ho PREHRAMBENA INDUSTRIJA n sol o INTERNA IZDAJA PORTOROŽ ■Naš glas« izdaja delovna organizacija HP Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Sonja POŽAR. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska ZGP Primorski tisk, TOZD Tiskarna Jadran 1980, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXIII PORTOROŽ, DECEMBER 1981 ŠTEVILKA 5 - BODOČI RAZVOJ VDUHO EKONOMSKE STABILIZACIJE Izredno zaostreni pogoji gospodarjenja v svetovnih razmerah nastajajo med drugim zaradi pomanjkanja osnovnih strateških in življenjskih komponent, kot so energetika in hrana. Posledica tega so visoka inflacijska gibanja in upadanje realnega življenjskega standarda delovnih ljudi. Ta gibanja so deloma vplivala tudi na gospodarske razmere v naši državi, ki niso najbolj ugodna, zlesti na področju zu-nanje-trgovinskega poslovanja. Z ozirom na tako nastalo situacijo, temeljne naloge razvoja našega gospodarstva v tem srednjeročnem obdobju £o uresničevanje ekonomske stabilizacije in nadaljnje poglabljanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov. Uresničevanje ekonomske stabilizacije in odpravo nastajajočih problemov gospodarjenja pri nas lahko dosežemo s prestrukturiranjem gospodarstva, s prioriteto razvoja, povečanja proizvodnje hrane in energetskih virov ter usmeritve proizvodnje za povečanje izvoza in uravnoveše-nje plačilne bilance Jugoslavije. Tudi v naši delovni organizaciji so težave pri poslovanju zaradi navedenih problemov. V letu 1981 so velikokrat nastajali problemi v proizvodnji nekaterih TOZD zaradi pomanjkanja surovin, zlasti iz uvoza. Enako nastajajo tudi problemi zaradi naraščanje, cen surovinam, kar vpliva na, rentabilnost poslovanja in življenjski standard delavcev. (Nadaljevanje na 2. strani) ČLANOM KOLEKTIVA, NJIHOVIM SVOJCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982 SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE POSLOVODNI ORGANI Pogovor s tov. Vinkom - direktorjem TOZD (Nadaljevanje s 1. strani) Predvidevamo, da bo plan proizvodnje v delovni organizaciji v letu 1981 realiziran za 95 odstotkov ali 7 odstotkov več kot v letu 1980, ter da bo plan izvoza realiziran za 90 odstotkov ali 18 odstotkov več kot v letu 1980 (brez ŠKOLJKE Poreč). Kljub težavam pričakujemo zaključek poslovanja za leto 1981 pozitiven, v okviru planskih predvidevanj. V letu 1982 nas čakajo enaki ali še večji problemi, če se ne bomo pravočasno pripravili na postopne spremembe in usklajevanje proizvodnih programov, na zmanjševanje uvoza in povečanju izvoza. S tako akcijo smo načrtno začeli v letošnjem letu in bomo nadaljevali tudi v letu 1982 in nasleanjih letih. Uresničevanje ukrepov ekonomske stabilizacije v naši delovni organizaciji lahko oprec.e-limo na tri področja: 1. pospeševanje izvoza in preusmerjanje proizvodnje na domače surovine, 2. urejanje enotnega sistema blagovnih tokov in optimalno izkoriščanje notranjih zmogljivosti in rezerv ter 3. splošno varčevanje v cil)U zmanjševanja stroškov. Delavski svet aelovne organizacije je že sprejel akcijski program za leto 1981/82, vendar v letu 1982 moramo dati poseben pomen programu varčevanja. Posebej želim poudariti, ca še vedno obstajajo velike možnosti za izkoriščanja internih rezerv ter aktiviranja in angažiranja lastnih obstoječih zmogljivosti lastnega strokovnega znanja, naj si bo: za zagotavljanje potrebnih surovin, izdelavi določene opreme in usposabljanju lastne proizvodnje. Potrebno je le zastaviti pravilne akcije. Razvojne pro-grame, ki so jih v preteklem le-tu sprejeli s temelji srednjeročnega plana, ne bomo mogli vse hkrati realizirati, zato se bomo morali odločiti za prioriteto programov, ki so izvozno usmerjeni in programe, ki zagotavljajo proizvodnjo surovin. Še naprej moramo razvijati m urejati dohodkovne odnose med TOZ.D znotraj delovne organizacije, kot tudi med drugimi delovnimi organizacijami, zlasti na poaročju zunanjetrgovinske menjave in stimulacijo izvoza. Ekonomsko stabilizacijo gospodarstva bomo lažje in hitreje uresničevali ter dosegli večjo ekonomsko moč gospodarstva in socialne varnosti delavcev, s poslovnimi povezavami in združevanjem delovnih organizacij v večje poslovne sisteme na dohodkovnih osnovah. Vendar delovne organizacije kot take, morajo sloneti na večjem obsegu specializiranih dejavnosti in racionalni organiziranosti. Na koncu bi poudaril, da smo do sedaj probleme reševali pre -vsem z enotnostjo odločana vseh subjektov znotraj delovne orgc.niZc.cije, na osnovi Lnalitio-nosti problemov, ter sprejemali najracionalnejše rešitve, katere omogočajo ekonomsko rast in širitev materialne osnove v delovni organizaciji. Zavedati se moramo, da bomo težave, katere so pred nami, uspešno prebrodili le z necaljno enotnostjo pri sprejemanju r°-slovnih odločitev in s pomočjo vseh članov delovnega kolektiva. V mojem in imenu članov KPO, želim vsem delavcem srečno novo leto! Predsedn k K O Marcel Kralj Smo v obdobju, ko ugotavljamo devetmesečne rezultate poslovanja DO in TOZD in prav tako v obdobju, ko se sprašujemo kakšen bo zaključek leta in kako bo v naslednjem letu. DO DROGA združuje deset tozdov in težko bi bilo pogovoriti se s predstavniki vseh TOZD v krajšem času. Zato smo v prejšnji številki glasila objavili pogovor z direktorjem TOZD »Blagovni promet«, tokrat pa s tov. FRANETIČ Vinkom, direktorjem TOZD »Argo«. Pogovor je potekal takole: NAŠ GLAS: Kako nam lahko predstavite devetmesečno obdobje v TOZD »Argo« (leto 1981)? »Devetmesečno obdobje lahko predstavimo z dveh vidikov in sicer glede na fizični obseg proizvodnje in glede na finančno poslovanje. Fizični obseg proizvodnje iz leta v leto narašča. V ilustracijo navajam ta podatek: leta 1979 smo v tozdu izdelali 2237 ton proizvodov, leta 1980 2614 ton proizvodov, leta 1981 pa 2783 ton proizvodov, kar je za 6 % več kot lani v enakem obdobju. Največji porast je pri proizvodnji juh, napitkov in mesnih konzerv. Dosežona proizvodnja je za 2,5 % iznad plana. Dosegli smo jo z istim številom delavcev kot v lanskem letu, toda z večjo produktivnost ;o in sicer za 14 %. Večja produktivnost je predvsem posledica večje izkoriščenosti strojnih kapacitet. Sedanja izkoriščenost je 64 %, ko pa nastopijo ozka grla, to je predvsem pri proizvodnji mesnih konzerv, pa je izkoriščenost teh strojev 137 %. Premalo narašča proizvodnja zelenjavnih konzerv (ketchup in hren). Za te proizvode je bila nabavljena nova linija, povpra-šsvanje po teh proizvodih pa je še vedno majhno, ker so to tako imenovani luksuzni proizvodi. Prav tako pa naši potrošniki še niso naučeni na te proizvode, ki se na zahodu trošijo v velikih količinah. Zato bomo morali lete skozi razne reklamne akcije približati potrošniku. Pri proizvodnji bi povedal še to, da je povprečna starost strojev 25 let in da s temi stroji dosegamo sorazmerno dober rezul- tat. Pri sedanjem postrojenju ne bi mogli doseči bistveno boljših rezultatov. Pri finančnem poslovanju sicer sledimo zastavljenemu planu, toda v bistvu so rezultati veliko slabši od pričakovanih. Naj navedem vsaj glavne čini-telje, ki predstavljajo veliko oviro pri doseganju boljših rezultatov. To SO: 1. težave pri pridobivanju deviz; 2. stalno naraščanje cen surovinam, na drugi strani pa stagniranje cen proizvodov (v tozdu smo se pri oblikovanju cen proizvodov držali resolucije med tam, ko so nekatera konkurenč- na podjetja dvignila cene tudi za 20% ned dovoljenimi); 3. porast stroškov iz dohodka in sicer za 90 % nasproti lanskemu letu.« NAŠ GLAS: Kakšen zaključek leta predvidevate in kakšni so plani za leto 1982? Fizični obseg proizvodnje bomo dosegli, celo prekoračili ga bomo za 2 %. Lahko bi dosegli Š3 več, če ne bi imeli motenj pri nabavi uvoznih surovin, zlasti v zadnjem tromesečju. Predvidevam, da bo tudi finančni rezultat pozitiven, čeprav slabši Franetičem »Argo« kot v letu 1980 iz razlogov, ki so že omenjeni. V naslednjem letu ne predvidevamo bistvenega povečanja proizvodnje, morda le za 3 %. Povečanja ne dovoljujejo proizvodne kapacitete za proizvode, ki so za tržišče zanimivi. Vsekakor pa bo treba odpraviti ozka grla pri proizvodnji mesnih konzerv in juh.« NAS GLAS: S TOZD »Delamaris« imate izdelan skupni sanacijsko investicijski program. KA-grama in KAJ BO sanacija pri-KO JE z izvajanjem tega programa in KAj BO sanacija prinesla? Smernice za nadaljni razvoj tozda »Argo« so postavljene s študijo o možnosti razvoja na lokaciji sedanjega TOZD »Delamaris«. Študija prikazuje, da je tu možen razvoj obeh TOZD. Na grobo ocenjujemo, da bomo pri skupnem investiranju in obratovanju veliko prihranili tako sredstev kot energije. Skupna bo tudi komunalna ureditev in s tem cenejša. Z realizacijo investicijskega programa bomo proizvodnjo razširili, modernizirali postrojenja, izboljšali higienske pogoje in povečali bomo socialno varnost zaposlenih.« NAS GLAS: Kako je z izvozom v tem letu in kako bo v letu 1982? TOZD »Argo« je do nedavnega proizvajal le za domači trg. To je bilo do leta 1980. Dobro vemo, da sta na tujem trgu prevladovala in še vedno prevladujeta dva dobro znana proizvajalca juh: Knorr in Maggi. Njuno prizadevanje za ohranitev dobrega položaja na trgu je ogromno, zato se bo katerikoli tretji proizvajalec juh težko prebil na ta trg. V letošnjem letu smo usmerili precej naporov v proizvodnjo za izvoz. Dosegli smo majhne rezultate, toda spodbudne. Izvažamo v Kanado in smo si za naslednje leto zastavili dokaj optimistični plan. Po tem planu naj bi v letu 1982 ustvarili 1 staro milijardo deviznih sredstev. Izvažamo tudi na vzhodni trg, v SSSR. Na to tržišče je že leta 1964 izvažala bivša DO DELAMARIS. Izvažala je okoli 1000 ton juh. Kasneje se je na ta trg pre- Tov. Vinko FRANETIČ — direktor TOZD »Argo« Problematika ob prevelikem ulovu rib bila DO PODRAVKA in ga prevzela DELAMARISU. Leta 1979 je TOZD »Argo« izvozil v SSSR 100 ton juh, leta 1980 500 ton, leta 1981 pa 700 ton. Predvidevamo, da bomo v letu 1982 z izvozom na vzhodno tržišče ustvarili 5,8 starih milijard dinarjev.