BELOKRANJSK A^T R I K^OJ A-Ž NJA.I N D:u STR I JA - METLIKA %/ TRIKOTAZER LETO III ŠTEVILKA 5 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI »BETI«, METLIKA Stanovanjska komisija „BETI" Metlika Prosimo za mnenja, kako najbolj pravično podeliti sredstva prosilcem za izgradnjo zasebnih stanovanj iz sklada podjetja. Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 24.4. 1967 med drugim imenoval tudi stanovanjsko komisijo, ki jo sestavljajo: Kure Zinka, predsednik, in člani: Barbič Franc, Mitevski Dragan, Horvatič Vera in Vrvi-ščar Franc. Naloge komisije so predvsem v tem, da pripravi predloge za upravni odbor, komu naj se po določilih pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in oddajanju stanovanj dodeli posojilo ali stanovanje. Po zaključnem računu je delavski svet podjetja določil za posojila za zasebno stanovanjsko izgradnjo sredstva v višini 50 milijonov S din, ki se lahko dodele na dobo dvajsetih let, ter 15 milijonov bančnih sredstev na odplačilno dobo štiri leta, torej skupno 65 milijonov S din. Omenjena posojila za individualno stanovanjsko gradnjo se lahko odobri delavcem podjetja pod naslednjimi pogoji: 1. da so v delovnem razmerju s podjetjem najmanj dve leti, 2. da vračilni rok posojila ni daljši kot 20 let, 3. da obrestna stopnja za odobreno posojilo znaša največ 2°/o, 4. da je gradnja na teritoriju, določenem v načrtu uporabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo, 5. da posojilojemalec razpolaga z lastno udeležbo najmanj 20% od predračunske vrednosti družinske hiše ali stanovanja, za katero se najema odnosno daje posojilo. Ravno tako so pomembna tudi naslednja določila pravilnika, ki se morajo upoštevati, predvsem: — stanovanjski pogoji prosilca, — kvalifikacije, strokovne sposobnosti in pridnost delavca pri opravljanju del na njegovem delovnem mestu in njegov pomen za podjetje, — kvaliteta in velikost stanovanja, ki ga bo podjetje pridobilo z izselitvijo prosilca, — dolžina delovnega staža v podjetju. Upoštevati je treba tudi obveznosti posojilojemalca, predvsem to, da se mora posojilo vrniti v celoti takoj, če delovno razmerje posojilojemalca z podjetjem preneha zaradi: — prenehanja delovnega razmerja s strani delavca, — samovoljne zapustitve dela, — izključitve delavca iz delovne skupnosti podjetja, — če je delavec obsojen na zapor, daljši kot tri mesece, — če je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot tri mesece in mora biti zato odsoten z dela itd. Na podlagi določitve kvote za stanovanjsko izgradnjo in sprejetja pravilnika so sodelavci začeli vlagati prošnje za posojila. Število prosilcev kakor tudi skupni znesek zaprošenega posojila pa presegata možnosti, da bi zadovoljili in ugodili vsem prosilcem. Stanovanjska komisija se je sestala na seji dne 18. aprila in obravnavala sprejetje prošnje. Ob tem je prišla do zaključka, da ji je naložena zelo težka in težavna naloga, ker ima na razpolago 65 milijonov S din, zahtevkov pa je za okrog 220 milijonov S din. Ob tem je bila tudi mnenja, da je za pravično dodelitev in razdelitev omenjenih sredstev potrebno predhodno mnenje ostalih sodelavcev podjetja, čeprav v pravilniku to ni določeno. Komisija je bila mnenja, da bi nekateri prosilci morali razumeti in vedeti, da se bodo prav verjetno dajala posojila tudi v naslednjih letih in da so nekateri zahtevki v odnosu na razpoložljiva sredstva tudi pretirani. V razpravi je bilo omenjeno, kakor zahteva pravilnik, naj se bolj obravnava novogradnjo in da se naj razne adaptacije omejujejo. Omenjeno je bilo, da so med prosilci tudi taki, ki jim posojila spričo bolj akutnih stanovanjskih problemov nekaterih sodelavcev podjetja niso tako potrebna ter bi lahko še nekaj časa počakali. Komisija meni, da se je potrebno ravnati po 15. členu pravilnika in sicer točke 4, ki govori, da naj bo gradnja na teritoriju, določenem v načrtu uporabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo, to je V krajih, kjer so obrati podjetja, torej Črnomelj, Dobova, Metlika, Mirna peč in Ljubljana, ker nam le taka politika stanovanjske izgradnje narekuje, da bomo imeli bodoče delavce v centrih in bližini obratov ter bodo s tem vedno manjši zahtevki po regresih za prevoze ali po organizaciji prevozov. Dalje je komisija mnenja, da vsi prosilci nimajo še niti zazidalne parcele niti na- črtov, ter da naj se da prednost le tistim, ki imajo že prednost po pravilniku in ki so začeli z gradnjo ali pa lahko v kakršni koli obliki dokažejo predpisano udeležbo. Ker iz mnogih prošenj to ni bilo razvidno, je bil dan predlog, da člani komisije v dvomljivih primerih to tudi ugotove. Na tem sestanku je bilo tudi predlagano, da naj prosilci kredita, ki še nimajo vsega pripravljenega za takojšnjo gradnjo, odložijo svoj zahtevek za leto 1968, vsi tisti pa, ki so zaprosili za višji znesek, kot bi jim bil eventuelno potreben, naj svoj zahtevek znižajo. Komisija se v polni meri zaveda, da je veliko takih, ki so povsem upravičeni po vseh kriterijih, da dobe posojilo in ga tudi težko pričakujejo, zato prosimo za razumevanje in upoštevanje, ker komisija želi in stremi za tem, da bi svojo nalogo opravila čim bolj pravično. Skušali bomo čim preje in hitreje dati svoje predloge upravnemu odboru podjetja. Seznam prosilcev: Priimek in ime mes. in leto zap. v pod. zaposlen v obratu del. mesto višina zap. kredita v S din dograditev, novogr., adapt. SUDAC Marica V. 1961 Metlika * navijalka 500.000 dograditev VRAČUN BRANKA 1.1964 Dobova šivilja 1,500.000 dograditev RAHIJA Bariča VI. 1964 Metlika str. šivilja 5,000.000 novogradnja KOKALJ Jože I. 1960 Metlika barvar 4,000.000 adaptacija BOŠNJAK Anton XI. 1960 Metlika vodja izm. 3,000.000 novogradnja BUDAČKI Jože III. 1965 Metlika pletilec 4,000.000 novogradnja BRATINA Drago IX. 1961 Metlika vod. zid. 4,000.000 novogradnja TE2AK Nada II. 1965 Metlika vod. per. ev. 2,500.000 novogradnja MILAVEC Tončka IX. 1965 Metlika str. šiv. 5,000.000 novogradnja PEZDIRC Jože IV. 1963 Metlika električar ni zneska novogradnja NEMANIČ Anton I. 1960 Metlika mehanik ni zneska novogradnja CAJNER Cvetka III. 1961 Metlika str. knj. 3,000.000 novogradnja JUDNIC Stane XI. 1958 Metlika obr. knj. 5,000.000 novogradnja HAUPTMAN Zvone IX. 1965 Metlika per. ref. 5,000.000 novogradnja BRINC Rranko VII. 1963 Metlika mehanik 3,000.000 novogradnja ZABClC Nada VIII. 1964 Metlika kadr. ref. 4,000.000 dograditev VRANIČAR Štefka VIII. 1962 Metlika normirka 1,000.000 dograditev PETRUSlC Jože X. 1961 Metlika razt. stroj ni zneska novogradnja STOJKOVIČ Ivan VI. 1965 Metlika razt. stroj 3,500.000 novogradnja VIVODA Anica 1.1962 Metlika admin. 1,000.000 dograditev DIMC Edi III. 1957 Metlika vod. izm. 5,000.000 novogradnja VESELIC Ivan III. 1965 Metlika upr. menze 6,000.000 dograditev MATESlC Blaž VII. 1964 Metlika pletilec ni zneska novogradnja KOTAR Ana VIII. 1955 Metlika pregledov. 1,500.000 adaptacija SAVOREN Ivan III. 1966 Metlika pom. delav. 2,000.000 adaptacija JAKOFClC Alojz VIII. 1964 Črnomelj mehanik 4,000.000 novogradnja ŠVAJGER Anica III. 1963 Črnomelj pletilja 3,000.000 novogradnja SKOČIR Jožefa III. 1963 Črnomelj šivilja 300.000 dograditev SMREKAR Katica IX. 1964 Črnomelj pletilja 2,000.000 novogradnja PLEVNIK Marija III. 1963 Črnomelj ketlanje 2,000.000 dograditev TURK Elka III. 1963 Črnomelj pregledov. 700.000 adaptacija ZUNIC Pepca III. 1963 Črnomelj pletenje 2,000.000 dograditev VRBETIČ Francka IX. 1965 Črnomelj • pletilja 2,000.000 dograditev VRANIČAR Anica IX. 1965 Metlika raz. čipk 700.000 adaptacija HABE Vida X. 1960 Črnomelj vod. izm. 500.000 adaptacija MUC Anica VII. 1957 Metlika par. čipk 1,000.000 novogradnja ROZMAN Zorka III. 1963 Črnomelj šivilja 3,000.000 novogradnja STERK Martina III. 1963 Črnomelj ketlanje 2,000.000 dograditev * Priimek in ime mes' in le,to zaposlen mesto višina zap dograditev zap. v pod. v obratu kredita v S din novogr., adapt. SIMONČIČ Marija X. 1963 Črnomelj pletilja 1,500.000 novogradnja KOČEVAR Anica VI. 1964 Črnomelj ketlanje 500.000 dograditev STAMPFELJ Alojz VI. 1955 Metlika mehanik 3,000.000 dograditev RUZlC Mira IX. 1957 Metlika pregledov. 600.000 adaptacija IVANIČ Alojz III. 1963 Črnomelj mojster 4,000.000 novogradnja STEFANIC Martin V.1956 Metlika računov. 4,000.000 dograditev RAJK Jože VIII. 1966 Metlika vod. org. dela 4,500.000 novogradnja MIHALJEVIC Mato IX. '1962 Metlika ref. nabave 3,000.000 adaptacija PEČARIČ Anka IV.1963 Metlika servirka 2,000.000 dograditev HORVAT Marija VII. 1963 Metlika ref. za progr. 