telesna kultura ni kriva, če se je gradnja telovadnice Krim-Rudnik tako zavlekla in so stroški za izgradnjo narasli prek vseh meja zmogljivosti telesne kulture. Izdvajanje sredstev za dograditev telovadnice. je predstavljala vsa leta izredno bretne viške SITKS in zahtevala izredno racionalno trošenje sredstev. Poseben sklad za izgradnjo telesnokulturnih objektov namreč zaradi težkih situacij v viškem gospo-darstvu ni zaživei v pričakovani obliki. V naši telesnokultumi skupnosti smo zato kot prvi uvedli zbiranje amortizacije. Ker tudi ta dodat-na sredstva niso zadostovala, je bilo treba zase-kati v programe. Dokazano je, da smo isto dejavnost v viških društvih in klubih financirali z nižjimi vsotami kot v ostalih občinah.
Ob tem smo krčili tudi sredstva, namenjena za vzdrževanje objektov na obeh Partizanih in ŠRC Svobodi, kjer je v tem času propadlo teka-lišče, kar je vplivalo tudi na dejavnost.
Odrekli smo se direktnemu financiranju za-poslenih na objektih in prepustili društvom, da to krijejo iz lastnih sredstev, zbranih drugod, kar pa ni primer v drugih občinah, kjer zaposlu-jejo celo rekreatorje na objektih.
Preveliki stroški krnijo požrtvovalnost društev
Naš cilj, da ima vsaka krajevna skupnost, zlastl na lzvenmestnem območ)u, vsaj O6novno
telesnokultunio organizacijo, je nekako dose-žen, vendar pa te orgariizacije po veljavnih kri-terijih zelo slabo materialno podpiramo. V bi-stvu pa ta društva delujejo le zaradi izredne požrtvovalnosti amaterskih d^lavcev, prosto-voljnega dela pri izgradnji in vzdrževanju ob-jektov ter velikega deieža samofinanciranja de-javnosti. Mladina pa si želi tekmovanj, vendar jim tega niti v ustreznih verificiranih rangih nismo mogli zagotavljati. Tako npr. nameravajo zaradi prevelikih stroškov prenehati z igranjem velikega nogometa v Podpeči. Namizni tenis v Podpeči-Preserje podpiramo po nizkih kriteri-jih rekreacije, čeprav dobro delujejo: lansko leto so izvedli slovensko člansko, letos pa slo-vensko mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu itd.
Sedanji predlog izenačevanja pogojev je za nas nesprejemljiv. Predvsem ne moremo prista-ti, da nam drugi postavljajo normative in krčijo programe vrhunskega športa in rekreacije v ob-čini. Primer je rokomet. Rokometni klub Mokrc, ki deluje na Igu že 24 let, ne smemo uvrstiti v financiranje po kriterijih vrhunskega športa, čeprav ima kompletno piramido in je zasedla članska ekipa v letošnjem letu 3. mesto v slovenski ligi in bo zato pri reorganizaciji prišel v enotno slovensko ligo, istočasno pa je Rokometni klub Prule, ki je v isti ligi zasedel predzadnje mesto, lahko uvrščen v program vr-hunskega športa in temu ustrezno ffnanciran v občini Center. Kaj je merilo za uvrščanje: kvali-teta ali perspektivnost? Kvaliteta se potrjuje sama, o perspektivnosti pa lahko odk>čamo tudi sami.
Zakaj se nam črta število seiekcij v nogome-tu, za katere vemo, da dobro delajo, istočasno pa se pusti razmah v drugi občini (npr. Šiška--Medvode), zakaj nam ne bi pustili namesto ene tri druge selekcije, ker bi zato v vseh teh sredinah krenila športna dejavnost bistveno na bolje.
Izenačevanje pogojev v LjuMjani naj zato pomeni to, da bo imela viika mladina enake moznosti, da se vkljoa v vriiunski in tekmovalni šport, kot kjer drugje v Ljubljani.
S strani Ljubljane nismo bili deležni nobene podpore, četudi smo le prikrito zoperstavljanje, ki se je odkrito pokazalo sedaj, ko nam hočejo z administrativnim ukrepom preprečiti dokonča-nje telovadnice Krim-Rudnik.