« NAŠ GLAS: Kako je z domačim trgom, kateri proizvodi se najbolje prodajajo? »Nekateri proizvodi (juhe, Za-činka) imajo na trgu že določen položaj, prodaja iz leta v leto bistveno ne varira. Drugi pa si šele utirajo pot na domače tržišče. Veča se prodaja nekaterih zelenjavnih konzerv in mesnih proizvodov (kokošja pašteta) . Po prodaji ugotavljamo, da postajajo mesne konzerve (paštete) nosilni artikel za prodajo na domačem trgu. Po teh izdelkih je veliko povpraševanje in čeprav proizvodnja mesnih konzerv narašča, ne moremo potrošnikov v celoti zadovoljiti. Ta proizvodnja je tudi najbolj zastarela. Zato si prizadevamo, da bi čimhitreje našli ustrezno rešitev, kajti poleg tega, da so mesni proizvodi zanimivi za domači trg, so tudi zelo pomembni za proizvodnjo juh. Iz njih lahko pridobivamo ekstrakte za juhe, ki jih sedaj delno uvažamo. NAŠ GLAS: Kako je s pridobivanjem surovin? »Težave pri pridobivanju surovin so velike in stalne. Najvedje so pri uvoznih surovinah. Na zahodni trg izvažamo v minimalnih količinah; zato imamo premalo deviznih sredstev za nabavo surovin v tujini. V letu 1981 ni bilo večjih težav z oskrbo surovin, razen s kavo. To je predvsem zasluga nabavne službe v TOZD »Blagovni promet«. To omenjam zato, ker je bila oskrba s surovinami sorazmerno dobra pa čeprav nismo proizvajali tistih proizvodnih skupin kot smo jih planirali. V naslednjem letu bomo skušali čimveč uvoznih surovin nadomestiti z domačimi.« NAŠ GLAS: Kako je z delavci v tozdu? »Fluktuacija je precejšnja. Odhajajo predvsem mladi ljudje. Pri nas predstavljajo velik problem bolovanja, ki predstavljajo kar 11,9 %. To je predvsem posledica delovnih pogojev, saj je telo neprestano izpostavljeno vlagi, prepihu in drugim človeku škodljivim pogojem. Veliko pa je tudi neopravičenih odsotnosti. Teh je predvsem v obdobju sezonskih del, takrat, ko imajo ljudje delo doma, na kmetiji. Za zaključek k temu odgovoru bi navedel, da tudi v izolski občini nezaposlenost narašča in da bi bilo zato prav, da bi svojo zaposlitev čuvali, jo cenili in si prizadevali, da bi delo čimbolje opravili.« Iz pogovora lahko zaznamo, da je tudi v tozdu »Argo« veliko problemov. Tov. FRANETIČ je prepričan, da bi te probleme lahko rešili le s skupnimi močmi, s sanacijo tozda. Poleg tega, pa poudarja tov. FRANETIČ, bi moral naš TOZD poslovati pod enakimi proizvodnimi in tržnimi pogoji, kot jih imajo delovne organizacije v tej branži. Pogovor vodila: Majda Vlačič V mesecu novembru smo lahko v časopisih in po TV zaslonih zasledili več člankov in obvestil o velikem ulovu rib v Jadranskem morju, o tem, da mečemo ribe v morje in da ne znamo izkoristiti obilje hrane, ki nam jo ponuja narava. Posredno ali celo neposredno je kritika letela tudi na našo DO oziroma na TOZD »Delamaris« in TOZD »Riba«. Kaj je res in kaj ni pri vsem tem? Povprašal sem tov. Vlada POŽARJA, direktorja TOZD »Riba«, ki je navedel nekaj vzrokov za nastalo situacijo. Ulov drobne plave ribe (predvsem sardele) je bil v oktobru in novembru res rekorden. Temu je botrovalo prvič izredno lepo vreme, drugič pa pojav velikih mas plave ribe. Da je ulov rekorden, nam povedo podatki o ulovu rib v zadnjih letih: v letu 1978 so naši ribiči ujeli 4720 ton rib v celem letu, samo oktobra in novembra pa 1600 ton drobne plave ribe, leta 1979 so ulovili 4010 ton, sa: mo oktobra in novembra pa 1100 ton, v lanskem letu so nalovili enako količino kot leto prej — torej 4010 ton, v oktobru V oktobru smo na oddelku marinad začeli z redno proizvodnjo. Marinade so na jugoslovanskem trgu že znan proizvod. Izdeluje jih IKA Reka, sedaj pa tudi MIRNA Rovinj. Kaj pa sploh so marinade? So delikatesni izdelki iz rib, zelenjave in začimb v slano kislem nalivu. Glede na predhodno obdelavo ribe ločimo: hladne, kuhane in pečene marinade. Ribo — zaenkrat uporabljamo sardelo, delali pa bomo tudi s papa-lino, najprej očistimo. Odrežemo ji glavo in odstranimo črevesje. Očiščeno ribo damo v posebno kvašo, kjer pod vplivom ocetne kisline, soli in encimov zori. Čas oziroma trajanje zorenja je odvisno od temperature. Sočasno z ribo zori tudi čebula. Po končanem zorenju ribo in čebulo vlaga mo v kozarce. Lahko vlagamo celo ribo — tako dobimo izdelek, ki ga imenujemo rusli, ali pa koščke Naoolnjene kozarce zalijemo z nalivom. Ta je narejen iz vode, kisa, soli in začimb. Kozarce nato takoj etiketiramo in damo v kartone. Izdelki so skladiščeni pri temperaturi oi 2 do 8 stopinj Celzija. Tako temperaturo moramo vzdrževati skozi celoten proces proizvodnje do prodaje. Zato je za prodajo in distribucijo potrebna hladna veriga. Tudi doma morajo potrošniki hraniti kozarce v hladilnikih. Pri proizvodnji marinad je higiena izredno pomembna. Izdelkov namreč ne steriliziramo in zato ne smemo dovoliti niti najmanjših okužb. Paziti moramo povsod — pri surovini, ljudeh, strojih in napravah. Uporabljati moramo le dobro in svežo ribo. Marketing in DE Nabava in prodaja rib sta organizirala več degustacii po Sloveniji in Jugoslaviji. Nanje so bili vabljeni predstavniki trgovskih organiza- in novembru pa spet 1100 ton drobne plave ribe. Letos so ribiči v TOZD »Riba« ulovili že 5850 ton, samo v oktobru in novembru pa 2000 ton drobne plave ribe. Letošnji plan so postavili na 6350 ton rib in upajo, da ga bodo do konca leta tudi uresničili, seveda ob pogoju, da bo vreme še ugodno in da se bodo pojavile velike mase rib. IZOLA BRAND tftUS POVRTNINO - FISH WITH VEGETABLES Kaj pa govorice o metanju rib v morje? Ribe v morje je bil prisiljen vreči privatnik, ker mu jih nismo mogli odkupiti niti mi niti MIRNA iz Rovinja, saj smo imeli sami težave s hladilniški-mi prostori in embalažo. Tudi cij, ki bodo naše marinade prodajale. Izdelki so bili lepo sprejeti, še posebno, ker smo prika- dolžni nismo bili odkupiti te ribe, saj ni naš kooperant. Našim kooperantom smo pravočasno sporočili, da ustavijo ulov, našim ribičem pa omejih ulov. Zaradi pomanjkanja hladilniških prostorov, predvsem pa embalaže, smo pred prazniki za 3 dni zaustavili ulov ib. Tudi letošnji obilen ulov rib v oktobru in novembru nam je potrdil pravilno usmeritev obnove ribiške flote na osnovi lebdeče koče. Le-ta nam zagotavlja kontinuiran ulov rib skozi celo leto, do podobnih špic kot letos pa praktično ne more priti. S tem bo rešen problem hladilniških prostorov in prav gotovo tudi embalaže. Podatek o letošnjem ulovu 5850 ton rib nam zgovorno priča 0 prispevku novih ladij DROGA 1 in DROGA II ter o pravilni usmeritvi investicij v nove ladje. Seveda pa bo potrebno vzporedno z obnovo ribiške flote obnoviti in modernizirati tudi predelovalno industrijo, ki bo sposobna predelati večje količine rib v širšo paleto proizvodov. Vladimir Lukežič zali, kako se jih da ponuditi z raznimi omakami in pri pripravljanju prigrizkov. Poskuševalci so nas pohvalili, ker smo nove izdelke predstavili na tak način. Vesna Katonar TOZD »Delamaris« — v oddelku marinad so začeli z redno proizvodnjo MARINADE POGOVOR S KOOPERANTOM Zemlja ne prizna miru in lagodnosti, ns dolgega dogovarjanja, ampak terja neko staro, naravno zakonitost: več ko se v njo vlaga, bolje rodi in večji so pridelki ... Citat Geze BAČIČA na 11. seji CK ZK Slovenije V Dvorih nad Izolo sem obiskal tov. GRBEC Lina, kmeta-ko-operanta. Že od začetka obstoja DE Kooperacija pri TOZD »Živila« je tov Grbec pristopil k sodelovanju in prevzel obvezo, da bo za nudene olajšave in pomoč s strani kooperacije svoje poljske pridelke dal v odkup TOZD »Živila«. Naj omenimo še, da je tov. Lino sodeloval že s kmetijsko zadrugo Izola, in sicer ves čas nje- vostih. Rekel bi predvsem to, da so pogodbe, ki smo jih s TC2D »Živila« DE Kooperacija sklenili, nerealne. Pogodba nas obvezuje, da damo večji del pridelka v odkup kooperaciji, sedaj pa, ko imamo pridelke, jih TOZD ne more odkupiti. Tako imam veliko količino peteršilja, radiča, korenjčka, ki v zemlji gnije in zmrzuje. Dobra stran kooperacije je seveda ta, da nas kreditira pri nabavi gnojil in pomaga pri planiranju in izboljšavi zemljišč. Ker je to šele prvo leto, ko smo sklepali kooperantske pogodbe in še nismo vedeli ne mi ne vodstvo TOZD, kakšne so možnosti prodaje blaga, do takšnih izpadov pri prodaji seveda prihaja. nja«. Vzeli smo 10 dreves, ker njihovi delavci vsega ne zmorejo. Tako skušamo tudi TOZD pomagati, da po plod obran in prebran, kajti s tem je veliko dela, saj je na enem drevesu tudi do 50 kg oliv. Olive pa so dragocene, saj od njih pridobivamo tako iskano olivno olje. Od 100 kg oliv pa lahko dobimo od 15 do 251 olja, odvisno od kvalitete plodu. To olje uporabimo za do mačo prehrano.« NAŠ GLAS: Dela imata veliko. KAKO JE S POMOČJO PRI DE LU? »V družini nas je veliko, toda večji del opravil je prepuščen meni, kar je seveda razumljivo. To pa zato, ker sta žena in hčerka zaposleni, sin pa je na Srednji kmetijski šoli v Novi Gorici. Sinu Denisu je DROGA dodelila štipendijo, kjer se bo po končanem šolanju tudi zaposlil. Naj še omenim, da sta žena in hčerka zaposleni v DO DROGA, in sicer žena v TOZD Delamaris v oddelku predelave rib, hčerka pa v TOZD Živila, kjer opravlja tajniška dela.