4,000.000 novogradnja Žugelj siavo I. 1959 Metlika vratar 500.000 adaptacija VIDOVIČ Anica VII. 1963 Črnomelj šivilja 2,000.000 dograditev LOZAR Marica III. 1954 Metlika poenterka 5,000.000 novogradnja TAJNER Franc IV. 1963 Metlika teh. svet. 7,000.000 novogradnja BUTALA Štefka VI. 1964 Črnomelj pletilja 1,000.000 dograditev METELKO Majda III. 1963 Črnomelj šivilja ni zneska novogradnja BLOSEC Jožefa III. 1963 Črnomelj šivilja 500.000 adaptacija NEMANIČ Franc XI. 1958 Metlika šef. skl. 3,000.000 novogradnja BARBIČ Franc I. 1961 Metlika energetik 1,000.000 adaptacija JARNJEVIC Matija X. 1957 Metlika šef. skl. 1,500.000 dograditev GOJMIRAC Mijo IV.1965 Metlika pom. delavec 500.000 adaptacija KOČEVAR Anton VI. 1955 Metlika mehanik 5,000.000 dograditev CANCAR Olga VI. 1966 Dobova šivilja 3,000.000 dograditev JAKOVINA Štefka VII. 1966 Dobova šivilja 1,500.000 novogradnja PAVLOVIČ Albina I. 1964 Dobova šivilja 1,500.000 novogradnja BELOSEVIC Marija II. 1964 Dobova šivilja 3,000.000 dograditev ZAJC Marija I. 1964 Dobova knjig. OD 3,000.000 novogradnja MUHIC Vera VII. 1960 Metlika šivilja 4,000.000 novogradnja BOZlC Ivanka XII. 1966 Ljubljana šivilja 700.000 dograditev FLAJNIK Jure VIII. 1960 Metlika vodja prod. 4,000.000 novogradnja JANKOVIČ Jože IX. 1961 Metlika računov. 4,500.000 novogradnja VARDIJAN Karel XII. 1964 Metlika vod. nab. 4,500.000 novogradnja SUSANJ Ivanka XI. 1963 Metlika kuharica 500.000 adaptacija VIDETIČ Anica X. 1961 Metlika pletilja 800.000 adaptacija CERJANC Marjan IX. 1960 Metlika mehanik 2,000.000 dograditev SPELIC Ivanka II. 1963 Črnomelj pletilja 1,000.000 dograditev GRSlC Jože XI. 1955 Metlika šofer 5,000.000 novogradnja KOČEVAR Anica III. 1955 Metlika pletilja 1,000.000 dograditev MATEKOVIČ Jure IV. 1965 Metlika kalkulant 4,000.000 novogradnja PETELINC Martina II. 1964 Dobova šivilja 1,000.000 novogradnja PIRKOVIČ Jože I. 1967 Metlika tesar ni zneska novogradnja TUSKAN Drago XII. 1965 Metlika pletilec 200.000 nakup hiše VRANIČAR Marija IV.1961 Črnomelj — 2,000.000 novogradnja JAKOVINA Marija I. 1964 Dobova šivilja 3,000.000 dograditev GORENC Pavla VII. 1965 Mirna p. pletilja 800.000 dograditev ZORE Alojzija III. 1963 Črnomelj krojilja 1,500.000 nakup GASPERIC Marija VIII. 1963 Črnomelj pletilja 1,000.000 dograditev PAVLIHA Darinka III. 1963 Črnomelj pletilja 1,000.000 novogradnja VRANESlC Marija III. 1963 Črnomelj pletilja 2,000.000 novogradnja REZELJ Anica I. 1964 Mirna p. šivilja 500.000 novogradnja Vljudno prosimo vse člane kolektiva, da dajo svoja mnenja, komu naj komisija da prednost pri dodelitvi posojila. Računajte na to, da razpolagamo samo s <55 milijoni S din. Svoja mnenja lahko dostavite stanovanjski komisiji ali pa v pisarni obratov. Vljudno vas prosimo, da daste svoja mnenja do 5. junija 1967. leta. Istočasno obveščamo vse prosilce, da bo komisija oddala svoje predloge za dodelitev posojila UO podjetja do 15. junija. Ravno tako prosimo za razumevanje vse tiste, katerim ne bomo mogli ustreči in realizirati njihove želje. Predsednik stanovanjske komisije: Zinka Kure *oleovnega simfjozija tekstilcev Vloga analize frga v Analiza trga bi morala biti v vsakem podjetju vodilna in gonilna sila, zlasti sedaj pri izvajanju gospodarske reforme in pa v času pospešenega vključevanja našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Na mednarodnem tržišču in analizah mednarodnega tržišča uporabljajo za to angleško besedo »marketing«, ki pa izraža znatno širši pojem, kot pa analiza tržišča. Izraža tudi način nakupa, prodajno organizacijo in podobno. Za poslovni uspeh podjetja je odločilna dobra organizacija službe marketinga. To delo moramo poveriti strokovnjaku z visoko izobrazbo, komercialistu, ekonomistu ali inženirju določene stroke, ter mu zagotoviti ustrezen nivo v vodilnem kadru. Samo s tako organizacijo te pomembne službe bomo ustvarili možnost, da bo analiza trga odigrala svojo vlogo v korist podjetja. Poglejmo si sedaj nekatera področja raziskave trga. Rezultati analize trga morajo biti takšni, da imajo direktni vpliv na proizvodnjo, na planiranje in perspektivni razvoj podjetja. Analiza trga je torej v sodobnem podjetju neobhodno sredstvo za vsklajevanje potreb trga in proizvodnje ter osnova za usmerjevanje poslovne politike podjetja. Pri analizi trga imamo zlasti naslednje objekte proučevanja: potreba, konkurence, prodajne poti in oblika izdelkov. Potrebe: Pri raziskovanju potreb moramo ugotavljati število prebivalstva in gospodinjstva, ki uporabljajo take proizvode, opazovati moramo nihanja v potrošnji teh izdelkov. Konkurence: Pri analizi konkurence moramo ugotavljati zmogljivost konkurenčnih podjetij, njihov obseg proizvodnje, njihovo kvaliteto in perspektivni razvoj. Zasledovati moramo vse spremembe pri konkurenčnih podjetjih, ponudbe, cene, novost izdelkov in podobno. Prodajne poti: Ugotavljati moramo možne prodajne poti. Pri tem moramo opazovati način prodaje, ekspe-ditivnost distribucije, gibanje prodajnih cen in drugo. Oblika izdelkov: Pri takih analizah moramo ugotavljati funkcionalni in tehnični učinek proizvodov, njihove lastnosti ter stil in modo izdelkov. Celotna poslovna politika podjetja sestoji iz naslednjih komponent: 1. politika nabave surovin in materiala, 2. proizvodna politika, 3. politika prodaje, 4. finančna politika, 5. politika razvoja, 6. investicijska politika. Raziskava tržišča odnosno marketing se nanaša na vsako izmed navedenih področij. Politika nabave surovin in materiala je smotrna le takrat, če nabavljamo v ustrezni kvaliteti, v pravilno postavljenih rokih ter po optimalno najbolj ekonomični ceni. Tako lahko nabavljamo le, če ima služba sodobnem podjetju nabave vse razpoložljive oziroma potrebne podatke, kot so: pregled podjetij, ki lahko dobavljajo posamezne materiale, v kakšnih rokih, kam material lahko dostavijo, kakšne so cene pri posameznih dobaviteljih, kakšni so pogoji transporta, kakšni so plačilni pogoji in kakšen je odnos kvalitete posameznih izdelkov glede na ceno. Prodajna politika se mora obvezno ravnati po podatkih službe marketinga. Vsa proizvodnja mora biti vnaprej predvidena in pripravljena, to je, mora biti strogo planska, zasnovana na rezultatih proučevanja trga. Tekstilna industrija ima izrazito sezonski značaj, zato je potrebno operativni plan vskladiti s potrebami sezone. Praviloma naj se proizvajajo v jeseni spomladanski artikli, pozimi poletni artikli, spomladi jesenski in poleti zimski artikli. Menjava operativnega plana ima lahko težke in usodne posledice. Težko je izračunati stroške, ki jih povzroča menjava artikla. Taki stroški pa običajno presegajo skoraj ves dobiček. Prodajna politika je nedvomno od vseh področij raziskav trga najvažnejša. Ce je bil operativno-proiz-vodni plan pravilno sestavljen in če smo proizvedli le take artikle, ki nam jih je narekovala analiza tržišča, potem je dolžnost prodajne službe, da se poda le v konkurenčno sposobnost teh artiklov. Za uspešno prodajo moramo zbrati pokazatelje kupne moči, ki bodo dali pravilno orientacijo za obseg trenutnih in perspektivnih potreb. Finančna politika je ozko vezana na raziskavo tržišča. Pri finančni politiki igrajo krediti pomembno vlogo. Kreditna politika lahko pripomore do boljšega nakupa surovin in materiala ter investicijske opreme. Najpomembnejšo vlogo pa ima kreditna politika pri prodaji blaga. Tu gre zlasti za plačilne pogoje, prodajo na kredit oziroma na obroke in podobno. Pri plačilnih pogojih gre lahko za odobritev tako imenovanega kasa-skonta za zamudne obresti, ali pa za penale. Investicijska politika je torej ozko vezana na rezultate tržnih raziskav. Kompletiranje strojnega parka, avtomatizacija tehnoloških postopkov in uvedba elektronskih strojev v administraciji je samo tedaj utemeljena, če je zasnovana na ekonomskem izračunu, na drugi strani pa vsklajena s trenutnimi in perspektivnimi potrebami na trgu. Najnovejši podatki nam nakazujejo za tekstilno gospodarstvo razmeroma težko situacijo. V okviru gospodarske reforme so se spremenili poleg drugih tudi devizni in kreditni predpisi, ki bodo bistveno vplivali na celotno tekstilno gospodarstvo. Ni malo primerov, ko se v gospodarski organizaciji pritožujejo, ali pa celo zahtevajo ustrezno pomoč. Na drugi strani pa se vprašamo, ali so sami napravili vse, kar so dolžni za izboljšanje položaja tekstilne industrije. Dobra služba analize trga pa naj bi kot operativna in gonilna sila nakazovala smeri za reševanje teh problemov. Ružiča Skof, dipl. ing. Preselili smo se v novo šivalnico V prejšnjem