Le dobra tretjina sredstev se vrača
Telovadnica je namenjena predvsem razvoju
vrhunskega športa v nekaterih panogah, ki smo jih uspeli obdržati. Viški STKS združuje na ravni mesta za različne programe 21,891.000 din. Od tega se vrača klubom, ki delujejo v viški občini, le 8,408.092 din oziroma 38,4 odstotka. To razmerje je nizko predvsem zato, ker nima-mo na Viču ustreznih objektov in tudi zato, ker nam je organizacija vrhunskega športa v Ljub-Ijani in Portorožu osiromašila dotedanji tekmo-valni šport. Tako nogometnemu klubu Mercator ni bil priznan status centra nogometne panoge in je bilo zato njegovo financiranje vseskozi vprašljivo, rokomet s Krima se je preselil na Slovan itd. Tragično je le to, tte je moral NK Svoboda kot naslednik NK Mercatorja prene-hati v sezoni, ko je dosegel svoj najboljši uspeh v II. zvežni nogometni ligi (7. mesto). Dolg NK Svobode je ob prenehanju delovanja znašal 5,300.000 din, od tega je SIT KS Vič-Rudnik posredno ali neposredno poravnala dolgove v
skupnem znesku 1,280.000 din. TKS mesta Ljubljana je le enkrat prispevala 100.000 din. Letošnja zahteva (po predhodni obljubi sekre-tarja MTKS) je bila gladko zavrnjena. Dokler sanacija dolga NK Svobode ne bo zaključena, ne bomo mogli oživiti dejavnosti na področju ŠRC Svobode iznad dosedanjega nivoja, kar pa ima že negativne posledice zlasti glede vključe-vanja mladih v šport.
Specifika viške občine je nadalje tudi njena rezprostranjenost, pri čemer pa so izvenmestne krajevne skupnosti slabše prometno povezane z Ljubljano, kot je to v drugih občinah (mestni promet). To se je najprej pokazalo pri delova- ' nju nižjih selekcij. Ker zaradi oddaljenosti in
slabših zvez trenerji niso redno hodili na vadbe-ne ure, so številne selekcije zamrle, ostale so le tiste, kjer so bile vodje ali animatorji iz kraja samega. Tudi prehod nadarjenih mladih šport-nikov v višje selekcije v Ijubljanske klube je iz oddaljenjh KS onemogočen zaradi slabih zvez.
Administrativno določanje nekaterih norma-tivov, v tem primeru obseg vthunskega športa v Ljubljani in posameznih občinah je neživljenj-sko. V preteklosti smo bili prav zaradi tega deležni odtnega izigravanja kot je to pokazal prima- uvrstitve ženske odbojke v financiranje na raVni mesta. Nesporno pa je ženska odbojka v pretekli sezoni napravila izreden kvalitetni vzpon in še se bomo borili za ponovno afirmaci-jo vrhunskega športa v Ljubljani, za ponoven stik z vrhom Jugoslovanskega športa, ženske odbojke ne bomo smeli prezreti. Treba pa bo nekako kot za druge klube poskrbeti, da se sedanja kvaliteta ohrani.
Z enakirai probkmi se srečujemo tudi na področju rekreadje. Če smatrano, da so dnii-tva v naS družbi potrebna in so znak nače sposobnosti biti organizirana družba, jim mora-mo zagotoviti ototoj. Pojem druftva je dniga-čen v mestni, kot pa v izvenmestni krajevni skupnosti. V oaS obdni in krajevnih skupnostib pa ni rolčnih podjetij, ki bi bdiko dodatno in izdatneje flnandrab dejavnosti dništev. Sma-Iramo, da je čbuiarina umesten id pomemben vir finandranja d«K>van)a drujteva, da pa mora iraetl tudi samoHnanciranje nek limit. V rekrea-dji ne misUmo Hnandrati osebnega razredrila, pai pa izdatneje omogodti organižirano dejav-nost
Pri usklajevanju programov smo predložili racionaiiziran program, mnenja pa smo, da tega niso storili v enaki meri v ostalih Ijubljanskih občinah. Če se nam seveda od tega racionalizi-ranega programa še zmanjšujejo sredstva, se dejansko ustvarjajo presežki sredstev, ki naj se odlijejo v druge občine. V vseh drugih občinah" imajo rezervo, iz katere bodo lahko financirali tako imenovani mladinski šport, pri nas tega ni. Zato je prelivanje sredstev za nas še bolj ne-sprejemljivo.
Isto je z amortizacijo. Zanjo bomo v mestu združili veliko večja sredstva, kot pa se bodo vrnila za vzdrževanje naših objektov. Na prime-ru plavalnega bazena Kolezija se vidi pripravlje-nost mestnih struktur, da pomagajo vzdrževati objekte v viški občtni. Zato v pravično delitev tudi teh sredstev ne verjamemo.
i     .....       SVET ZA TELESNO KULTURO
PRIOKSZDL