« Tako je potekal pogovor s tov. GRBEC Linom; še smo se pogovarjali o kmetiji, o gojenju oljk, o delu, ki ga zahteva zemlja od jutra do večera, ob nedeljah, ob praznikih. O kooperaciji smo izvedeli nekoliko manj, kar je verjetno posledica kratkega obstoja enote kooperacije. Tudi na vprašanje o tem, kaj misli o starostnem, pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju kmetov, nisem dobila pravega odgovora. Morda tudi tu stvari še niso tako utečene, kot bi morale biti. Za konec pa moram poudariti, da se naša aružba močno ukvarja z družbenim položajem kmeta s tem, kako bi ga približala delovnim in življenjskim razmeram delavca. Ta prizadevanja potrjuje tudi 11. seja CK ZKS, na kateri so razpravljali o uresničevanju nalog ZK v zvezi z razvojem ter socialistično preobrazbo kmetijstva in gozdarstva. Veliko je bilo govora o dosedanjem uresničevanju kmetijske politike in o načrtih na tem področju. Pogovor vodila Majda VLAČIČ Sodelovanje med občinami ne združitve s Kmetijsko zadrugo Lucija v okviru DO »Droge«. Za pogovor s tov. Linom sem se zmenila nekoliko kasneje, ker je podnevi na kmetiji vedno veliko dela. Ko sem stopila v urejeno klet, sem v njej našla družino GRBEC pri prebiranju oliv, ki so jih čez dan obrali. Medtem ko so drugi nemoteno nadaljevali z delom, sem se pogovorila s tov. Linom. NAŠ GLAS: Tov. Lino, KOLIKO zemlje posedujeta, KOLIKO JE imate v zakupu in KAKŠNA JE TA ZEMLJA? »Imamo 12 ha lastne zemlje in 1 ha zemlje v zakupu. Nekaj je gozda in pašnikov, preostali del pa je obdelovalna zemlja na kateri gojimo vse vrste zelenjave (peteršilj, korenček, radič, paradižnik), pšenico, koruzo, krompir in drugo za lastne potrebe in potrebe kooperacije. V teh 12 ha je vključen tudi vinograd s 4000 trtami, tako da pridelamo letno tudi 80 hi vina.« NAŠ GLAS: BiH ste dolgoletn* ro-delavec KZ Izola, sed?i oa rode-lujete v koorcerpciiah TO^D »Živila« KAJ LAHKO RFČETE O PREDNOSTIH KPO^FRACUE OZ. NJENIH POMANKLJIVO-STIH? »Glede na kratek obsto' te DE v okviru TOZD »Živila« uspehov še ne vidimo in zato bi lahko govorili pretežno o pomanjklji- Upamo pa, da bo v bodoče lažje, da bodo kooperantske pogodbe realne in da bomo naše pridelke tudi prodali.« NAŠ GLAS: IMATE MORDA TUDI KAJ ŽIVINE? »Da, imamo 4 glave živine od tega 2 kravi molznici, ki dajeta skupaj po 25 1 mleka na dan. To mleko odkupuje DO AGRARIA. Cena mleka je določena glede na stopnjo maščobe v mleku. V informacijo naj navedem podatek, da za 11 mleka, ki vsebuje 4,2 odstotka maščobe, dobimo 10,00 din Pri nas se zbira mleko iz vseh okoliških vpsi nato pa pra, prevzame vozilo DO AGRARIA.« NAŠ GLAS: KAKO JE s krmo za živino? »Do sedaj smo od DO DROGA dobili '-'etolio od DO AGRARIA pa otrobe, to^a spmo za krave molmir«. Ro:imo pa se. da krme o~* DO DROGE ne bomo več dobili. ali vsaj ne v takih koli-činph, ker so de'avoi T07D Km^-tiisko proizvodnja na novršinah, kier je hi'p. posejana detelja, posadili hruške. NAS GLAS- Pravkar smo v°s naši! «ri »'»•»'VvVnnju oliv. SO TO VAŠE OLIVE? »Naše smo že obrali in prečistili. To na s^o vz^i' za obiranje od TOZD »Kmetijska proizvod- Skupščina občine Ormož je sprejela program o dolgoročnem sodelovanju z občinami Pucare-vo, Split, Mostar, Subotica, Kragujevac, Vrnjačka Banja in Velenje. Gospodarsko sodelovanje med navedenimi občinami naj bi zajemalo ustvarjanje možnosti za samoupravno sporazumevanje o združevanju dela in sredstev, o pridobivanju skupnega prihodka in dohodka ter izmenjavi materialnih dobrin, ki so zanimive za sodelujoče organizacije združenega dela omenjenih občin. Nosilke gospodarskega sodelovanja so gospodarske organizacije ormoške občine: SLOVIN —• kmetijski kombinat Ormož. DROGA Portorož — TOZD »Gosad« Središče ob Dravi, Tovarna »Jože Kerenčič« Ormož, IGP Ormož in Tovarna sladkorja Ormož. Gospodarsko sodelovanje teh organizacij s sorodnimi proizvodnimi in trgovskimi organizacijami po vsej domovini poteka večinoma na osnovi poslovnega sodelovanja. Tovarna »Jože Kerenčič« iz Ormoža je ob sovlaganju gospodarstva občine Titova Korenica NA KOLINAH Prašička smo zaklali imel je dvesto kil, klobase in salame mesar bo naredil. Na kolinah zbrani smo krvavice čakamo, vsi imamo apetit mesar pa noče jih naredit. Celo leta smo želeli da, bi koline doživeli, pojd’ mesar se ti solit mi izgubili smo apetit. Feliks Jereb zgradila novo Tovarno za predelavo plastičnih mas »LIKA-PLAST« v Udbinah v občini Titova Korenica. Tovarna uspešno obratuje od novembra lani in zaposluje 120 delavcev. Tovarno sladkorja v Ormožu je ob sovlaganju ustanovilo 26 OZD in KZ, pridelovalk sladkorne pese, 36 OZD velikih porabnic sladkorja (živilska industrija) in 65 OZD velikih odjemalcev sladkorja (trgovske organizacije). Tovarna uspešno obratuje, ni pa še uspešno rešen problem pridelovanja zadostnih količin iz Občana š1:. 24 NA TRGATVI Bliža se dan ko grozdje zori sonce greje vino dobilo bo moči, delovna ekipa že je zbrana grozdje bo obrala sodčke sem opral da vince not bom dal. Le korajžno naprej grozdje nič mi ne jej, le zažvižgaj in zapoj ker to grozdje ni zastonj. Grozdje smo obrali kam ga bomo dali, dali bomo ga v klet in takoj začeli bomo mlet. Grozdje bomo prešali vince sladko teklo bo; da, vince letos dobro bo ker v njem vode ne bo. Gospodar letos je vesel takega vinca še ni imel, če bo prav za Martin iz sodčka tekel bo nov vin. Feliks Jereb Družina GRBEC pri prebiranju oliv tozda »Kmetijska proizvodnja PRIPRAVE NA VOLITVE V marcu 1982 poteče štiriletni mandat vsem občinskim skupščinam, skupščinam posebnih družbenopolitičnih skupnosti (n. pr. skupščina skupnosti občin Izola, Koper in Piran), republiškim skupščinam in skupščini SFRJ. Prav tako poteče mandat skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, in to: za vzgojo in izobraževanje, kulturo, raziskovanje, zdravstvo, socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko 'zavarovanje, zaposlovanje, stanovanjskim skupnostim, skupnostim za socialno varstvo, telesno kulturo, otroško varstvo ter skupnostim za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti. Na volitvah bomo v temeljnih organizacijah in skupnostih volili nove delegacije v zbore združenega dela in zbore krajevnih skupnosti ter nove posebne, združene ali splošne delegacije v zbore uporabnikov ali zbore izvajalcev SIS. Volili bomo tudi nove delegate v družbenopolitični zbor. Katere delegacije volimo, koliko delegatov štejejo ipd. je predpisano v statutih TOZD oz. KS. Delegacij ne volijo v temeljnih organizacijah in skupnostih, ki štejejo manj kot 30 zaposlenih, tu opravljajo funkcijo delegacije vsi zaposleni. V pripravah na volitve so koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve ter po-litično-izvršilni organi organizacij SZDL in Zveze sindikatov v novembru zaključili evidentiranje možnih kandidatov za delegate v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in SIS ter nosilce vodilnih in samoupravnih funkcij. Pobude za evidentiranje so bile obravnavane na zborih delovnih ljudi oziroma zborih občanov ali pa na sestankih članov osnovne organizacije Zveze sindikatov oziroma na sestankih krajevnih organizacij SZDL. V letošnjem letu smo v vseh TOZD in KS, občinah in republiki uvedli enotno evidenco evidentiranih možnih kandidatov, v katero smo zajeli vse evidentirane za volitve leta 1974 in 1978 ter novo evidentirane. V postopku evidentiranja so bili evidentirani tudi možni kandidati za člane samoupravnih organov, člane organov družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. Možne kandidate smo evidentirali brez njihove predhodne privolitve, ker je evidentiranje družbeno priznanje za njihovo delo in prizadevanje. Kandidiranje pa lahko opravimo le ob soglasju s predlaganim kandidatom. Pri kandidiranju bomo morah upoštevati določilo zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, po katerem nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana iste delegacije v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. Ko smo posamezne možne kandidate evidentirali tako v TOZD kot v KS, se je potrebno v postopku kandidiranja dogovoriti, kje bomo posameznika kandidirali. Predkandidacijski postopki se bodo v TOZD in KS pričeli s sejami izvršilnih odborov osnov- nih organizacij Zveze sindikatov in sejami predsedstev krajevnih konferenc SZDL, na katerih bodo sprejeli sklepe o sklicu temeljnih kandidacijskih konferenc in izoblikovali predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine občin in skupščine SIS. Predlogi možnih kandidatov bodo posredovani v obravnavo in dopolnitev zborom delovnih ljudi oziroma občanov, delavskim svetom in vodstvom družbenopolitičnih organizacij. Na sejah bodo obravnavali tudi možne kandidate iz TOZD in KS za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v občini, posebni družbenopolitični skupnosti, republiki in federaciji. Predkandidacijski postopki se bodo v občinah in republiki pričeli s sejami predsedstev občinskih oziroma republiške konference SZDL in skupnimi sejami občinskih oziroma republiškega sveta ZS in občinskih oziroma republiške konference SZDL. V kandidacijskem postopku se za vsako temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost skliče temeljna kandidacijska konferenca. V občinah se skličejo občinske, v republiki pa re- Dograditev Leta 1979 smo v TOZD »Začimba« izdelali investicijski program za rekonstrukcijo in dograditev obratov TOZD v Seči. Izvedba programa je bila predvidena v dveh fazah. V prvi fazi naj bi zgradili objekte ter jih opremili le z najnujnejšo opremo, v drugi fazi pa bi povečali kapacitete proizvodnje filter čajev in mešanic začimb. Pospeševali bi predvsem proizvodnjo mešanic začimb tako za industrijo kot za gospodinjstva in družbeno prehrano. Za to odločitev smo se delavci Začimbe opredelili zaradi spremenjenih tržnih razmer, predvsem tistih na nabavnem tržišču; po letu 1977 se je namreč bliskovita rast proizvodnje in prodaje kave ustavila. Zaradi tega smo se usmerili na področje mešanic začimb za industrijo, kjer smo že publiška kandidacijska konferenca. Na sejah temeljnih kandidacijskih konferenc, ki bodo izvedene do 10. februarja, bodo določene kandidatne liste za člane delegacij za skupščine DPS in skupščine SIS. Na teh sejah bodo obravnavani tudi predlogi kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki ga določi občinska konferenca SZDL, in predlogi možnih kandidatov za delegatske in vodilne funkcije v skupščini občine dn skupščinskih SIS ter seznam evidentiranih možnih kandidatov za Zvezni zbor in zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, za predsednika in člane Predsedstva SRS ter možne kandidate za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v republiki. Do 20. februarja bodo občinske konference SZDL določile liste kandidatov za delegate DPZ skupščine občine, občinske kandidacijske konference pa obravnavale, uskladile in sprejele predlog kandidatov za opravljanje delegatskih in vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS in določile kandidata obratov TOZD precej presegli predvidene rezultate. S predvidenimi vlaganji v to proizvodnjo pa jih bomo še izboljšali. Nameravamo povečati tudi proizvodnjo filter čajev, ker obstaja možnost izvoza le-teh. To možnost potrjujejo že sedanji izvozni rezultati, pa čeprav smo šele pri prvih poizkusih izvoza (izvoz v letu 1980 v Belgijo, Italijo, Kanado, Avstralijo). Potrjujejo pa jo tudi ocene znanih izvoznih delovnih organizacij, s katerimi smo navezali stike. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in s tem znanih investicijskih omejitev, pa smo prisiljeni graditi le z lastnimi sredstvi. Prvo fazo investicije smo zato še skrčili tako, da bomo zgradili samo najnujnejše, to je šti-rietažni objekt pakirnice začimb s sanitarijami in garderobami za predsednika izvršnega sveta SO. Volitve bodo med 10. in 14. marcem 1982. Prve seje novoizvoljenih delegacij ter konferenc delegacij bodo do 18. marca. Na teh sejah bodo določili delegate za drugo sejo občinske kandidacijske konference, ki bo tudi prva seja zborov občinske skupščine. Prve seje skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine SRS bodo do konca aprila. Prve seje vseh zborov skupščine SRS in skupščine SFRJ bodo v maju. Skupščine SIS bodo sklicane skladno s samoupravnimi akti SIS. Do volitev, na katerih bomo za naslednja štiri leta izvolili delegate, nas loči le še nekaj mesecev. V tem času moramo opraviti najvažnejše. Izbrati in kandidirati moramo tiste sodelavce in sokrajane, ki uživajo naš ugled in zaupanje, da bodo dejanski zastopnik izvirnih interesov delovnih ljudi in občanov, ki bodo sposobni na podlagi meril in pooblastil te interese širše usklajevati in povezovati in ki bodo neomajni pri izvajanju sprejetih dogovorov in obveznosti na področju uresničevanja politike ekonomske stabilizacije in planskih nalog. KOVŠCA A. »Začimba” ter objekt za sterilizacijo začimb. Kljub tako skrčenem programu ta faza sama zase predstavlja zaključeno tehnološko in ekonomsko celoto ter ustreza kriterijem družbenega dogovora o razvoju SRS v obdobju 1981— 1985. Obenem pa z gradnjo po tako razdeljenih fazah končni cilj, ki smo si ga zastavili v srednjeročnem programu razvoja TOZD »Začimba«, ostaja nespremenjen in dosegljiv. Tako lahko upamo, da bomo srednjeročni način razvoja TOZD uresničili, pa čeprav z majhnimi koraki. Z investicijskimi vlaganji, ki so v teku, bomo dosegli naslednje učinke: S prestavitvijo komor za sterilizacijo začimb v nove prostore bomo zagotovili bistveno večjo varnost in omogočili za 50 % večjo izkoriščenost komor. Z izgradnjo centralnega sanitarnega vozla (stranišča, garderobe, tuši) bomo bistveno izboljšali kakovost izdelkov s stališča higienske neoporečnosti. Zmanjšali bomo stroške prevoza na relaciji Portorož — Seča, ker v skladišču soli koristimo 1500 m2 skladiščnega prostora. Zmanjšale se bodo transportne poti pri proizvodnji začimb zaradi preselitve obstoječih pakir-nih strojev v novi objekt, ki je lociran ob objektu za predelavo začimb. S stališča varstva okolja zagotavlja nameravana investicija tudi manjše onesnaževanje okolja zaradi predvidene priključitve fekalne kanalizacije TOZD »Začimba« na centralni kanalizacijski sistem Portorož — Piran, s čimer ne bomo več onesnaževali Jernejevega kanala. (Nadaljevanje na 6. strani) itmm* - tv-; DOGRADITEV OBRATOV TOZD »Začimba« — pakirnica začimb in sterilizacija DAN JLA — 22. december 22. decembra je minilo 40 let, kar je bila v malem bosanskem mestu Rudu ustanovljena Prva proletarska brigada, brigada sestavljena iz najboljših sinov naše domovine, sinov vseh narodnosti, Srbov, Hrvatov, Makedoncev, Slovencev, Čehov, Slovakov, Alban cev itd. Ko je tov. Tito sprejel sklep o ustanovitvi Prve proletarske brigade, je izhajal predvsem iz vojno politične situacije v deželi in možnosti nadaljnjega razvoja osvobodilnega boja in revolucije. Pri raziskavi možne organizacije oboroženih sil, ki bi najbolj ustrezale potrebam osvobodilnega boja in revolucije, je tov. Tito že poleti 1941 napisal, da »bodo pri velikih operacijah po potrebi iz več partizanskih odredov nastajale velike vojaške enote«. Potemtakem zamisel o ustanovitvi prve proletarske brigade ni nastala le kot rezultat razmerja sil, temveč je nastala kot ocena tega razmerja sil in razvoja osvobodilnega boja in revolucije v celoti. In če se sedaj spomnimo Titovih besed približno dve leti kasneje, ko je na II. kongresu AVNOJ rekel: Smelo smem trditi, da je ustvarjanje ljudske vojske v takih razmerah, v kakršnih je nastala naša, edinstven primer v zgodovini. Iz golorokih partizanskih odredov, brez tovarn orožja in streliva, brez skladišč in raznih vojaških rezerv, brez kakršnekoli pomoči od katerekoli strani, je nastala armada, ki je štela skoraj četrt milijona ljudi, vendar ne v mirnem obdobju, temveč v obdobju najsilovitejšega in najbolj krvavega boja, ki so ga kadarkoli bili jugoslovanski narodi.« Že iz podanega izhaja daljnovidnost vrhovnega komandanta in njegova trdna vera za cilje oboroženega boja in socialistične revolucije. Uresničevanje zamisli KPJ in tovariša Tita, da bi bilo z vstajo zajeto celotno območje države in vsi naši narodi, je seveda narekovalo različne organizacijske oblike prvih vojaških formacij, pač prilagojene razmeram na določenem področju. V začetku vstaje so se pojavljale različne vrste teritorialnih sil, ki so povečini delovale samo na določenem teritoriju, to so bile predvsem udarne in gverilske skupine, kasneje čete, odredi itd. V mestih in industrijskih krajih pa so se, glede na okoliščine, ki so vladale, organizirale razne diverzantske in sabotažne skupine. Poglavitno pri vsem tem je bilo, da se je ljudstvo hotelo bojevati, da je poznalo cilje oboroženega boja in da se je bojevalo. Zato se je relativno hitro uresničil glavni smoter narodnoosvobodilnega boja, tj. da se na najširši osnovi in na ozemlju celotne države ustanovi kar največ enot različne sestave in različne moči, da bi se tako čimveč ljudstva v ki ju čilo v oborožen boj in z borbo prišlo do čimveč orožja, s tem pa se tudi prekalilo v boju. Rezultat tega pa je bil to, da je bilo ob koncu leta 1941 »pokrito« z oboroženimi akcijami že več kot 100 000 km2 teritorija države. Po posvetu v Stolicah in ko je bilo v nekaterih krajih države že formirano osvobojeno ozemlje, je bilo potrebno sprejeti in utrditi nove organizacijske oblike vojaške organizacije. Zato je bilo v Stolicah odločeno, da se v vsej državi sprejme enotna formacija, t.j. partizanski odred, istočasno je bilo tudi odločeno, da se imena gverilec, upornik itd. zamenjajo z enotnim imenom partizan. Izkušnje iz bojev v vseh krajih države so pokazale, da je potrebno vstajo organizirati v širino in da je potrebno izboljševati tudi kvaliteto oboroženih sil. Zato je bilo nujno formirati večje in višje formacije, kot so partizanski odredi. Z ustanavljanjem brigad, ter pozneje divizij in korpusov, je narodnoosvobodilni boj dosegel višjo obliko organizacijske stopnje, no kljub temu se je nadaljevalo organiziranje partizanskih odredov in drugih oblik teritorialnih enot, tako, da so na osnovi tega nastale tri vrste oboroženih sil naše revolucije in sicer: a) operativne sile — brigade, divizije in korpusi, b) partizanski odredi, c) zaledni organi — poveljstva vojaških območij, poveljstva mest itd. Pomembno vlogo v enotah narodnoosvobodilne vojske so im3-le tudi organizacije KPJ, SKOJ in združene zveze antifašistične mladine Jugoslavije (ZZAMJ). Organiziranost partije in SKOJ se je ujemala z vojaško strukturo, tako da so bile v četah celice, v bataljonih biroji itd. Med revolucijo so se oblikovali tudi novi odnosi, ki so se kazali predvsem v tem, da je vsak udeleženec revolucije imel previto in dolžnost aktivno sodelovati pri vseh vprašanjih, ki so bila pomembna za boj Nosilci teh procesov so bili komunisti, ki so s tem krepili tovarištvo, disciplino in odgovornost Na takih temeljih so se gradili vojaški kol"k-tivi, ki so bili nenadomestljiv dejavnik pri vzgoji človeka. Naša koncepcija SLO ima globoke korenine v zro ovini mših narodov, posebno pa v narodnoosvobodilnem boju. Kadar govorimo o organiziranju in vodmiu sistema splošne ljudske obrr.mbe, praviloma mislimo na sistem splošnega ljudskega odpora. S sistemom splošnega ljudskega odpora, oziroma obrambe so mišljene vse sile, dejavnosti in sredstva namenjena za splošno ljudsko obrambo, kot tudi tisti dejavniki družbe, ki so udeleženi pri njihovem organiziranju in pripravah. Sistem splošnega ljudskega odpora obsega: a) oborožen boj, b) raznovrstne ob like nudenja odpora izven oboroženih sil, c) zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin (civilna zaščita), d) proizvodne in druge dejavnosti, pomembne za narodno obrambo. Izhajajoč iz neodtujljive pravice do obrambe Jugoslavije, organiziramo splošno ljudsko obrambo za primer, če bi bila ogrožena njena svoboda, neodvisnost, suverenost in ozemeljska celovitost. To je ustavnopravno