Trikotažerju smo pisali o tem, da se je preselila krojilnica in da že dela v novih prostorih. Danes lahko že povemo, da se je med tem časom preselila tudi kompletna šivalnica — bolj natančno selila se je etapno — 25., 26., 27. aprila. Sedaj šivalnica deluje s polno paro. S tem, ko se je šivalnica preselila, se je spremenil tudi način dela. Stroji so bili prej postavljeni v karo liniji, sedaj pa stoje linijsko in sicer tako, da je ena vrsta obrnjena v eno smer, druga pa v nasprotno. Mize za odlaganje polproizvodov so postavljene v linijskem sistemu. Za sedaj imamo postavljenih 5 trakov, v vsakem traku pa je po 20 strojev. Tudi strojni park se je že znatno izboljšal, saj imamo že precej novih strojev. Pričakujemo tudi, da bodo V novi delavnici je delo veliko bolj prijetno Razvoj naše V letu 1963 je začel z delom v našem podjetju še en nov, majhen obrat s čisto novimi nalogami. Ta novi obrat, ki je šele nastajal, je bil obrat barvarne. Ce govorim o novem obratu, mislim pri tem na nov način dela, na novo proizvodnjo, nikakor pa ne bi mogli reči, da so bili novi stroji in ostala oprema, ki smo jo rabili za delo v tem novem obratu. Začeli smo z naj-skromnejšimi sredstvi, kar si jih je mogoče zamisliti. Dve stari, že izrabljeni kadi z zelo majhno kapaciteto, in stara centrifuga, to je bil naš začetek. Ne bi mogel govoriti o začetkih obrata barvarne, ne da bi se pri tem spomnil tudi ljudi, s katerimi smo takrat začeli delati in ki so še danes najboljši delavci našega obrata. To so: Kokalj Jože, Bratina Stevo, Ribarič Vilim, Mitevski Emilija in Malešič Jože. Začetek je bil težak in produktivnost izredno nizka, toda iz dneva v dan smo napredovali. Veliko nam je pri tem pomagal tudi naš direktor. Lahko rečem, da so vsi naši uspehi od samega začetka dalje tesno vezani na njegovo pomoč. Ko sem začel pisati ta članek in zopet pregledal stare zapiske, sem videl, kako majhne količine pletiva smo lahko obarvali v tistih dneh. Dnevna proiz- stroji, ki so naročeni v Nemčiji, kmalu prispeli. Tako bomo zamenjali stroje, ki so že izrabljeni, z novimi. Vzporedno s tem se bo tudi proizvodnja znatno povečala. Z novimi stroji, ki so na poti, bomo lahko delali tudi bolj kvalitetne in zahtevne artikle, ker vemo, da s sodobnim tehnološkim postopkom in novim strojnim parkom ter z dobrimi konfekcijskimi delavci lahko povečamo količinsko proizvodnjo in izboljšamo kvaliteto. V ilustracijo naj navedemo, da so novi stroji specialni in jih lahko analiziramo iz ekonomskega in tehničnega stališča. To so stroji, ki so izdelani po najsodobnejših metodah in dosežkih svetovne proizvodnje. Njihova glavna prednost je v tem, da imajo šive (vbode), ki so standardizirani v svetovnem merilu in bodo s tem naši izdelki enakovredni z izdelki najbolj priznanih tujih tvrdk. Nadalje so to stroji z visokim številom vbodov, kar bo vplivalo na izdelovalni čas naših artiklov (izdelovalni čas se znatno zmanjša). Vse to se bo odrazilo na lastni ceni naših izdelkov in preko nje na samem tržišču, kjer bomo vsled tega tudi bolj konkurenčni. Z novim sistemom smo uspeli ustanoviti grupe za posamezne artikle in sicer v vsak trak po en artikel, oziroma dva, če sta istega naziva (kombineže). Tudi zadovoljstvo in počutje je znatno boljše v novih, zračnih in svetlih prostorih. Vsi, ki delamo v konfekciji, smo lahko ponosni na tako lepe prostore, kot jih imamo. Zavedati pa se moramo, da je treba iste tudi negovati in čuvati, da se bomo vedno v njih ugodno počutili. Bevc Tone barvarne vodnja se je gibala od 120 do 150 kg. Danes se nam zdi to zelo malo, toda takrat smo bili tudi s tem zadovoljni, saj so bile to prve bale pletiva, obarvane v lastni barvarni. Strojni park smo izpopolnili z dvema kalandroma, to je strojema za likanje, in s strojem za kosmatenje. Pri delu v barvarni S Ko smo dobili še dve, sicer že rabljeni, kadi z moto-vilom, smo precej povečali proizvodnjo in začeli smo tudi razširjati asortiman pletiva, saj smo prej barvali samo bombažno pletivo za moško perilo. Ko smo začeli sami barvati sintetiko, smo premagali eno od največjih težav, ki smo jih v podjetju imeli in ki jih deloma še vedno imamo, saj smo pred tem vso našo trikotažo pošiljali na barvanje in dodelavo v »Nado Dimič« in druga podjetja. Toda vseh težav s tem nismo odstranili, ker moramo še danes pošiljati vse sintetično pletivo in čipkasto blago na fiksiranje v druga podjetja. Ko smo dobili dve novi nerjaveči kadi, smo spet storili velik korak naprej. Tudi preselitev v nove prostore, ki so za delo veliko bolj primerni in ustrezajo predpisom o zdravstveni in tehnični zaščiti pri delu, je bila za obrat barvarne velik uspeh. S tem je bil izpolnjen tudi pogoj, da se delo v novi barvarni lahko normalno razvija. Bili smo priče nadaljnjega širjenja barvarne, ki je bilo nujno potrebno, saj so istočasno z barvarno rasli in se večali tudi drugi naši obrati. Strojni park podjetja se je hitro večal. Pred prvim majem letos smo dobili iz tovarne »Pa-račin« še dve kadi z motovilom, tako da je sama barvarna zdaj do kraja opremljena. Kot sem že prej omenil, pa smo še vedno odvisni od drugih podjetij glede sintetičnega in čipkastega pletiva. Srečen sem, da lahko rečem, da bo v najkraj- šem času tudi ta problem rešen, ker bo prav te dni prišel v tovarno novi, moderni raztezalni stroj. Kako velikega pomena je za nas ta nova pridobitev, bodo občutili vsi delavci našega podjetja. Ogromno denarja, ki ga moramo zdaj dajati drugim, bo ostalo v podjetju. Pred mesecem dni smo bili trije delavci v Nemčiji v tovarni, ki nam bo dobavila novi raztezalni stroj in vsak od nas si je ogledal tisto delo na stroju, ki ga bomo opravljali v našem podjetju. Jaz sem bil poslan v tovarno z nalogo, da praktično proučim delovanje tega stroja in vse možnosti dela na njem. Glavna funkcija tega stroja, ki jo bomo uporabljali v našem podjetju, je termofiksiranje, to je fiksiranje s suhim zrakom. To je najmodernejši način fiksiranja poliamidnega in poliesternega blaga. Ostale funkcije tega stroja so razne apreture, tako na primer: apretura trajnih gub, apretura proti mečkanju in druge apreture za oplemenitenje tekstila. Posebna funkcija tega stroja je tudi tako imenovano »kaširanje«, to je spajanje tekstilnega materiala z mol-toprenom (penasto gumo) s pomočjo posebnega lepila. Ko bomo dobili ta stroj, pa se bo v podjetju pojavil nov problem in to je problem kotlarne, ki postaja premajhna za naše kapacitete. Z nabavo kotla na olje bi ta problem odpadel, rešeno pa bi bilo tudi ogrevanje cele tovarne, ki se je v zadnjem letu prostorninsko zelo razširila z novo konfekcijo. Ko govorim že o našem bodočem razvoju, naj omenim še to, da bomo morali v barvarni misliti še na tako imenovani HT-aparat, to je aparat za barvanje trikotaže pod pritiskom. Današnji čas in sedanje svetovno tržišče zahtevata vse boljšo kvaliteto v vsakem pogledu. To pa bomo lahko dosegli ob prizadevanju nas vseh le s sodobnim strojnim parkom, strokovno usposobljeno delovno silo in s kolegialnim sodelovanjem delavcev barvarne z ostalimi strokovnimi službami v podjetju. Vsa razvojna pot našega obrata ni potekala tako gladko, kot bi si lahko kdo mislil ob branju tega članka. Premagati je bilo treba mnogo objektivnih težav in žal moram reči, da marsikdaj tudi ni bilo dovolj razumevanja. Ko danes stopimo v barvarno, vidimo, da je to čisto nekaj drugega od starega obrata in na to smo lahko vsi ponosni, saj se je obrat barvarne razvil s trudom in delom naših rok. Dragan Mitevski Problemi nabave in zalog Ze nekaj časa se na vseh sejah ODS in UO razpravlja o zastojnih urah v posameznih obratih oziroma ekonomskih enotah zaradi pomanjkanja surovin ali njihove slabe kvalitete, po drugi strani pa o velikih zalogah surovin, kar se nekaterim članom kolektiva ne zdi realno in opravičljivo. Ne želim pri tem zagovarjati nabavnega oddelka, vendar ne morem dovoliti, da se v zadnjem času ravno naš oddelek največkrat omenja kot glavni krivec ža zastoje in prekoračenje planiranih zalog surovin. Zaradi boljše preglednosti bom opisal problematiko nabave po vrstah materiala, ker je nabava posameznih vrst surovin in pomožnega materiala odvisna od različnih faktorjev. 1. Nabava volnene preje Dobavitelji česane volnene preje so nam sporočili že proti koncu leta 1966, da bodo sklepali pogodbe za izdobavo volnene preje samo s tistimi kupci, ki bodo do 31. 12. 