načelo in pravna ter politična podlaga položaja našega delovnega človeka v sistemu splošnega ljudskega odpora. Vendar pri tem ne smemo izpustiti tega, da delavci niso objekt sistema splošnega ljudskega odpora, temveč so kreativni subjekt splošnega ljudskega odpora in da imajo pravico in dolžnost sodelovati pri kreiranju koncepcije splošnega ljudskega odpora. Ravno zato ker se s pripravami na splošni ljudski odpor ukvarjajo občani, delavci, družbenopolitične organizacije, je sistem splošnega ljudskega odpora postal sestavni del n p šega družbenega sistema. Politično bistvo in narava našega sistema snlošnecca ljudskega odpora o redeliujejo t"1 načela, na osnovi katerih se razvija: ob ramba SFRJ kot sestavni del njenega hoja za mir, napredek in socializem. SFRJ nikoli ne mo'" država. ki bi kogarkoli napadala; pripravlja ra samo na obrambo in podpira, osvobodilne bom i-> obrambne bo:e zooer osvajalce V^i n^š' ^rnžbeni dejavniki o^^vlja jo za^ev^ s področja splošnega ljudskega odpora kof q o'o nraviro in do’žnost, ter zadeve v zvezi z obrambo države opravljajo v okviru svoje re-’ne dejavnosti. Delovne organizacije imajo samoupravno pravico in dolžnost sodelovati v obrambi države. Obrambne potrebe narekujejo vsebino in obseg nalog na področju proizvodnje in družbenih dejavnosti, kar je predpisano z Zakonom o narodni obrambi. Ravno tako se pripravljajo, da bi tudi v vojni nadaljevale s svojo aktivnostjo, za kar si zagotavljajo materialne pogoje, predvidijo potrebne organizacijske ukrepe in usposabljajo svoje ljudi za delo, obrambo in zaščito. Potrebno je, in za to imamo vse pogoje, da se morebitnemu napadalcu postavimo po robu kot organizirana in za boj pripravljena družba, kot družba, ki je sposobna maksimalno angažirati vse svoje človeške in materialne možnosti pri lastni obrambi, zato ima vsaka od navedenih dolžnosti občanov in delovnih organizacij svoje globoko opravičilo. Z določitvijo teh obveznosti, nas je naša družba napravila enakopravne, saj bo vsak izmed nas v obrambi sodeloval po svojih močeh. Zato moramo težiti k temu, da bi z raznovrstnimi oblikami obrambnega in samozaščitnega organiziranja zajeli dejansko vse delovne ljudi v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in delovni organizaciji. Prizadevati si moramo za to, da bi ustvarili enotno samozaščitno obrambno organizacijo in mehanizem v akciji, ki bo obsegal vse oblike organiziranja (od organov delavske kontrole, službo za zavarovanje in zaščito, enote TO, organizacije civilne zaščite, služba za obveščanje in alarmiranje) in ki bo trajno preprečeval vse družbeno škodljive dejavnosti v svo-iih okoljih ter hkrati učinkovito deloval ob neposredno ogroženosti zaradi kakršnekoli nevarnosti za ljudi, njihove pravice in odnose ali za materialne dobrine idr., do katerih bi utegnilo priti v miru, zl.asti pa še v vojnih razmerah. Naš sistem splošnega ljudskega odpora varuje vse narode in narodnosti SFRJ pred morebitno agresijo, in je zato organizacijsko in politično eno?en ter se razvija enotno in skladno s koncepcijo o obrambi SFRJ. Luciano Milok DOGRADITEV OBRATOV TOZD »ZAČIMBA« (Nadaljevanje s 5. strani) Predvidevamo, da bodo gradbena in obrtniška dela za sanitarni in proizvodni del objekta končana v aprilu 1982, ko bomo lahko tudi preselili pakime stroje za začimbe v novi objekt. Prostore, ki jih bomo sicer zgradili, pa jih ne bomo potrebovali, dokler ne bomo nabavili nove opreme, bomo odstopili potrebam področja IPR, kar bo omogočilo bolj koordinirano delo tega pomembnega področja DSSS, ki je zdaj razbito v 7 različnih objektih od Izole do Seče. Za ureditev teh prostorov predvidevamo združevanje sredstev vseh TOZD »DROGE«. Kljub temu, da bodo ti prostori po večini pisarne, pa tega dela investicije ne moremo obravnavati kot investicije v negospodarstvo, saj so delovne enote marketing, usmerjanje poslovanja, razvoj, organizacija, investicije itd. še kako vezane na proizvodnjo in jih moramo obravnavati kot neločljivi del proizvodnje same. Miran Petrinja Na drugem zasedanju AVNOJ je Vrhovni komandant NOV in POJ Josip BROZ-TITO podal referat »Razvoj osvobodilne borbe narodov Jugoslavije v zvezi z mednarodnimi dogodki O poslovnem uspehu DO v SOZD HP V osnutku resolucije o politiki družbenega plana SR Slovenije za leto 1982 je izražena ocena gospodarskih gibanj v letošnjem letu. Kakor že pred tem, je tudi tokrat obveljala ocena, da na nekaterih področjih odstopamo od planiranih nalog, le da se je situacija glede na zunanjo politiko in ekonomske razmere v svetu še mnogo bolj zaostrila, saj skozi njo prihaja do izraza skrb naše države za zmanjšanje velikega deviznega primanjkljaja. Bitka za to, predvsem v zadnji polovici tega leta, polni stolpce dnevnega časopisja tako, da so vse naše samoupravne, politične in poslovodne strukture angažirane na reševanju tega problema. Problem je res, vendar ta problem in angažiranost lahko zamegli drugega, ki pa je v bitki za ekonomsko stabilizacijo pomembnejši: višja produktiv- nost, višji dohodek, bitka za neodvisnost uvoza, posebno na področju surovinskih osnov in podobno. Pristop k reševanju žgočega problema skuša nakazati resolucija za 1. 1982, vendar je treba sprejeti ustrezne ukrepe v vsaki celici gospodarsko političnega življenja in jih upoštevati pri sestavi planskih dokumentov za leto 1982. Zbirni periodični obračun DO za SOZD hp za obdobje januar —september 1981 izkazuje glede na podane rezultate ugodno sliko: 1. Celotni prihodek se je na nivoju SOZD povečal za 33 odstotkov: % — Droga 27 — Kolinska 36 — Medex 44 — Piv. Laško 44 — Tališ 47 — Univit 23 2. Porabljena sredstva na nivoju SOZD povečala za 30 odstotkov: % — Droga 22 — Kolinska 34 — Medex 50 — Piv. Laško 45 — Tališ 41 — Univit 20 3. Dohodek se je na nivoju SOZD povečal za 42 odstotkov: % — Droga 45 — Kolinska 38 — Medex 30 — Piv. Laško 39 — Tališ 65 — Univit 38 4. Čisti dohodek pa se je nivoju SOZD hp povečal za 37 odstotkov: % — Droga 30 — Kolinska 38 — Medex 30 — Piv. Laško 33 — Tališ 70 — Univit 38 Žal pa je sorazmerno ugodna slika bolj rezultat prizadevanja pri spreminjanju cen posameznih artiklov, kot plod dela in produktivnosti in večje proizvodnje. Tipični znaki, da nismo začeli in dobili bitko proti inflaciji. Seveda se lahko ponašamo z uspešnimi finančnimi razulta-ti, toda če bodo le-ti nastajali vedno le na ta način, da bomo nosili prošnje — vsi surovinar-ji in predelovalci na urad za cene in na ta način ustvarili dohodek, eni in drugi. Porabljena sredstva so porasla za 30 odstotkov, v strukturi celotnega prihodka to znaša skoraj 72 odstotkov. V primerjavi s preteklim letom so v strukturi porabljena sredstva padla. Vzrok zmanjšanja porabe porabljenih sredstev so omenjeni izdatki po zakonu, oziroma družbenem dogovoru, saj so izdatki za reklamo in propagando padli na indeks 90, povračila za prevozne stroške v državi na indeks 88, vsi ostali omejeni izdatki, pa so se držali predpisanih stopenj. Vse ostale strukture porabljenih sredstev, npr. porabljeni material, posebno pa porabljena energija, transportne storitve, druge proizvodne storitve, druge neproizvodne storitve ali drugi materialni stroški pa so porasli in se indeksi gibljejo med 150 do V TOZD »Delamaris« imamo v okviru DE Nabava in prodaja rib organizirano maloprodajno mrežo za prodajo sveže in zmrznjene ribe preko ribarnic in ambulantne prodaje s kombiji po terenu. Lastnih ribarnic imamo 13 (Ljubljana, Kranj, Postojna, Sežana, Idrija, Tolmin, Nova Gorica, Ajdovščina, Koper, Izola, Piran, Lucija in Pula) ter 11 kombijev. Skoraj vse ribarnice so v zelo slabem stanju, saj nismo za njihov razvoj vlagali dovolj sredstev, zahteve sanitarnih in veterinarskih inšpekcij pa so vedno bolj stroge. Zato moramo razmišljati o obnovi ribarnic, saj bomo s tem lahko tudi popestrili in izboljšali prodajo svežih in zmrznjenih rib. Do danes smo sodobno uredili ribarnico v Novi Gorici (v letu 1978), zadovoljivo lahko ocenimo tudi ribarnico v Tolminu, v novembru smo začeli z obnovo ribarnice v Puli, kjer se obnavlja celotna mestna tržnica, prav tako v novembru pa smo odprli obnovljeno in sodobno urejeno ribarnico v Ljubljani. Načrti za obnovo ribarnice v Ljubljani so bili narejeni že konec leta 1979. Vrednost obnove je bila ocenjena na okrog 3,000.000 din. Z deli pa so izvajalci začeli šele letos februarja. Prodajo rib smo začasno uredili v improvizirani baraki pred vhodom v ribarnico, saj smo računali, da bodo obnovitvena dela končana najkasneje v treh mesecih. Toda dela so se vlekla v nedogled. Najprej so zavlekli z delom izvajalci gradbenih del, nato so nastopile težave z izvajalci montažnih del .Vsa dela so bila končana v novembru in 17. 