1966 poravnali vse devizne obveznosti in sprejeli obveznost za devizno pokrivanje izdobavljene preje v letu 1967 po 3,40 $ za 1 kg surove volnene preje. Kako v praksi izgleda devizno pokrivanje? Naše podjetje izvaža gotove izdelke. Pri izvozu dobi plačilo od izvoznega podjetja v dinarjih, na evidenčni devizni žiro račun pa dobi ustvarjena devizna sredstva, vendar šele takrat, ko prispe plačilo od inozemskega kupca, kar je običajno v 3 mesecih. Ta devizna sredstva predstavljajo samo pravico podjetja, da v višini %, ki ga določijo zvezni organi, uvozi surovine ali pa ta devizna sredstva prenese na domače dobavitelje za pokritje dobavljenih surovin. Ob koncu leta 1966 nismo imeli na razpolago deviznih sredstev, niti ni bilo možnosti, da bi jih dobili v I. tromesečju 1967. Zaradi ostrejše devizne restrikcije so vsi dobavitelji volnene preje zahtevali, naj sami uvozimo volneni tops in jim ga damo na pre- « denje. Prve količine volnenega topsa smo prejeli 20. 4.1967 in ga že poslali na predenje. Od tega bomo že 15. 5. prejeli 2 t surove volnene preje in 5. 6. še 2 t barvane preje. Ostala količina volnenega topsa pride te dni in s tem bo dokončno rešen problem nabave kvalitetne volnene preje. V času od 1.1. do 30. 4. nam je dal izvoznik »Jugo-tekstil« Ljubljana cca. 8 t volnene preje za proizvodnjo volnenih kompletov. V kolikor ne bi bili dobili te preje, bi morali v obratih Črnomelj in Mirna peč ustaviti proizvodnjo ali pa se preusmeriti na konfekcio-niranje. Kvaliteta dobavljene volnene preje pa je bila zelo slaba, kar je vplivalo na zastoje v omenjenih obratih. Preja je bila last izvoznika, zato smo zahtevali od njih tudi povrnitev stroškov za zastoj ne ure. Sele na osnovi osebne intervencije so nam odobrili znesek bonifikacije, ki v celoti krije nastale stroške, vprašanje pa je, po kakšni ceni bomo lahko prodali izdelke v II. kvaliteti na domačem trgu. Zavedati se moramo, da smo bili prisiljeni sprejeti v izdelavo artikle, ki so dosegli najugodnejšo prodajno ceno na inozemskem trgu. Pri tem pa smo zanemarili težave, ki nastajajo pri proizvodnji tako zahtevnih artiklov in v tako svetlih barvah. Ce barvamo volneno prejo v štrenah po 50 ali 100 kg, je vsaka partija drugačne nianse, poleg tega pa ni vedno mogoče volno egalno pobarvati, ker vse barve ne egalizirajo dobro. V mesecu marcu tega leta smo npr. dobili volneno prejo v lila-modri barvi od dobavitelja »TETEKS« Tetovo in smo jo morali vrniti, ker je bila lisasta. Takoj nato smo poslali v Šolski center Kranj na barvanje surovo volneno prejo v isto barvo. Tudi oni niso uspeli volne egalno pobarvati. Torej vidimo, da nastajajo pri različnih barvarnah pri isti barvi enaki problemi. To se pravi, da pride do neegalnosti največkrat zaradi lastnosti barve. Ce bi pletli artikle iz neegalno barvane preje v 2 nitkah, se ta neegalnost popolnoma izgubi. V takih primerih je zelo težko zahtevati od barvarn, da poravnajo vse stroške. Barvarna pristane le na popravilo, tj. ponovno barvanje na njihove stroške. Mi sicer vztrajamo pri celotni povrnitvi škode, vendar dvomim, da bomo to lahko dosegli. V glavnem so se navedeni problemi pojavili zaradi tega, ker nismo imeli v začetku leta deviz, da bi lahko nabavili volneno prejo sami in sicer barvano v topsu tj. pred predenjem. Upam, da bo v bodoče takih primerov nekoliko manj, nikoli pa ne bodo pri pletenju volnene trikotaže izginili. 2. Nabava helance Proizvodnja helance v naši državi je odvisna od uvoza osnovne surovine tj. filamenta oz. gladke sin-tetike, zaradi tega se prodaja samo proti deviznemu plačilu, torej enako kakor volnena preja. Primer: Za nabavo 1 kg helance den 70/2 moramo plačati 59,16 N din, poleg tega pa odstopiti dobavitelju iz našega evidenčnega deviznega računa še 2,70$. Ce upoštevamo, da potrebujemo mesečno te vrste preje 15.000 kg a 2,70$ je skupaj 40.500$ na mesec. To se pravi, da bi potrebovali letno samo za nabavo helance ca. 500.000 $, ki bi jih morali ustvariti z izvozom, ker nam jih nihče več ne podari. V kolikor pa nimamo na razpolago deviznih sredstev, moramo plačati prejo 20% dražje. Kakor sem že prej omenil, nismo imeli v začetku leta deviznih sredstev, da bi lahko nabavili omenjene preje v zadostnih količinah. Dobavitelj »Gorenjska predilnica» Škofja Loka pa ni imela filamenta niti lastnih deviznih sredstev, da bi nas vsaj začasno kreditirala. Šele v začetku meseca aprila smo uvozili večje količine filamenta in sedaj je dobava nekoliko boljša. Primanjkuje pa še vedno helance den 70/1, ki jo uporabljamo za pletenje na raschel strojih. Ta vrsta preje je praktično polizdelek predilnice, zato jo morajo posebej previjati na konuse, ker drugače je pri nas ni mogoče snovati. Gorenjska predilnica nima dovolj kapacitet za previjanje, zato so uvozili še dva nova stroja, ki pa še nista montirana. V najkrajšem času bo tudi ta problem dokončno urejen. Imamo pa velike težave z omenjenim dobaviteljem zaradi neredne izdobave. V drugem polletju bomo morali skleniti fiksno pogodbo in v njej določiti penale za neredno izdobavo. Pri tem pa se moramo zavedati še tega, da bomo tudi mi svoje obveznosti prisiljeni redno izpolnjevati. 3. Nabava bombažne preje Potrebe po česani bombažni preji v našem podjetju niso velike. Mesečna poraba je komaj 2—31. Težave z nabavo pa so dvojne. Za našo proizvodnjo uporabljamo lahko samo kvalitetno česano bombažno prejo v Nm 40/1 in 60/1, te pa ne proizvajajo vse bombažne predilnice. Od časa do časa jo proizvaja predilnica v Mostarju, zato jo lahko dobimo samo vsaka 2 meseca v manjših količinah. Poleg tega, da te vrste preje primanjkuje na jugoslovanskem trgu, pa zahtevajo dobavitelji v naprej nakazilo dinarskih in deviznih sredstev. V zadnjem času so začele s proizvodnjo omenjene preje tudi druge predilnice in bo nabava nekoliko lažja. Kupec, za katerega smo do sedaj proizvajali bombažno pletivo, je odstopil od pogodbe, zato bi moral tehnični oddelek delavce iz okrogle ple-tilnice premestiti na nova delovna mesta in tako ukiniti zastojne ure. Zaradi težav pri prodaji moških srajc na domačem trgu in za izvoz ne nabavljamo več melanž preje za pletenje na interlock strojih za potrebe »Laboda« Novo mesto. Zaradi tega se je povečala potreba po helanci, oziroma če te ni, nastanejo zastojne ure. Za lastne potrebe moramo proizvajati samo toliko, kolikor potrebujemo, vse ostalo pa urediti tako, da bo čim manj zastojnih ur. Verjamem, da je težko za delavca, ki nima dela na stroju in za to ni sam kriv, ni pa rečeno, da je kriv nabavni oddelek. Razmere na trgu nam narekujejo proizvajati le tisto, kar kupci zahtevajo, ne pa samo zato, da se stroji vrtijo in se kopičijo zaloge polizdelkov. Vsako premestitev bi morali delavci z razumevanjem sprejeti. Cim bo mogoče, upam, da bo to v najkrajšem času, bo okrogla pletilnica v obratu Metlika spet polno zaposlena. 4. Nabava sintetike V tekočem letu ni posebnih problemov z nabavo sintetike, ker smo del deviznih sredstev pravočasno uporabili za uvoz, delno pa so sklenjeni kreditni aranž-mani. V letu 1967 je začela z redno proizvodnjo sintetične preje Kemična tovarna Ljubljana. Z njimi imamo tudi pogodbo in upamo, da bo izdobava redna. Težave so samo s kvaliteto njihove preje, vendar so to začetne težave, ki jih sporazumno rešujemo. Iz navedene problematike nabave posameznih vrst surovin lahko ugotovimo, od kod izvirajo zastoji v proizvodnji. Prvič zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, drugič pa zaradi pomanjkanja materiala na jugoslovanskem trgu. Kar je zastojev zaradi slabe kvalitete surovin, pa redno reklamiramo pri dobaviteljih in zahtevamo bonifikacije. V letošnjem letu smo imeli že 50 reklamacij in zahtevkov o povrnitvi škode, od katerih je že 20 ugodno rešenih. Za nekatere pa bomo prisiljeni vložiti tožbo. Vso administracijo o reklamacijah vodi nabavni oddelek in si jo lahko vsakdo pogleda. To povem zato, ker prihajajo očitki, da nobene stvari ne reklamiramo. II. Zaloge v skladišču surovin Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev je računovodski sektor popisal zaloge surovin in pomožnega materiala ter ugotovil, da imamo v skladišču surovin in pomožnega materiala ca. 40% materiala več, kakor je planirano. Ne trdim, da to ni res, vendar imam k temu nekaj pripomb. Računovodstvo je 31. 