11. je bil opravljen strokovni ogled, naslednji dan pa smo prodajo preselili v nove prostore. Celot- 180, dokaz, da so uvodno povedane trditve o povišanih cenah resnične in da na ta način ne bomo dobili bitke z inflacijo. Dohodek, kot posledica porabljenih sredstev glede na omejene izdatke, je znašal v devetih mesecih tega leta na nivoju SOZD 1,908.113.597,25 din in je za 42 odstotkov večji od lanskoletnega. Seveda bo šele zaključni račun za to leto pokazal realnost navedenega indeksa. Prav gotovo bo nekoliko nižji, saj imamo v sestavi SOZD dve delovni organizaciji izrazito sezonske proizvodnje in prodaje, poleg tega pa niso dokončno obračunani še določeni stroški za nabavo surovin (deviznega ali dinarskega porekla), ki bodo v zaključnem računu vplivali na indeks. Prispevki in davki, ki bremene dohodek, izkazujejo za prvih devet mesecev indekse od 66 do 194. Razporejen dohodek je bil za 53 odstotka večji v teh mesecih kot lani ob tem času. Čisti dohodek je v SOZD znašal za to obdobje 1,217.223.531,81 din. Porast napram lanskemu enakemu obdobju znaša 37 odstotkov. Če je v prejšnjih letih v strukturi čistega dohodka levji delež pripadal izrazito osebnim dohodkom, se je v tem primeru to spremenilo. V letošnjem letu je bilo le 53 odstotkov sredstev čistega dohodka namenjeno bruto osebnim dohodkom, pa čeprav so se le-ti povečali v masi za 25 odstotkov, neto izplačani za 32 odstotkov, poprečni na delavca pa za 31 odstotkov. Poprečni OD v SOZD hp znaša torej 10.488,36 din. Del čistega dohodka, namenjenega poslovnemu skladu, predstavlja v denarju 436.602.545,64 din in je za 86 odstotkov višji od enakega razdobja lani. S sredstvi amortizacije bi lahko bila to solidna osnova za vsako primerno akcijo na področju razširjene reprodukcije. Razveseljivo je pokritje izgube v hp Talisu, ki je bila še tako očitna ob prvem polletju. Manjšo izgubo v enem izmed TOZD izkazuje hp Droga. Podrobnosti svojega poslovanja so znana vsaki izmed delovnih organizacij posebej in jih v tem komentarju ne navajamo. Priloženi pa so tabelarni uspehi članic SOZD in podani na vpogled vsem članom KPO, članom kreditnega odbora, posebni finančni službi, samoupravni delavski kontroli SOZD in članom komisije za plan. Ribarnica v Ljubljani nbnnvljena Takoj po otvoritvi obnovljene ribarnice 18. 11. 1981, smo naredili nekaj posnetkov na investicija je danes vredna okrog 3,700.000 din, povečanje vrednosti investicije gre na rk-čun podražitev in nekoliko povečanega obsega del. Ribarnica v Ljubljani je opremljena s sodobno opremo, obnovljena je zidana hladilna komora za svežo ribo, montirani sta dve montažni hladilni komori — ena za zmrznjeno ribo v velikosti 18 m3 in ena za svežo ribo ali hlajenje ribjih proizvodov v velikosti 9 m3. V ribarnici so zaposleni: poslovodja Janez MARTINČIČ, pomočnik poslovodje in voznik kombija Ivan KEPIC ter štiri prodajalke Marija PULIN, Marija MARTINČIČ, Miroslava MR-VAR in Anica ZDEŠAR. Ribarnica v Ljubljani je naše najmočnejše prodajno mesto, saj so v letu 1980 prodali 367 ton sveže in zmrznjene ribe v vrednosti skoraj 20 milijonov din, letos pa so do konca septembra prodali že več kot 313,5 ton sveže in zmrznjene ribe v vrednosti preko 21,5 milijonov dinarjev. Trend rasti prodaje rib je ravno v Ljubljani največji med vsemi ribarnicami, zato mislimo, da je bila obnova ribarnice nujno potrebna. Upajmo, da bomo v bodoče lahko obnovili tudi druge ribarnice in odprli kakšno novo (načrtujemo nove ribarnice v Trbovljah, Mariboru in na Vrhniki), saj bomo edino na takšen način sposobni ponuditi našim prebivalcem čim več sveže in zmrznjene polpripravljene ribe. Vladimir Lukežič STATISTIKA NEPREVIDNOSTI Promet je gospodarska panoga, ki povezuje vse veje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti družbe. Primerjamo ga s krvnim obtokom v organizmu, kajti če zastane promet, se ustavi celotna proizvodnja. Družba se zaustavi in z njo vsi tokovi, kar lahko pripelje do umiranja življenja. Karl Marx je zapisal, da se od razvitosti prometa lahko meri kako je razvita naša družba. Seveda je on mislil na promet blaga oziroma končnih proizvodov med proizvajalci in porabniki. To pa je lahko uresničljivo samo z dobro organiziranim prometom, ki mora biti hiter in »dokončen«. Zakaj hiter in »do- pripeljejo ulov v najbližjo luko. Od tam je potrebno svežo ribo pripeljati v hladilnico oz. v predelavo. Ker so dokončne količine ulova znane šele med 8. in 9. uro, se čas, ki je potreben za prevoz ribe, še podaljša. Za ulov ribe so značilna tudi velika količinska odstopanja in je zato zelo težko predvideti potrebne transportne kapacitete. Sveža riba je hitro pokvarljivi tovor in je potrebno z njo tudi ustrezno ravnati. Zaradi značaja naše DO so transportni tokovi usmerjeni predvsem v odpremo. Transportni stroški predstavljajo vedno večji delež v ceni izdelka. Ti se lahko znižajo z boljšim izkoriš- Ne glede na navedene ukrepe se na splošno stanje v cestnem prometu slabša in to je zaskrbljujoče. Vse to terja veliko več naporov in prizadevanj na pod- ročju preventive in vzgoje ter varnosti in še zlasti varnostne kulture v cestnem prometu vseh udeležencev. To je širša družbena naloga, katero bi morali opraviti vsi družbeni dejavniki, katerih poslanstvo je skrbeti za varnost v cestnem prometu. Vodja DE TRANSPORT Prelaz Marjan PREGLED stanja prometne varnosti v cestnem prometu v devetmesečnem obdobju 1981 (za obalno-kraško območje) Število prometnih nezgod 1980 1981 + — % — vseh prometnih nezgod od tega: 423 388 —35 —8,3 — s smrtnim izidom 27 32 + 5 + 18,5 — s telesnimi poškodbami — z materialno škodo 313 275 —38 —12,1 nad 20.000 — z materialno škodo 51 64 + 13 + 25,5 do 20.000 32 17 —15 —46,9 — število mrtvih 30 39 + 9 — težje poškodovanih 170 159 —11 — lažje poškodovanih 317 278 —39 — materialna škoda v 1.000 din 15,270 20,972 + 5,702 Del voznega parka TOZD Blagovni promet končen«? Hiter zato, da je blago, ki ga uporabnik naroči pri njem tedaj, ko ga potrebuje, ob pravem času in »dokončen«, da ne glede na zvrst prometa ali panoge prometa (morje, zrak, železnica, cesta) dobi uporabnik blago na mesto uporabe. Glede na takšno postavko morajo biti načrtovalci prometnih sredstev seznanjeni z vsemi podrobnostmi o potekanju proizvodnje blaga in distribucije, o lastnostnih blaga itd., da bi lahko načrtovali prometna transportna sredstva in prevozne poti. V okviru TOZD »Blagovni promet« deluje DE Transport, katere namen je čim bolj racionalno prepeljati tovor za potrebe HP »Droga« Portorož. Kamione z oznako naše delovne organizacije lahko srečamo na vseh cestah domovine. DE Transport razpolaga s 66 tovornimi vozili in 9 prikolicami s skupno nosilnostjo 3501. Vozila so razporejena v DG Izola, DG Portorož in po odpremnih skladiščih. Avtopark je raznovrsten, od malega kombija, ki nam vsako jutro pripelje toplo malico, pa do 25-tonskega avto-vlaka. Naši kamioni bodo prevozili 3,2 milijona km in na tej poti prepeljali 50,5 milijona ton tovora. V sestavi tovora predstavljajo največjo postavko gotovi izdelki. Prevažajo se tudi surovine in embalaža za naše TOZD. Posebne težave pa imamo pri prevozu sveže ribe. Ribiške ladje, katere lovijo na področju severnega Jadrana, vsako jutro Občina Nezgode na 1000 prebiv. Nezgode na km ceste + 30,0 — 6,5 —12,3 + 37,3 Število mot. vozil na eno prom. nezg. Čanjem kapacitet (polne povratne vožnje, mešanje težkega in lahkega blaga), varčevanjem s potrošnim materialom (gorivo), boljšim vzdrževanjem vozil. V zadnjih dveh letih smo sko-raij popolnoma obnovili avto-park, v bodočnosti pa je naš osnovni cilj nabava tipiziranih vozil, kar naj bi občutno zmanjšalo stroške in probleme nabave rezervnih delov. Le ^ pravilno notranjo organizacijo in varčevanjem na vseh področjih ter s tesnim sodelovanjem s prodajo in odpremo bomo dosegli svoj cilj — pravočasen in cenen prevoz naših izdelkov. Po zbranih podatkih je bilo v tem obdobju 2829 kršiteljev prometnih predpisov predlaganih v upravno kazenski postopek sodnikom za prekrške. Mandatno kaznovanih je bilo 28.462 kršiteljev na skupno denarno kazen 4,743.940 din. Začasno je bilo odvzetih 438 vozniških dovoljenj, od katerih je bilo približno 2/3 zaradi vožnje pod vplivom alkohola in nepravilnega prehitevanja. Iz prometa je bilo izločenih 896 vozil zaradi prepočasne vožnje oziroma oviranja cestnega prometa. Izločenih je bilo tudi 568 vozil zaradi tehničnih okvar. Na nepravilnosti je bilo opozorjenih 1793 udeležencev v cestnem prometu. Piran 4,6 Izola 3,1 Koper 3,5 Sežana 5,5 0,8 1,3 0,6 0,3 57,9 94.6 92.7 63,1 Skupaj UNZ Koper 4,1 0,5 76,6 Smrtno poškodovani v prometnih nezgodah so bili naslednji prometni udeleženci: 1980 1981 — vozniki osebnih avtomobilov 9 7 — sopotniki 10 16 — pešci 8 7 — traktoristi — 2 — vozniki koles z motorjem 2 5 —- vozniki motornih koles 1 2 Število prometnih nezgod: 1980 % 1981 % — na magistralnih cestah 157 (37,1) 170 (43,8) — na regionalnih cestah 102 (24,1) 72 (18,7) — na lokalnih cestah 101 (23,9) 82 (21,1) — na mestnih ulicah 63 (14,9) 64 (16,5) — v naselju 244 (57,7) 190 (48,9) — izven naselja 179 (42,3) 189 (51,5) Vzroki prometnih nezgod: 1980 % 1981 % — hitrost 141 (33,3) 118 (30,4) — izsiljevanje prednosti 52 (12,3) 69 (17,8) — alkohol 42 ( 9,8) 44 (11,3) — nepravilno prehitevanje 46 (10,9) 31 ( 7,9) — neprav. stran ali smer vožnje 41 ( 9,7) 37 ( 9,5) — prekratka varnostna razdalja 16 ( 3,8) 12 ( 3,1) — nepravilno srečevanje 12 ( 2,7) 5 ( 1,3) — utrujenost — zaspanost 10 ( 2,4) 5 ( 1,3) — okvara vozila 6 ( 1,3) 12 ( 3,2) — slabo stanje ceste 2 ( 0,8) 3 ( 0,8) — drugi vzroki 55 (13,0) 52 (13,4) SKUPAJ 423 (100) 388 (100) Najpogostejši povzročitelji prometnih nezgod so bili: 1980 % 1981 % — vozniki osebnih avtomobilov 287 (67,8) 237 (61,0) — vozniki koles z motorjem 35 ( 8,3) 42 (10,8) — vozniki tovornih avtomob. 24 ( 5,7) 35 ( 9,0) — pešci 31 ( 7,3) 26 ( 6,7) — voznki motornih koles 25 5,9) 18 (4,6) — vozniki avtobusov 4 ( 0,9) 8 ( 2,0) — kolesarji 3 ( 0,7) 5 ( 1,3) itd. Število prometnih nezgod z udeležbo otrok: 1980 1981 + — — udeleženci 13 7 —6 — povzročitelji 7 7 — — smrtno poškodovani 1 — —1 — težje poškodovani 7 7 — — lažje poškodovani 13 8 —5 Trudimo se za izpolnitev plana V septembru smo na seji OO ZK TOZD »Delamaris« obravnavali stanje v TOZD. Direktor TOZD tov. Evgen Ferluga nam je prikazal stanje ter ga podkrepil z nekaj podatki. Fizični plan proizvodnje nismo dosegli, saj smo namesto planiranih 66,7 % ustvarili samo 57,9 % planirane proizvodnje, torej 8,8 % manj ali drugače povedano — v zaostanku smo bili za en mesec proizvodnje. Izpad je nastal predvsem zaradi pomanjkanja surovine iz uvoza (skuše), ker je nismo dobili pravočasno, ter rezervnih delov za nekatere stroje, ki bi jih prav tako morali dobiti iz uvoza. Da bi kolikor toliko omilili izpad proizvodnje, je OOZK TOZD »Delamaris« sprejel sklep, da vodstvo TOZD izdela program, s katerim bi povečali proizvodnjo. Vodstvo TOZD je predlagalo DS, da bi delali še dodatnih šest sobot do konca leta. DS je predlog sprejel in v TOZD »Delamaris« smo v septembru delali dve dodatni soboti, v oktobru prav tako dve soboti, v planu sta še dve dodatni soboti v decembru. V novembru smo nato delali še dve soboti ter 1. 