3. vodilo na zalogi nekatere surovine po višjih cenah, kot dejansko so. Če bi upoštevali nabavne cene, bi se delno znižala vrednost zalog. Vprašanje je tudi, če planirana višina zalog surovin in pomožnega materiala odgovarja sedanji strukturi surovin. Kljub temu pa je v resnici večja zaloga, kakor je potrebno, pri naslednjem materialu: elastika, sukanec, perlon trak, zadrge, rayon preja in sintetična preja za srajce. Vsa ta zaloga je nastala največ zaradi sprememb v naši proizvodnji oziroma kot posledica spreminjanja mode in zahtev potrošnikov. Elastika, ki je na zalogi, ni tako slabe kvalitete, da ne bi bila uporabna, vendar ne odgovarja za izvozne artikle, ki jih sedaj največ izdelujemo. Ko pridejo novi šivalni stroji, se bo vsa lahko uporabila za domači trg. Perlon trak je ostal na zalogi še iz leta 1965, ker smo morali prisluhniti zahtevam trga in izdelovati kombineže z naramnicami iz pletiva. Tudi ostale trikotaže v državi so šle po isti poti, zato je bila ponudba traku za naramnice zelo velika in ga kljub vsem mogočim intervencijam ni bilo mogoče prodati, kajti tudi dobavitelji so ga ponujali s 50% znižanjem. Omenjeni perlon trak pa bi bilo mogoče uporabiti za proizvodnjo otroških kom-binež, kar se v zadnjem času tudi dela. Zaloga sukanca tudi ni tako problematična, ker v zadnjem času pošiljamo sukanec, ki nam ne odgovarja, dobavitelju nazaj in kupujemo samo tiste barve, ki jih res nujno potrebujemo. Zaloga sukanca je nastala predvsem zaradi spremembe barv v kolekciji naših proizvodov in pa zaradi zahtev obratovodij, da mora barva sukanca odgovarjati barvi pletiva. Mnenja sem, da v bodoče tako več ne bomo mogli delati. Priprava dela naj določi standardne barve sukanca in te naj obrato-vodje tudi uporabljajo. Nekoliko težje je z uporabo sukanca za volnene izdelke, vendar moram dati vse priznanje obratovodji v Črnomlju, ker se trudi čim bolj skrčiti barvni asortiman in prilagaja sukanec barvi volne. Rayon prejo uporabljamo pri nas za proizvodnjo čipke. Ta vrsta preje mora imeti določeno število zavojev na 1 m, ki jih proizvajalec v naši državi še ne dodaja. Zaradi tega smo prejo uvozili in jo nabavili za 4—5-mesečno proizvodnjo. To pa predvsem zaradi ugodnih uvoznih možnosti, tj. za vzhodne obračunske dolarje. Kakor sem že omenil doma navedene vrste preje ni mogoče nabaviti, proizvodnja pa mora biti nemotena. Naj omenim še to, da je zaradi težav na trgu zelo malo zanimanja za nakup pletiva za srajce, zato je tudi ostalo na zalogi nekoliko več preje, vendar je že prodana drugemu kupcu. Bombažno pletivo iz uvoza tudi predstavlja večje finančno breme, vendar se približuje čas proizvodnje zimskih izdelkov, zato se bo ta zaloga najpozneje v 2 mesecih občutno zmanjšala. Do sedaj smo vedno s skupnimi napori vseh služb uspešno prebrodili težave in upam, da bomo s tesnim sodelovanjem in razumevanjem vseh sodelavcev tudi sedanje probleme, ki so nastali delno kot posledica izvajanja gospodarske reforme, rešili v našo korist. Karel Vardijan O delu v snutkovni pletilnici Snutkovna pletilnica je ena osnovnih obratov, ki zalaga konfekcijo s pletivom iz sintetične preje. Material uvažamo predvsem iz Italije. Imamo ga več vrst, npr. Ortalion, Enkalon, Delfion, Lilion in drugi. Eden izmed najboljših materialov je Ortalion, v zadnjem času pa smo začeli predelovati tudi material Yulon, ki ga izdeluje kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani. Čim boljši je material, tem manj problemov in težav imamo pri pletenju. Ni pa dovolj samo, da je material kvaliteten. Če hočemo iz njega naplesti kvalitetno blago moramo v prostoru, kjer ga pletemo, imeti dovolj visok odstotek vlage (65%) in primerno temperaturo. Posebno pa je važno, da ni prepiha. Vlaga in temperatura naredita prejo prožno in elastično. Dvajset strojev v pletilnici poslužuje petnajst delavcev — pletilcev, trije mehaniki in dve vdevalki v treh izmenah. Kakor sta vlaga in temperatura potrebni za blago, toliko bolj škodljivo vplivata na delavčevo zmogljivost pri delu in na njegovo zdravje. Posebno nevarno je, da se delavci ob izhodu iz delavnice prehladijo. Vlaga in temperatura močno vplivata na dihalne organe. Drugi problem je močan ropot. Delavci v pletilnici so izpostavljeni močnemu ropotu, ki pa ga za zdaj ne moremo nič ublažiti. Da bi se vsaj delno rešili ropota, bi morali imeti nove visoke prostore, stroji pa bi mo- Vdevanje na snutkovnem pletilnem stroju je natančno in odgovorno delo rali biti vsi podloženi s filcem. Ropot delavce utruja in mnoge zaradi tega večkrat boli glava. Najbolj škodljivo pa jim vpliva na sluh. Največ trpi pri tem delu vid zaradi obsega dela. Vsak pletilec dela na štirih strojih. Cim slabši je material, tem bolj trpijo oči. Preja je zelo tanka in bela. Ravno tako pa se svetijo tudi platine, v katere je treba vdevati niti. Zaradi močne električne razvetljave po- stanejo pri vdevanju utrujene oči. Delo pri vdevanju zahteva natančnost in je eden glavnih pogojev za dobro kvaliteto pletiva. Vendar z vestnim delom vseh delavcev v snutkovni pletilnici naš obrat dobro opravlja svoje naloge. Za snutkovno pletilnico: Vida Habe Način in vloga spremljanja proizvodnje v oblačilni stroki 20. aprila je bil v Zagrebu simpozij inženirjev tekstilne konfekcije. Namen simpozija je bil, da seznani prisotne z raznimi dosežki tehnologije materialov in izdelave in da se tako prenesejo v proizvodnjo novi dosežki tehnologije. Na sporedu so bila zanimiva predavanja in diskusije, od standardizacije v oblačilni industriji do naših standardov velikosti (JUS), ki so še vedno problem in kot vse kaže, bodo še ostali problem zaradi pomanjkanja denarnih sredstv za dobro pripravljeno antropološko merjenje. En del predavanj je bil posvečen tudi problemu načina in vloge sprem- ljanja proizvodnje v oblačilni industriji. Ker se mi zdi, da je to predavanje že kot sama tema aktualno in tudi za nas zanimivo, sem ga izbral za članek v našem glasilu. To področje dela je še vedno premalo obdelano v naši industriji, čeprav je velikega pomena za pravilno odvijanje proizvodnje v vsakem podjetju. Večkrat mislimo, da je dovolj samo pripraviti model in ga dati v proizvodnjo ter nato čakati, kdaj se bo pojavil kot končni izdelek v skladišču. Tako si ne moremo takoj odgovoriti ob vsakem času, kdaj bo do- ločeni izdelek gotov, oziroma kje je (na kateri fazi dela) in kakšni stroški nastajajo v poteku proizvodnje. Danes, posebno sedaj ko povsod iščemo notranje rezerve, da si znižamo lastno ceno, to se pravi, da nižamo na minimum svoje stroške proizvodnje, se ne moremo zadovoljiti samo z neko splošno kontrolo in spremljavo dogajanj v proizvodji, temveč je nujno, da določimo področja spremljave, to so: — termini izdelave — material izdelave — stroški izdelave — kvaliteta izdelave — učinek proizvodnje Ce to pogledamo, vidimo, da so vsa ta področja med seboj povezana. Spremljava terminov izdelave je vezana ne samo na dobavo materiala in pribora, ki mora biti terminsko vezano na obstoječi proizvodni plan in na drugi strani vezana na čas, ki je potreben, da proizvod preide vse proizvodne oddelke. Material v proizvodnji moramo spremljati v odnosu na kalkulacijo. Ako se normativ materiala giblje v okviru vkalkuliranih normativov, dobivamo z naknadno kalkulacijo potrdilo o pravilnosti postavljenih normativov. V to področje spada tudi obračun porabljenega in vrnjenega materiala (obračun delovnega naloga) in obračun odpadka. Ce vse to upoštevamo in tudi tako organizirano samo delo, lahko vsak čas ekonomsko analiziramo katerikoli izdelek. Spremljanje stroškov izdelave lahko delimo na variabilne stroške, ki se menjajo s količino proizvodnje, in fiksne, ki ostanejo stalni v določenem časovnem obdobju ne glede na proizvodnjo. Neodvisno od stroškov po enoti izdelka, je potrebno spremljati stroške surovin, pomožnega materiala in tudi sredstev za delo. Vsakodnevno prihajajo ponudbe za boljše in modernejše stroje, ki so relativno dragi. Odgovor na vprašanje, ali bodo novi stroji ekonomsko in tehnično opravičljivi, bomo dobili z izračunom rentabilnosti. Vse te stroške naj bi spremljajo obratovno knjigovodstvo in priprava dela. Spremljanje kvalitete izdelkov: Razlikovati moramo sestavljanje predpisov izdelave od sestavljanja plana kontrole. Sprejeti plan kontrole mora imeti določene jasne meje svoje odgovornosti in kompetence, v katerih opravlja svoje delo sprejemanja in vračanja izdelkov, ki se izdelujejo. Zaradi tega ne sme kontrola obsegati samo končne faze, to se pravi pregleda izdelka, marveč je njen delokrog tudi medfazna kontrola (kontrola v samem procesu proizvodnje) in to modelarskega oddelka, krojilnice, šivalnice, likanja in adjustiranja. Poleg tega moramo zajeti v kontrolo tudi osnovni in pomožni material. Učinek proizvodnje moramo kontrolirati vsak dan za vsak proizvod, ker le tako lahko pravilno planiramo nadaljnji potek in izpolnitev planiranih obveznosti za določeno časovno obdobje. Ta učinek se, oziroma naj bi se realiziral po pokazateljih časa izdelave in časa prehoda delovnega naloga. Čas prehoda se vedno spreminja in je odvisen od različnih faktorjev. Ako je delovni nalog v delu na več delovnih mestih je popolnoma jasno, da je čas prehoda krajši. Toda, da bi posebne grupe oziroma delovna mesta založili z delom, je potrebno pripraviti zaloge in to posebno pri sistemu dela v svežnjih. Dalje vpliva na prehod delovnega naloga tudi čas ležanja (to je čas, ko izdelek čaka na obdelavo v naslednji fazi), čas zamenjave in čas izostankov. Čas zamenjave izdelkov v proizvodnji ni odvisen samo od tehničnih faktorjev, marveč od priprave samega dela, od izobrazbe in sposobnosti delavca in od sposobnosti mojstra. Čas izostankov vpliva na čas prehoda delovnega naloga, ker zavira normalno odvijanje proizvodnega procesa. Zato se v nekaterih tovarnah prakticirajo grupe »skakačev«, to so grupe, ki nadomestijo manjkajoče delavce. Ce sedaj to združimo v formulo, bi izgledala takole: čas prehoda izdelka = čas izdelave ± K + čas ležanja + + čas zamenjave + čas izostankov. K = korekturni pokazatelj, ki je pri učinku delavcev, ki presegajo delo preko normale, negativen a v nasprotnem primeru pozitiven (povečuje čas prehoda v odnosu na čas izdelave). Čas prehoda delovnega naloga lahko vemo vnaprej samo približno, ker je neposredno vezan na čase izdelave delovnega naloga. Razen tega je odvisen še od — hitrosti posameznih delavcev na vseh delovnih mestih v proizvodnji, — časa ležanja nedovršene proizvodnje med proizvodnimi enotami in delovnimi mesti (krojilnica — šivalnica — ročno — pregled — likanje — adjustiranje) in — plana termina proizvodnje. Razumljivo je, da kupec želi dobiti naročeno blago v točno odrejenih časovnih terminih. Toda na drugi strani si v proizvodnji želimo kontinuirano enakomerno proizvodjo s čim večjimi količinami stalnih naročil. Naloga priprave dela in planske službe je, da vskladi te zahteve in potrebe v realnem proizvodnem planu, ki ga spremlja in v dani situaciji tudi korigira z rezervnim planom proizvodnje. Alojz Stopar OBVESTILO Sindikalna podružnica je organizirala nabavo premoga za svoje člane. Doslej se je javilo 22 naročnikov, ki so naročili 35.000 kg premoga. Gabrijel iO Pridobitev interne kvalifikacije Omenili smo že, da bomo v Mirni peči spremenili proizvodnjo in namesto ročne pletilnice bomo v doglednem času organizirali konfekcijo. S tem bodo obrati v Metliki, Dobovi in Mirni peči predelovali pletivo v konfekcijske izdelke in samo v Črnomlju bo ostala pletilnica še vnaprej. Za usmeritev proizvodnje v Mirni peči in za izboljšanje kadrovske strukture v Dobovi je naš iz-obračevalni center organiziral tečaje za pridobitev interne kvalifikacije industrijske šivilje trikotaže. V Dobovi in Mirni peči smo pričeli s poukom na tečajih 17. aprila 1967. Tečaja potekata v dveh izmenah in v Dobovi ga obiskuje skupno 60, v Mirni peči pa 80 tečajnic. V obeh tečajih so obrati vključili poleg svojih delavk tudi nekaj deklet, ki še niso zaposlena, a predvidevamo, da jih bomo s povečanim obsegom proizvodnje sprejeli na delo v naše podjetje. Zanimanje za tečaje in za pridobitev kvalifikacije je izredno veliko, saj se je v enem in drugem obratu priglasilo zelo veliko število kandidatk, ki redno obiskujejo predavanja. Doslej smo že opravili izpite iz nekaterih predmetov v Dobovi. Uspeh je bil izredno zadovoljiv, saj so delavke pokazale takšno stopnjo znanja, kot jo sicer pridobijo v rednih šolah in jo na tečajih nismo vajeni. Na tečaju predavamo o tekstilni tehnologiji, o tehnologiji šivalnih strojev, o tehnologiji konfekcioniranja, nadalje strokovno računstvo, varstvo pri delu, spoznavanje podjetja, zdravstveno vzgojo in slovenski jezik. Skupno je po programu 115 ur predavanj in tečaj traja približno 3 mesece. Predavanje opravljajo vodilni strokovnjaki v obratih po programu, ki ga je izdelal izobraževalni center. Za lažje spremljanje predavanj in osvajanje znanja smo za vse predmete izdelali skripta, ki jih prejmejo prav vsi tečajniki. Tečaja sta v obeh obratih dobro stekla in potekata po programu, zato upravičeno pričakujemo, da bosta uspešno zaključena in da se bo uspeh pokazal pri kvalitetnejši proizvodnji in hitrejšemu osvajanju novih proizvodnih postopkov. O končnih uspehih teh tečajev bomo še naknadno poročali. Lidija Miloševič Načrti poklicne šole V našem glasilu smo že nekajkrat poročali o delu našega oddelka poklicne šole. Želimo, da so vsi naši delavci čimbolj seznanjeni z njenim delom, saj je šola tisti del naše delovne skupnosti, .v katerem izobražujemo bodoče kvalificirane šivilje, ki naj postanejo temelj za boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Čeprav še ni končano niti prvo leto take vrste izobraževanja, lahko z veseljem ugotovimo, da so vajenke v šoli resno in pridno začele z delom in obetajo najboljše rezultate. Učni uspeh, ki je bil že ob koncu prvega polletja zadovoljiv in celo boljši kot na drugih podobnih šolah v Sloveniji se je v drugem polletju še izboljšal kljub temu, da od deklet zahtevamo vsak dan več. Za učenke, ki imajo slabši učni uspeh, smo organizirali dodatni pouk iz matematike in slovenskega jezika. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo učni uspeh do konca leta še izboljšal in da bodo vse učenke opravile prvi letnik. Učenke se pri praktičnem delu vključujejo v delo redne proizvodnje in njihovi izdelki niso nič slabše kakovosti kot v naši konfekciji. Inštruktorji praktičnega dela zelo pazijo na to, da je kvaliteta posameznega izdelka res odlična, pa čeprav je treba marsikaj popravljati. Učenke svoje izdelke pred oddajo v konfekcijo tudi same pregledajo in vračajo v popravilo. S tem postanejo pri delu zelo natančne, saj velikokrat šele pri pregledovanju vidijo, kakšne so njihove napake. Kljub veliki pazljivosti, ki jo posvečamo kvaliteti dela, pa nismo pozabili, da izobražujemo za industrijo, kjer čas izdelave ni prav nič manj važen kot kvaliteta, saj je ravno od izdelavnega časa odvisna cena posameznega artikla. Zato smo že takoj v začetku sezna- nili naše gojenke z normami. Norme, ki smo jih postavili v šolski delavnici, so enako visoke kot tiste iz obrata konfekcije, čeprav so pogoji dela v šoli zaradi izrabljenosti strojev slabši. Mislim, da je razumljivo, da učenke te norme ne dosegajo, saj delajo vsak dan na drugem stroju in drug artikel. Naš namen ni, da jih stoprocentno usposobimo za delo na eni fazi, ampak da jih kar najbolj pripravimo na vsako delo v konfekciji. Zato tudi uvajamo v šolsko delavnico čimveč različnih artiklov. Norme, ki jih učenke dosegajo, obračunavamo in vpisujemo v posebne tabele, ki so v delavnici vsem vedno na vpogled, tako da učenke vsak dan sproti vidijo, koliko norme so dosegle. To normiranje je tudi za inštruktorje zelo važno pri ocenjevanju posameznih učenk, saj sta ravno doseganje norme in kvaliteta izdelkov najvažnejši merili pri ocenjevanju. Sola je organizirana tako, da poteka pouk zelo redno in so učenke dnevno v šoli šest do osem ur. Poleg tega jim ostane še precej učenja doma. Torej so naša dekleta precej zaposlena, pa vendar najdejo časa tudi za izvenšolske dejavnosti. Razgibano je delo mladinske organizacije in šolske skupnosti. Vključila so se v razne sekcije mladinske organizacije, same pa so organizirale dramatski in recitatorski krožek, ki se za enkrat ukvarja predvsem s pripravljanjem proslav. Svoje delo bi želele še razširiti in vse kaže, da ga tudi bodo, saj je dobre volje in prizadevanja zelo veliko. O tem delu ne bi radi veliko pisali, saj mislim, da ga vsi naši delavci že poznajo. Zdaj stojimo pred novim obdobjem naše šole, saj bomo v juniju sprejeli v uk nove učenke. Samo želimo si lahko, da bomo izbrali najboljša dekleta, ki se bodo že takoj v septembru vključila v delo mladinske orga- nizacije. V tem letu smo si vsi nabrali precej izkušenj, zato upravičeno pričakujemo, da bo delo v prihodnjem šolskem letu potekalo še veliko bolje in da bodo boljši tudi rezultati našega dela. Poleg redne šole bomo takoj septembra odprli tudi oddelek poklicne šole konfekcijske stroke za vse tiste delavke, ki imajo končano osemletko in bi si želele pridobiti kvalifikacijo industrijske šivilje trikotažnega perila. Pouk v šoli bo organiziran tako, da bo vsem delavkam omogočen obisk predavanj pod najbolj ugodnimi pogoji. Tudi pouk tega oddelka bo trajal dve leti in učenke bodo dobile enaka spričevala kot redne učenke. 