12. 1981 — na prazničen dan, na predlog direktorja TOZD. Te dneve smo delali vsi v proizvodnji, tudi delavci iz pisarn. V septembru smo presegli planirano mesečno proizvodnjo za 11,9 %, v oktobru za 11,5 % ter v novembru celo za 21,2 %. Do VARČUJMO Z ENERGIJO V vsakem proizvodnem obratu in vsaki pisarni je mnogo možnosti, kako varčevati z energijo. Usmerite svojo pozornost tudi na naslednje: — da delovni stroji ne tečejo po nepotrebnem; — kolikokrat odpirate okna in vrata v zakurjenih prostorih; — da so cevi za paro ali toplo vodo zatesnjene in izolirane; — koliko praznih poti in praznih \oženj naredite dnevno; — kdaj je razsvetljava v zaprtem prostoru in izven njega popolnoma ali delno izključena, in da uporabljate takšno razsvetljavo, ki je za posamezno delo naj primernej ša; — da je storilnost elektromotorjev pravilno izkoriščena; — da napeljave komprimira-ranega zraka dobro tesnijo; — da delovne prostore ogrevate po potrebi, to se pravi, temperatura okolja naj bo prilagojena na različna dela; — ob polnjenju peči in manipulaciji v hladilnici imejte vrata odprta le toliko, kolikor je potrebno; — da z vročih površin ne uhaja draga toplota po nepotrebnem; — kje bi lahko zmanjšali porabo tople vode; — da so parne instalacije dobro zatesnjene in da kondenzna voda ne odteka v kanalizacijo; — kje bi bilo mogoče odpadno toploto koristno izkoristiti, —itd. D. F. konca novembra smo tako ustvarili že 87,8 % planirane proizvodnje in smo pod planom (91,3 %) samo še za 3,5 %. Lahko pričakujemo, da bomo do konca leta uspeli izpolniti okrog 95 % planirane proizvodnje in tako omiliti velik izpad, ki se je pojavil po osmih mesecih proizvodnje. Poudariti moramo, da smo cel november delali izključno za izvoz na konvertibilno področje (zahodne države), ker smo morali izpolniti pogodbe s kupci. Do sedaj smo izvozili že 21.100 kartonov (v kartonu je 100 kom Prazniki so mešanica dobrega in zla. Zlepa ni noben dan leta tako nasičen z obojim kakor prav prazničen dan. Zlomek vedi, kdo je bil prvi, ki je zastrupil človeštvo s prepričanjem, da je s prazniki povezano brezglavo tekanje po trgovinah, prerivanje po cestah in postajah, naporno prenašanje strašansko težkih mrež in čezmerno zapravljanje. Prav to zadnje je največje zlo, ki spremlja praznične dni. Ob zavesti, da bomo tri ah štiri dni prosti oziroma da ne bo mogoče v tem času prav ničesar kupiti, uprizorimo pravo pravcato vandalsko plenitev križem po trgovinah. Vsa družina ima nalogo nositi na kup jedi in pijače, kot bi se pripravljali na zimsko spanje. Preganja nas namreč skrb, da ne bi v nekaj dneh morda jedli malo slabše kot sicer in da se ne bi osramotili pred morebitnimi obiski; kajti tudi obiski so ena od nevšečnosti, ki neizogibno spremljajo praznike. Ponavadi takrat ugledamo na pragu predvsem tiste, katere najmanj pričakujemo in smo nanje že skorajda docela pozabili. Najsi bo že tako ali drugače — goste moramo postreči; pa ne samo s kavo, lepo vas prosim, saj so vendar prazniki! Zaženemo se v kuhinjsko omaro ali shrambo in v potu svojega obraza pripravljamo narezke, osvežilne pijače in drugo, da ne govorimo o tem, koliko muke nas je stalo pripravljanje (prazničnega peciva. konzerv) sardin v olju, 4.200 kartonov sardin v omaki, 11.000 kartonov okroglih predjedi s sardelo - in skušo, 20.000 kartonov predjedi Balcanaise s skušo in šuri ter 11.000 kartonov predjedi Picnic s fižolom. Kljub velikim naporom vseh zaposlenih v TOZD »Delamaris«, plana izvoza ne bomo uspeli v celoti izpolniti. Planirali smo dohodek od izvoza okrog 7 milijonov dolarjev. Kot rečeno pa tega ne bomo uspeli v celoti realizirati zaradi izpada proizvodnje za izvoz v prvi polovici leta, ko ni bilo dovolj sardel. In nato hvaležni gostje, ki so se z ozirom na praznično razpoloženje že doma krepko podprli, vzamejo komajda mrvico tega ali onega, ali pa se po sili nagačijo z dobrotami z naše mize in nas zatem čez kakšno uro s slabotnim glasom vprašajo, če morda nimamo pri roki malo sode bikarbone. Tudi najbolj škrti in negostoljubni osebki so v prazničnih dneh zelo hvaležni svojim gostom, ako pojedo vse, kar nagrmadijo prednje, saj morajo v nasprotnem primeru vse ostanke pogoltniti sami, kar neizogibno povzroča porast telesne teže, slabo prebavo, zoprn občutek prenasičenosti in sploh dokaj slabo vpliva na razpoloženje. Prav zato so dnevi po praznikih čas, ko za teden ali dva pridejo bolj kot kdajkoli prej v poštev shujševalne kure, katere spremlja skesano razmišljanje o tem, kako grdo je preveč žreti. Obide nas spoznanje, da bi s polovičnimi stroški prav tako ne umrli od lakote in obenem se nam ježijo lasje, ko se domislimo, koliko dni je še do plače, saj smo olajšali družinsko blagajno za lepo število zelenih krpic. Kajti za praznike ni dovolj samo dobro jesti doma, treba si je privoščiti tudi skok v ta ali oni lokal (kot da je to prepovedano ob delavnikih!) ali pa se peljati na izlet, saj je tako zabavno voziti se naokrog v času, ko je večina avtomobilov na cestah; človek v kolonah ni osamljen in Ker že od konca oktobra, preko celega novembra in še naprej proizvajamo izključno za izvoz, so nastale težave pri oskrbovanju domačega tržišča. Sedanja proizvodnja predjedi za izvoz temelji tudi na dejstvu, da smo dobili skuše iz uvoza namensko za izdelke za izvoz! Vprašanje proizvodnje predjedi s skušo za domači trg pa ostaja še naprej in razmišljati moramo o predjedeh na osnovi domače plave ribe. Na koncu menim, da je prav, če pohvalimo vse zaposlene v TOZD »Delamaris«, še posebej pa neposredne proizvajalce za nesebičen trud in odrekanje prostemu času ob sicer prostih sobotah. Vladimir Lukežič sploh je cesta ob praznikih tako pestra in kratkočasna. Z eno besedo — prazniki nikakor niso čas, ko si človek odpočije, ampak nas pogosto še bolj utrujajo kot drugi dnevi. Od nakupov, izdatkov, obiskov, ustvarjanja čimbolj prazničnega vzdušja in pa seveda od neizogibnih temeljitih čiščenj stanovanja in omar, smo na koncu tako izmozgani, da bi nujno potrebovali še dan ali dva dopusta. Še najbolje bi bilo vse praznike enostavno prespati ali pa z zakonom določiti najvišjo mejo dovoljenih izdatkov za take dni, kakor tudi vse ostalo, kar naj bi smel človek v tem času početi. Tako bi bilo dobro počutje neokrnjeno, zaščiteno in zlahka dostopno vsakomur. Občani, razmislite malo o tem bistrem predlogu! S. Požar PREHRAMBENA INDUSTRIJA PORTOROŽ OTROŠKA ANEKDOTA Ko je bil Miran star tri leta, je šel s starši na dopust v planine. Na sprehodu po pašnikih so naleteli na čredo krav in Miran je hotel vedeti, kako pravzaprav krava daje mleko. Sledila je izčrpna razlaga o tem, čemu služi vime, kako teliček tam sesa in kako pastir ali pastirica molzeta. Ko so se zvečer vračali mimo neke kmečke hiše, je Miran pokukal v hlev in prvič v življenju videl žensko pri molži. Ves navdušen nad odkritjem je tekel za starši, v njegovi glavici pa se je razlaga o molži in teličkovem sesanju malce zapletla in njegovo poročilo se je glasilo takole: »Tata! Mama! Videl sem teto, kako je sesala kravo!« S. Požar LEPO JE DELATI V TRGOVINI, če ni praznikov v bližini 0 PRAZNIKIH KADROVSKE VESTI ZAPOSLENI DELAVCI OD 1. 1. DO 3». 9. 1981 TOZD ZAČIMBA PRIŠLI: 1. Majerič Ciril, SSI, 1. 1. 2. Ohnjec Franc, VSI, 1. 1. premešč. iz B. P. 3. Coprež Majda, NK, 16. 2. 4. Baruca Silvana, NK, 2. 3. 5. Barborič Danica, NK, 2. 3. 6. Breulj Agata, NK, 2. 3. 7. Ernestini Nadja, PK, 2. 3. B. Kleva Jagoda, NK, 2. 3. 9. Premrl Marija, NK, 2. 3. 10. Ristič Milenko, NK, 12. 6. 11. Lužnik Iztok, KV, 1. 7. 12. Sinčič Vlado, VSI, 7. 7., vrnil iz JLA 13. Bojič Zdravko, NK, 23. 7. 14. Grbec Valter, NK, 27. 7. 15. Batista Joško, KV, 23. 8. 16. Viler Valter, KV, 1. 9., vrnil iz JLA 17. Bonin Miran. SSI, 1. 9. premešč. iz DELAMARISA 18. Rubeša Fiorella, NK, 7. 9. ODŠLI: 1. Baruca Jasna. NK, 31. 1. premešč. v DELAMARIS 2. Doltar Krisztina, vsi, 16. 3. potek določ. časa 3. Gerdej Zdravko, KV, 12. 4. sporazumno 4. Sorgo Ivan, NK, 31. 5. starost, upokoj. 5. Kinkopf Franc, KV, 31. 5. sporazumno 6. Slak Silvester, VK, 7. 6. premešč. v DSSS 7. Ristič Milenko, NK, 19. 6. na lastno željo 8. Vuk Peter, PK, 13. 7. premešč. v K.P. 9. Starc Ingrid, SSI, 25. 8. potek dol. časa 10. Šeško Vojko, PK, 13. 9. 11. Korenika Marina NK, 17. 9. soorazumno 12. Tul Jelka. NK, 31. 8. premešč. v DSSS ZAPOSLENI DELAVCI OD 1. 1. DO 30. 9. 1981 TOZD SUDEST GRADIŠČE Prišli: 1. Valenčič Marija, NK, 1.1. 2. Magajna Marjo. KV, l. 1. 3. Butinar Stanka, NK, 5. 1. 4. Iaria Lucijan, NK, 29. 1. Most na SoCi 5. Kotnik Aleš, NK, 2. 2., Novo mesto 6. Volk Andrej, NK, 2. 2. 7. Dod’č Rado, KV, 9. 2. 8. Mahn? Kseniia, NK. I. 1. 9. Babič Vesna-Daria, KV. 4. 5. 10. Mahne Maida. NK. 13. 5. 11. Jungič Branko, NK, 5. 8. 12. Zadnik Bogdan. NK 13. 9. 13. Vouk Marija, NSI, 23. 9. Odšli: 1. Iaria Lucijan/Most, NK, 19. 3. na lastno željo 2. Magajna Marjo, KV, 31. 3. sporazumno 3. Sabani Bedri/Most, NK, 17. 4. odpovad delavca 4. Sturm Karl, NK, 23. 4. samovoljno 5. Dodič Boris, NK, 30. 6. soorazumno 6. Volk Andrej, NK, 3. 7. soorazumno 7. Jelinčič Darko, NK, 12. 8. soorazumno 8. Žerjal Ester, VSI, 30. 9. sporazumno ZAPOSLENI DELAVCI OD 1. 1. DO 30. .9. 1981 TOZD BLAGOVNI PROMET Prišli: 1. Marušič Dunja, KV, 5. 1. 2. Kaligarič Flavij. VISI, 1. 3. Dremešč. iz DSSS 3. Spremo Dragan, VISI, 16. 3. 4. Jurca Alojz, SSr. l. 4. 5. Nemčič Drago, KV, 1. 