2e sedaj lahko ugotovimo, da je šola opravičila svoj obstoj, zato moramo v prihodnje posvečati še več pozornosti za njen nadaljnji napredek in razvoj, saj bo od pogojev dela v šoli odvisna kvaliteta znanja naših bodočih delavk. Lidija Miloševič Dopusti naših delavcev Približuje se sezona koriščenja dopustov in večje število delavcev je začelo spraševati, kdaj bo naš dom v Seči pri Portorožu odprt, kolikšne so njegove zmogljivosti, cena in podobno. Ker so te zadeve zanimive za vse naše delavce, smo se odločili, da jih objavimo v našem glasilu. Med zimo in letošnjo pomladjo smo začeli preure-jevati okolico našega doma. Vse smo poravnali in izdelali okoli doma lep park. Samo stavbo smo močno spremenili, tako da jo bo marsikdo od naših delavcev, ki je lani stanoval v njej, komaj prepoznal. Dozidali smo namreč novo jedilnico, nove sobe in nove sanitarije in sedaj lahko dom sprejme naenkrat 30 gostov. Pred domom je urejen parkirni prostor, tako da bodo na svoj račun prišli tudi motorizirani turisti. Kot smo omenili, se sezona dopustov naglo približuje, zato bomo dom odprli 15. 6. 1967. Gostinske usluge ob obali so letos nekoliko dražje od lanskoletnih, zato je naš obrat Družbene prehrane pripravil kalkulacije, koliko naj bi naši delavci plačali dnevno penzion in koliko bi podjetje dotiralo poleg. Za UO pripravljamo predlog, da bi naši delavci plačali dnevno penzion 1500 S din, otroci do 12 let starosti 750 S din. Zunanjim gostom se vse usluge povišajo za 70% od naše cene. Obratom in delovnim enotam bomo določili število postelj, ki jih lahko zasedejo v določenem času, zato naj sveti enot natančno planirajo dopuste svojih delavcev, da ne bo prihajalo do nepotrebnega nezadovoljstva ali da bi zaradi tega bile postelje nezasedene, delavci pa ne bi mogli koristiti svojega dopusta. Kakšen predlog bo sprejel UO in kako bo odločil glede cen v domu, bomo sporočili našim delavcem v prihodnji številki tega glasila. Prijave za letovanje v domu lahko delavci oddajo tovarišici Rezki Šoštarič v obratu družbene prehrane v Metliki. Janez Smrekar O delu sindikalne podružnice V mesecu aprilu je izvedena akcija za pomoč vietnamskemu ljudstvu s prostovoljnimi denarnimi prispevki. Kljub skromnim možnostim je akcija dokazala, da naš kolektiv z velikim razumevanjem sočustvuje z vietnamskim ljudstvom v njegovem boju za svoje osnovne pravice. Da bi se naši člani sindikalne podružnice podrobneje seznanili tudi z delom drugih sindikalnih organizacij, smo ob prazniku 1. maja razdelili članom 43 komadov časopisa »Delavska enotnost-«. Prvi maj smo proslavili z akademijo v domu Partizana. Program akademije so uspešno izvedle mladinke našega kolektiva. Imeli smo tudi interno proslavo v počastitev 1. maja, na katero smo povabili predstavnike družbeno-političnih organizacij ter predstavnike uprave občinske skupščine Metlika. V zvezi z letošnjo proslavo 1. maja smo poskrbeli za svečane kostime (temna krila, bele bluze) v pričakovanju, da bo kulturna dejavnost našega kolektiva v tem letu še bolj zaživela. Organizirali smo prihod potujoče trgovine »Varteks« iz Varaždina, ki je nudila našim delavcem konfekcijske izdelke pod ugodnejšimi pogoji. Pri tem so si člani sindikata nakupili te izdelke na šestkratno izplačilo v mesečnih obrokih. V tednu rdečega križa so se člani našega kolektiva prijavili za krvodajalsko akcijo v precejšnjem številu. V poklicni šoli smo imeli predavanje »Higiena prehrane«. Predavala je medicinska sestra iz Tekstilnega šolskega centra v Kranju. Iz našega kolektiva se bosta udeležila partizanskega pohoda dva mladinca. Partizanski pohod bo 19., 20. in 21. maja na Cebinje nad Trebnjem, kjer je bil 1. kongres Komunistične partije Slovenije. Obiskali so nas člani kolektiva »Pletenina« iz Ljubljane, pretežno mladina. Ogledali so si naš obrat in znamenitosti Metlike. Po tem ogledu smo organizirali srečanje v šahu in streljanju. Šah smo igrali na petih ploščah in smo na štirih zmagali. V streljanju je nastopalo pet tekmovalcev. Ekipa »Beti« je tudi v tej disciplini zmagala z rezultatom 217 krogov, »Pletenina« pa 164 krogov. Rezultati nam kažejo, da je v našem kolektivu nekaj zelo dobrih športnikov. Referent za športno aktivnost, tov. Bogdanovič Gabriel, organizira za dan mladosti tekmovanje med obrati naše podružnice v raznih disciplinah. Bilo bi lepo, da se v večjem številu odzovete tekmovanju. Ružiča Skof Delo organov upravljanja Od izdaje prejšnje številke našega glasila je bilo delo organov upravljanja podjetja osredotočeno predvsem na razpravo periodičnega obračuna za prvo tromesečje tega leta. Pri tem smo ugotovili, da smo pri dovršeni proizvodnji glede na planiran obseg dosegli realizacijo 1.277,123.500 S din ali 18%, medtem ko smo fakturirano realizacijo dosegli s 26% glede na plan. — Delavski svet je v celoti sprejel poročilo o poslovanju za prvo tromesečje s tem, da se je sprejelo nekatere ukrepe za izboljšanje poslovanja posameznih služb in obratov. Ti ukrepi se nanašajo zlasti na poslovanje nabavne in prodajne službe, priprave dela in proizvodnih obratov. — Na predlog DSDE skupnih služb se je ponovno ovrednotilo delovno mesto obratovnega knjigovodje in namesto 650 N din začetne osnove je določeno 700 N din obračunske osnove. — Odprli smo novo delovno mesto v računovodskem sektorju — likvidator računov in določili obračunsko osnovo 700 N din. — Za delovno mesto pomočnika vzdrževalne skupine smo določili obračunsko postavko 800 N din mesečno. — Predavatelji izobraževalnega centra so imeli doslej ne glede na to, ali predavajo v rednem delovnem času ali izven njega, za vsako uro predavanja določen honorar. Sklenili smo, da se predavateljem tako določen honorar zniža za 30%, če predavajo v rednem delovnem času. Za predavatelje, s katerimi imamo podpisane pogodbe, pa se to prične uporabljati po preteku veljavnosti pogodbe, to je s 30. 6. 1967. — Sodelavcem, ki so pisali skripta za tečaje za pridobitev interne kvalifikacije, a sedaj več ne predavajo, njihova skripta pa se uporabljajo kot učila v naslednjih tečajih, imajo pravico do avtorskega honorarja, ki znaša 650 S din od tipkane strani. — Na predlog DSDE pletilnice je bil sprejet sklep, da se odpre delovno mesto: mojster pri raschel strojih za zavese in je ovrednoteno s 768 N din. — V naši poklicni šoli je grupa deklet, ki nastopajo na raznih proslavah in drugih prireditvah, pa smo jih zato enotno oblekli v breme podjetja. — Praksa nam narekuje spremembo sistema nagrajevanja delavcev za kvaliteto proizvodov, zato je bila imenovana komisija, ki jo sestavljajo: Jože Rajk, Jure Matekovič, Karel Vardijan, Stane Mrvar, Srečko Egger in Alojz Stopar. Spremembe se bodo nanašale zlasti na nagrajevanje režijskih delavcev in na vpliv delavcev, ki delajo po učinku, da s kvalitetnejšim delom dosegajo višje osebne dohodke in večjo proizvodnjo. Komisija bo svoj predlog izdelala do 5. 6. 1967. — Glede na posebno vlogo kontrolne službe v podjetju je delavski svet sprejel sklep, da se izloči iz tehničnega sektorja in podredi neposredno direktorju podjetja. — Za mesec april se je raschel pletilnici priznalo 1789 zastojnih ur, obratu konfekcije v Metliki se je priznalo 952 ur zastoja in obratu Mima peč 432 zastojnih ur. — Ob počitniškem domu v Seči pri Portorožu smo dokupili zemljišče, ki smo ga preuredili v vrt in park, delno pa zazidali, in za to plačali 1,5 milijona S din. — Nadomestilo za ukinjeni K-15 bo DS obravnaval v drugi polovici leta. — Sprejeli smo nekatere spremembe plačilnih pogojev in sicer tako, da ima kupec, ki plača kupljeno blago v roku do 10 dni 4% kasa konta, do 20 dni 2%, neto plačilo pa se podaljša za 20 dni. — Za opravljanje izvitov za interno kvalifikacijo v okviru izobraževalnega centra našega podjetja je bila imenovana izpitna komisija, ki jo sestavljajo: vodja izobraževalnega centra kot predsednik, kot člani pa vodja proizvodnje ali vodja splošnega sektorja in predavatelj posameznega predmeta kot izpraševalec. Janez Smrekar Predstavljamo vam Ali ga poznate? To je tovariš, ki dela v barvami, kot preddelavec. Skrbi, da je blago, ki pride v barvarno, lepo in natančno pobarvano, ker modna niansa barve odloča gibanje prodaje na tržišču. Zato mora biti pri svojem delu zelo natančen. Povemo naj vam tudi to, da je že več kot 12 let v podjetju in je priljubljen pri ljudeh. Pri njegovem nadaljnjem delu mu želimo še mnogo delovnih uspehov! Naša kronika V času od 16. aprila do 15. maja 1967 so se v podjetju zaposlili. V Metliki: Sandor Ana, Ratkovič Ivan, Raič Zora, Rogelj Vida, Grubač Mara in Vukčevič Ljubica. S podjetjem pa so v tem času prekinili delovno razmerje: V Metliki: Plut Karel, Matjašič Terezija, Rovanšek Anica, Gašpert Jožefa, Cerjanc Ana in Starešinčič Josip. V Mirni peči: Rapuš Draga. Iz obrata Metlika v obrat Črnomelj je bila premeščena Lidija Smrekar. V Dobovi v omenjenem času ni bilo sprememb. Stanje na dan 15. maja 1967 je bilo 1079 delavcev in sicer 815 žensk, 205 moških ter 59 vajencev. Od tega odpade na obrat Metlika 684 delavcev Črnomelj 182 delavcev Dobova 127 delavcev Mirna peč 86 delavcev Za razvedrilo Rezultati žrebanja nagradne križanke »Prvi maj«. Prejeli smo 49 križank, od tega 21 pravilnih rešitev, 28 nepravilnih. Dne 13. 5. 1967 so pravilne rešitve žrebali: Weis Nada, Mehak Rudi in Janžekovič Olga, vsi iz oddelka konfekcije, v prisotnosti uredniškega odbora. Nagrade so dobili: po 1000 S din SlMEC Stane, Črnomelj GRABRIJAN Romana, Črnomelj CURK Dragica, Črnomelj HORVAT Marija, Metlika DUPOR Marija, Metlika po 2000 S din SLADIČ Mirko, Črnomelj ŽUGELJ Slavo, Metlika po 3000 S din HUTAR Zvone, Črnomelj po 5000 S din VRANIČAR Štefka, Metlika PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE »PRVI MAJ« Vodoravno: 1. rak, 3. rana, 6. kadi, 9. čaša, 10. mati, 11. slon, 14. er, 15. mera, 16. rano, 17. je, 18. Srem, 19. Loka, 20. riva, 21. rak, 22. polom, 26. plav, 27. u, 28. seja, 29. sama, 30. timi, 31. opel, 32. Tom, 33. up, 34. tip, 35. moja, 36. soba, 37. šop, 39. un, 40. sto, 41. on, 42. lira, 43. lopa, 45. Tj, 46. lo, 47. spor, 48. Ela, 49. FBI, 50. pot, 51. Amor, 53. ko, 56. sito, 57. stol, 59. pe, 61. ar, 62. pa, 63. jako, 64. ter, 65. pi, 66. lev, 67. baka, 68. Igor, 71. era, 73. lisa, 74. Nino, 75. krok, 76. KU, 77. mo, 78. Ana, 80. pola, 81. Ita, 82. plin, 83. sin, 84. toro, 86. upi, 88. ki, 89. glas, 90. Zala, 92. žena, 94. la, 95. mi, 96. dren, 97. pena, 98. Mali, 99. mama, 101. gora, 102. kras, 103. ali, 104. f, 105. obe, 106. boki, 107. Zora, 108. hram, 110. da, Ul. leki, 112. žila, 113. sla, 114. mati, 116. stan, 119. Lola, 120. nema, 121. plot, 122. vime. 123. stil, 125. Alko, 126. kapa, 127. obad, 128. teta, 129. stol, 130. PS. NAGRADNA KRIŽANKA »RIKO« Vodoravno: 1. tema, 4. del pletilnega stroja, 9. naš izdelek, 13. posest, področje, 19. ime prve slovenske filmske igralke, 20. mesto v Italiji, 21. kratica za primer, 22. veznik, 23. nastavljati pasti, 24. števnik, 25. NV, 26. parki, 27. ploščinske mere, 28. kratica za »vse v redu«, 29. zaprti prostor, 30. oče, 31. medmet, 32. domišljavec, gizdalin, 33. kradi!, 34. močna alkoholna pijača, 37. ime grške črke a, 38. dotacije, 39. termin, 43. žensko ime, 44. aluminij, 45. OER, 46. modri, 47. tuje moško ime, 48. grška črka, 49. konec polotoka, 51. hvalnica, 53. nadstropje (srbh.), 54. tona, 55. načrt, 57. nikalnica, 59. avtomobilski znak za Reko, 60. ime filmske igralke (Gardner), 62. znak za žveplo, 63. vzemi v roke!, 64. molibden, 65. glej 19. vodoravno!, 66. vprašalnica, 67. pritrdilnica, 69. pokveka, 70. vekati, 72. huda nezavest, omedlevica, 73. dušik, 74. zadnja črka abecede, 75. močan eksploziv, 77. kositer, 78. naočniki, 79. sprejemna soba, 80. imela otroka, 83. osvežilna alkoholna pijača, 84. dol, 85. kraljevski znak, 89. oblika živalske noge, 90. italijanska reka (orig).), 91. ali (srbh.), 92. lesene kadi, 93. vrsta jedi, 94. prijatelj (špansko), 95. majhna riba, 97. nižati se, 98. pogumno, 100. ne veliko, 101. vrsta mila, 102. pazniki, 103. nesnaga, 104. predlog, 105. števnik (srednji spol), 106. pokazatelji, 107. vrsta vzorca, 108. reka v Franciji, 109. vprašalnica, 110. litij, 111. vrsta vzorca, 112. italijanska plemiška družina, 113. strel v pozdrav, 114. žensko ime, 115. majhna cerkvica, 116. nazori, 117. pomlad, 118. dokument v konfekciji, 119. komična opera, 120. navada, 121. otok v Sredozemskem morju, 122. ena od elektrod. Navpično: 1. nova moda, 2. radio televizija, 3. enaka samoglasnika, 4. otok v Jadranskem morju, 5. poleti, 6. moško ime, 7. INI, 8. japonska igra, 9. priimek, 10. koralni otok, 11. vrednostni papir, 12. znak za Kranj, 13. naši, svojci, 14. zavitki, 15. mirovanje, 16. grška črka, 17. nikalnica, 18. tropski sadež, 20. dalmatinski vzklik, 21. gibanje vozil po ulicah, 23. barabi, roparja, 24. in (lat.), 27. trikotažna tovarna v Ljubljani, 29. kosi, 32. italijanska pritrdilnica, 33. vrsta tekstilnega tiska, 34. egipčanski bog sonca, 35. Združeni narodi (orig.), 36. glej 20 navpično!, 37. vrsta ribe, 38. poštni predal, 39. šahovski izraz, 40. trava druge košnje, 41. višinska točka, 42. najboljše vlakno za izdelavo perila, 44. kozaški poglavar, 48. geometrijski lik, 50. ime filmske igralke (Ek-berg), 52. glavno mesto sosednje države, 55. PRS, 56. deli obleke, 58. hoditi, 59. najbolj popularna popevka po prvi svetovni vojni, 61. sredstvo za barvanje, 64. sredstva za namakanje tkanin, 66. častiti boga, 68. kopirni papir, 70. oblačilni predmet, 71. klic, 72. motiti vodo, 75. sredstvo za raztapljanje, 76. naš predsednik, 79. ime našega izdelka, 80. literarna dela, 81. italijanski spolnik, 82. samica domače živali, 84. pridati, 85. poljedelca, 86. plug, 87. organ vida, 88. predlog, 89. tropska žival, 90. gusarja, 92. pomanjševalnica za kavo, 93. del pohištva, 95. ostri del noža, 96. poseduje, 97. zenica, 98. sloves, 99. eden naših prvih naseljencev v Ameriki, 101. izdelovalec map, 102. lep, 103. ne zdrava, 104. ljudstvo, 106. snežna krogla, 107. sredstva za ogrevanje, 108. imetje, 109. nekaj, 111. otok v Jadranskem morju, 112. šahovski izraz, 113. glasnik, 114. zmaga pri šahu, 115. oziralni zaimek, 116. medmet, 117. pojdi (ital.), 118. natrij, 119. fluor, 121. tisoč z rimsko številko, 122. kalij. Pravilne rešitve križanke pošljite do 10. 6. 1967 na uredniški odbor »Trikotažerja«, »Beti«, Metlika. Šporfna srečanja Dne 13. V. 1967 so nas prišli obiskat sodelavci iz ljubljanske trikotažne tovarne »Pletenina«. To priliko smo izkoristili tudi za športno srečanje in sicer v šahu in streljanju. Rezultati v streljanju Ekipno: I. mesto — »BETI« 1. Bogdanovič 75 krogov 2. Podrebarac 75 krogov 3. Hauptman 67 krogov 217 krogov II. mesto — »PLETENINA« 1. Garvanovič 60 krogov 2. Djokič 56 krogov 3. Mekine 48 krogov 164 krogov 1. Bogdanovič 75 krogov 2. Podrebarac 75 krogov 3. Hauptman 67 krogov 4. Horvat 66 krogov 5. Garvanovič 60 krogov 6. Djokovič 56 krogov 7. Miloševič 48 krogov 8. Mekine 48 krogov 9. Volavšek 44 krogov 10. Gosarič 18 krogov Rezultati v šahu Zmagala je ekipa »BETI« Metlika z rezultatom 4:1. Igrali so: Gerbec : Josič 1 : 0 Flajnik : Florjančič 1 : 0 Predovič : Peterka 1 : 0 Dupor : Kukec 0 :1 Ratkovič : Ulaga 1 : 0 Istega dne ob 17. uri je bilo na igrišču Pungert v Metliki tudi prijateljsko srečanje v malem nogometu med ekipo proizvodnih obratov in upravo. Zmagali so proizvodni obrati z rezultatom 4 :2. Poročilo o tekmovanju v streljanju z zračno puško dne 10. 5. 1967, ki ga je organizirala Sindikalna podružnica »BETI« Metlika. Plasman ekip: I. mesto: Krožna pletilnica 1. Podrebarac 76 točk 2. Sot 48 točk 3. Malešič 48 točk 172 točk II. mesto: Uprava 1. Bogdanovič 75 točk 2. Miloševič 53 točk 3. Matekovič 42 točk 170 točk III. mesto: Raschel pletilnica 1 Horvat 72 točk 2. Krznarič 46 točk 3. Vardijan 42 točk 160 točk IV. mesto: Konfekcija 1. Zeleznjak 55 točk 2. Res jan 51 točk 3. Stopar 49 točk 155 točk V. mesto: Snutkovna pletilnica 1. Konda 53 točk 2. Pavlovič 49 točk 102 točk Plasman posameznikov: 1. Podrebarac 76 točk 2. Bogdanovič 75 točk 3. Horvat 72 točk 4. Zeleznjak 55 točk 5. Miloševič 53 točk 6. Konda 53 točk 7. Resjan 51 točk 8. Stopar 49 točk 9. Pavlovič 49 točk 10. Malešič 48 točk 11. Sot 48 točk 12. Krznarič 46 točk 13. Ratkovič 45 točk 14. Matekovič 42 točk 15. Vardijan 42 točk 16. Vraničar 39 točk 17. Bajuk Marija 30 točk 18. Drkušič Marta 27 točk Bogdanovič Gabrijel Nekateri po tihem pravijo, da je treba naš »Triko-tažer« preimenovati v »Kritikožer«, ker jim s pomočjo kritike živce žre. Jaz pa pravim, naj se še naprej imenuje »Trikotažer«. Ce pa je res potrebno, da kdo komu živce žre, odprimo novo delovno mesto »živ-cer«, saj nam je dosedanja praksa pokazala, da najprej odpremo delovno mesto, nato nastavimo človeka na to delovno mesto in šele potem ugotovimo, da ta človek nima dela. * Moj odgovor na kritiko »Trikotažerja«: Okusi so različni, je rekel hudič in se vsedel v koprive. Ureja in izduja uredniški odbor Belokranjske trikotažne industrije »BETI« - METLIKA Tiska CP »Delo«, Blasnikova tiskarna v Ljubljani. Tiskano kot rokopis za notranjo uporabo podjetja.