4. skl. Zagreb 6. Naglič Dragutin, KV, 15. 4. skl. Pančevo 7. Pulin Aldo, KV, 22. 4. 8. Bonin Loredana, SSI, 16. 6. oremešč. iz ŽIVILA 9. Žnidaršič Silvo, SSI, 16. 7. 10. Blajič Branko, NK, 15. 8. skl. Split 11. Bujiflič Staniša, VISI, 12. 9. 12. Knez Olivio, KV. 14. 9. 13. Scško Vojko, PK, 14. 9. premešč. iz Začimbe 14. Kleva Jadran, PK, 17. 9. Odšli: 1. Dražič Borislav, KV, 2. 2., umrl 2. Baričevič Ivan, Zg., KV, 25. 2. Zagr. na lastno željo 3. Delgiusto Jordan, PK, 28. 2. star. upokojitev 4. Subotič Stevan, Zg., NK. 28. 2. prehod v TERMINAL 5. Bočkor Ivan. Zg., NK, 7. 3. prehod v TERMINAL 6. Dolgan Elija, SSI, 31. 3. odpoved delavca 7. Kovačevič Sveto, Lj., NK, 4. 4. odhod v JLA 8. Pucer Marjeta, KV, 10. 4. odpoved delavca 9. Zmara Petar, PK, 18. 4. odpoved podjetja 10. Ratkovič Boško. NK, 18. 4. odpoved podjetja 11. Bota Miše, NK, 2. 6., sporazumn ) 12. Zibert Janez, NK, 9. 6., umrl 13. Grižon Marjan. KV, 30. 6. premešč. v ŽIVILA 14. Crnac Miro, KV, 29. 7., umrl ZAPOSLENI DELAVCI OD 1. 1. DO 30. 9. 1981 TOZD »SOLINE« Prišli: 1. Smiljanič Milan, KV, 25. 3. 2. Ondozi Samedin, NK, 13. 5. 3. Grbac Valter, KV, 18. 5. vrnil iz JLA 4. Poje Srečko, NK, 1. 6. 5. Gashi Ramadan. NK, 3. 6. 6. Časar Marjan, NK, 5. 6. vrnil iz JLA 7. Samardžič Alaga, NK, 20. 6. 8. Bembič Marija, NK, 25. 6. 9. Zigante Dolores, NK, 25. 6. 10. Brkič Uroš, KV, 28. 6. 11. Blaško Marjan, KV, 7. 7. 12. Macura Uroš, NK, 10. 7. 13. Hundozi Selajdin, SSI, 1. 8. 14. Hozjan Mirko, NK, 1. 8. 15. Vulič Milovan, VSI, 1. 8. 16. Zanko Marjan, NK, 12. 8. vrnil iz JLA 17. Fičur Marija, NK, 13. 8. Odšli: 1. Kocjančič Silvan, SSI, 6. 1. odhod v JLA 2. Grbac Valter, KV, 6. 1. odhod v JLA 3. Veznaver Boris, NK, 6. 1. odhod v JLA 4. Korelič Silvana, NK, 31. 1. na lastno željo 5. Celigo Emil, NK, 5. 3. inv. uookojitev 6. Celhar Matilda, NK, 15. 3. starost, upokoj. 7. Fuks Branko, KV, 24. 3. disc. ukrep 8. Hribar Lidija. NK, 6. 4. na lastno želio 9. Somrak Ciril, SSI, 30. 6. starostna upokoj. 10. Macura Uroš, NK, 12. 8. na lastno željo 11. Hundozi Selajdin, SSI, 15. 8. na lastno željo 12. Ondozi Samedin, NK, 15. 8. na lastno željo 13. Štrukelj Franc. VISI, 11. 9. premešč. v DSSS 14. Crizančič Alojz, NK, 15. 9. starost. uookoj. 15. Budak Jože, KV, 25. 9. invalidska uookojitev 16. Gashi Ramadan. NK, 23. 9. potek določ. časa ZAPOSLENI DELAVCI OD 1. 1. DO 30. 9. 1981 V TOZD KMETIJSKA PROIZVODNJA LUCIJA — PORTOROŽ Prišli: 1. Krže Zdenka, 1. 3., SSI, sadjar 2. Crnac Slobodan, 16. 3., OS-NKV, vinogradnik 3. Todorovič Terezija, 16. 3., OS-NKV, sadjar 4. Stojanovič Nadežda, 17. 3., SSI, sadjar 5. Pribac Mirjana, 13. 4., OS-NKV, sadjar 6. Popek Pavel, 23. 4., OS-NKV, sadjar 7. Hasanagič Ismet, 28. 4., OS-NKV, sadjar 8. Antič Dragan, 8. 5., OS, sez. delavec 9. Antič Milča, 8. 5., OS, sez. delavec 10. Dimčič Miroslav, 8. 5., OS, sez. delavec 11. Gorčič Zoran, 8. 5., OS, sez. delavec 12. Jovanovič Branko, 8. 5., OS, CP7 HpIavpp 13. Petkovič Zlatomir, 8. 5., OS, qp7 (iplgvpp 14. Stankovič Mirko, 8. 5., OS, sez. delavec 15. Stankovič Momčilo, 8. 5., OS, sez. delavec 16. Stojanovič Cedomir, 8. 5., OS. sez. delavec 17. Zdravkovič Boža, 8. 5., OS, sez. delavec 18. Zdravkovič Zivorad, 8. 5., OS, sez. delavec 19. Zivkovič Zoran, 8. 5., OS, sez. delavec 20. Rojac Bruno, 28. 6., SSI, Vodenje inv. Baredi 21. Pucer Vladimir, 1. 7., OS-NKV, sadjar 22. Puk Peter, 14. 7., OS, sadjar Odšli: 1. Božič Emil, 31. 1., OS, vinogr. lastna odpoved 2. Krt Elijo, 1. 3., OS, sadjar, invalisko upokojen 3. mgr. Marušič Miran, 31. 3., VS, DE Kooper., spor. odpoved 4. Antonac Gvido, 9. 5., OS. vinogr., spor. odpoved 5. Jovanovič Branko, 16. 6., OS, sez. del., lastna odpoved 6. Petkovič Zlatomir, 16. 6., OS, sez. delavec, lastna odpoved 7. Bergamasco Mario, 23. 6., OS, vinogradnik, star. upokojitev 8. Zdravkovič Zivorad, 3. 7., OS, sez. delavec, last. odpoved 9. Todorovič Terezija. 16. 7., OS, sadjar, lastna odooved 10. Korenika Emil, 17. 7., OS, vinogr., umrl 11. Stankovič Mirko, 27. 7., OS, sez. delavec, lastna odpoved 12. Mlkložič Avgust, 31. 7., Km. š.. KV — buldož., spor. odpoved 13. Jovič-Buser Staška, 14. 8., SSI, sadjar, lastna odpoved POIMENSKI SEZNAM — PRIKAZ FLUKTUACIJE DELAVCEV V TOZD ŽIVILA IZOLA V PRVIH DEVETIH MESECIH 1981. Prišli: 1. Slogar Štefanija, PVK prodajalec, 3. 1. 1981 2. Pečar Neva, PKV prodajalec, 5. 1. 1981 3. Mikulič Marija, gimnazija, 5. 1. 1981 4. Marušič mg. Miran, mg. vin.-sadjarstva, 1. 4. 1981 5. Sofrič Lieposava, PKV prodajalka, 20. 4. 1981 6. Arifi Delal, PKV prodajalec, 15. 5. 1981 7. Ziberi Veri, PKV prodajalka, 21). 5. 1381 8. Kohas’''* Vjekoslav, str. tehnik, 19. 5. 1981 9. Bogdanovič A.-Marija, PKV prod. 27. 5. 1981 10. Limani Jasim, PKV prodajalec, l. 6. 1981 11. Lovrič Majda, KV prodajalka, 4. 6. 1981 12. Jugovac Marija. PKV delavka. 15. 6. 1981 13. Miftari Sa!t, PKV prodajalec, 23. o. 1931 14. Petrovič Zdravko, PKV prodajalec, 25. 6. 1981 15. Skoko Bruno, NKV delavec, 1. 7. 1981 16. Lovrič Andja, ekon. tehnik, 1. 7. 1981 17. Simunič Branko, NKV delavec, 1. 7. 1981 18. Hrvatin Elida, KV prodajalka, 1. 7. 1981 19. Ziber Franko, KV prodajalec, 1. 7. 1981 20. Sau Franko, KV prodajalec, 1. 7. 1981 21. Mandalenič Darinka, KV prodajal., 1. 7. 1981 22. Grižon Marjan, v. d. direk. TOZD, 1. 7. 1981 23. Vujič Stana, NKV delavka, 2. 7. 1981 24. Nikolov Vladimir, PKV prodajalec, 6. 7. 1981 25. Arifi Zdravko, PKV prodajalec, 18. 7. 1981 26. Zendeli Dalip, PKV prodajalec, 18. 7. 1981 27. Kerin Silvo, voznik tovornjaka, 20. 7. 1981 28. Bokavšek Ondina, KV delavka, 25. 7. 1981 29. Belina Bojan, kom. tehnik, 1. 8. 1981 30. Benulič Silva, KV prodajalka, 28. 8. 1981 31. Fartek Jože, KV prodajalec, 1. 9. 1981 32. Padovin Gracijela, KV prodajalka, 1. 9. 1981 33. Mezgec Olicija, kom. tehnik, 7. 9. 1981 34. Alilovič Katica, NKV delavka, 15. 9. 1981 35. Dobrovac Mario, KV prodajalec, 16. 9. 1981 Odšli: 1. Skelin Marko, PKV prodajalec, po sporazumu, 12. 1. 1981 2. Miličevič Juca, PKV prodajalec, po sporazumu, 19. 1. 1981 3. Poropat Guerino, PKV prodajalec, star. upokojitev, 20. l. 1981 4. Nikolov Vladimir, PKV prodajalec, po sporazumu, 10. 2. 1981 5. Pliško Vesna, KV prodajalka, po sporazumu, 4. 3. 1981 6. Batalič Ante, NKV delavec, disciplinsko, 9. 3. 1981 7. Kutnjak Margita, PKV prodajalka, star. upokojitev, 14. 3. 1981 8. Trčelj Amalija, PKV prodajalka. 14. 3. 1981 9. Cigrovski Krešo, NKV delavec, V JLA, 4. 4. 1981 10. Berbakov Branislav, NKV delavec, po sporazumu 10. 4. 1981 11. Slogar Štefanija, NKV delavec, po sporazumu, 15. 4. 1981 12. Benčič Vesna, PKV prodajalka, po sporazumu 15. 5. 1981 13. Ivakovič Memnuna, PKV prodaj., disciplinsko, 25. 5. 1981 14. Kovačič Anica, PKV prodajalka, disciplinsko 31. 5. 1981 15. Bokan Branko, KV prodajalec, v drugo TOZD DO, 1. 6. 1981 16. Zubič Darinka, KV prodajalka, po sporazumu, 2. 6. 1981 16. Zudič Darinka, KV prodajalka, po sporazumu, 15. 6. 1981 17. Bradaš Slava, KV prodajalka, po sporazumu, 4. 6. 1981 19. Smodiš Emilija. PKV prodajalka, po sporazumu, 20. 6. 1981 20. Peroša Robert, PKV prodajalec, po sporazumu, 30. 6. 1981 21. Božinovič Peter, PKV prodajalec, po sporazumu, 30. 6. 1981 22. Islamovič Katarina, KV prodajalka, po sporazumu, 30. 6. 1981 23. Atanasovski Dušan, PKV prodaj., po sporazumu, 30. 6. 1981 24. Pasarič Milica. PKV prodajalka, disciplinsko, 15. 6. 1981 25. Bonin Loredana, ek. tehnik, V drugo TOZD DO, 15. (i. 1981 26. Doblanovič Božica, PKV prodaj., po sporazumu, 4. 7. 1981 27. Blaško Marjan, KV prodajalec, v drugo TOZD DO. 6. 7. 1981 28. Drnovac Dino, NKV delavec, po sporazumu, 8. 7. 1981 29. Belae Miranda, KV prodajalka, po sporazumu, 15. 7. 1981 30. Požeg Vlado, PKV prodajalec, po sporazumu, 28. 7. 1981 31. Krajna Milan, NKV delavec, v JLA, 16. 7. 1981 32. Miljak Eva, PKV prodajalka, po sporazumu, 31. 7. 1981 33. Mikojevič Slavko, NKV delavec, po sporazumu, 12. 8. 1981 34. Hrup Zdenka, KV prodajalka, po sporazumu, 10. 8. 1981 35. Grbin Stanislava, PKV prodajalka, po sporazumu, 14. 8. 1981 36. Strpin Ana, KV prodajalka, po sporazumu, 17. 8. 1981 37. Zendeli Dalip, PKV prodajalec, po sporazumu. 18. 8. 1981 38. Jelavič ing. Nediljko, dipl. ing. agr. po sporazumu, 31. 8. 1981 39. Atajič Halima, KV prodajalka, po sporazumu 1. 9. 1981 4"). Atajič Husnija, PKV orodajalka, no sporazumu, 1. 9. 1931 41. Vujič Stana. NKV delavka, po sporazumu, 2. 9. 1981 42. Kerin Silvo, vozn!k tovornjaka, po sporazumu, 23. 9. 1981 43. Hrvatin Dajana, gimn. mat., po sporazumu, 30. 9. 1981 44. Bokavšek Ondina, KV delavka, po sporazumu, 30. 9. 1981 45. Vojvoda Vojko, dipl. ekon., v drugo TOZD DO, 33. 9. 1981 SEZNAM NOVOSPREJETIII DELAVCEV V TOZD »ARGO«, »DELAMARIS« IN »RIBA« OD 1. 1, 1981 DO 30. 9. 1981 1. Ruman Ana, NK, »Delamaris«, 1. 1. 1981 2. Pahor Danijel, VISI, »Riba«, 1. 1. 1981 3. Obradovič Dobrila, SSI, »Delam.«, 5. 1. 1981 4. Zivkovič Pavo, NK, »Argo«, 5. 1. 1981 5. Resanovič Stojan, NK, »Argo«, 5. 1. 1981 6. Cinkl Duro, KV, »Argo«, 6. 1. 1981 7. Jurman Ljubomir, KV. »Riba«, 16. 1. 1981 8. Perc Anton, KV, »Riba«, 1. 2. 1981 9. Saule Petar, NK, »Riba«, 3. 2. 1931 10. Durič Danka, NK, »Delamaris«, !). 2. 1981 11. Futič Mirsad, NK, »Argo«, 9. 2. 1981 12. Obradovič Dragan, NK, »Argo«, 9. 2. 1981 13. Suhonjič Sadik, NK, »Delamaris«, 16. 2. 1981 14. Delič Nurka, NK, »Delamaris«, 16. 2. 1981 15. Kutin Branimir, NK, »Delamaris«, 16. 2. 1981 16. Burdcvič Milorad, NK, »Delam.«, 17. 2. 1981 17. Milok Herman, SSI, »Riba«, 19. 2. 1981 18. Suhonjič Abid, NK, »Delamaris«, 23. 2. 1981 19. Mahič Razija, NK, »Argo«, 23. 2. 1981 20. Baruca Jasna, NK, »Delamaris«, 1. 2. 1981 21. Božič Emil, NK, »Delamaris«, 1. 2. 1931 22. Solakovič Asija, SSI, »Argo«, 2. 3. 1981 23. Pahor Goran, NK, »Riba«, 2. 3. 1981 24. Zakič Slavica, NK, »Delamaris«, 9. 3. 1981 25. Cinkl Ljubica, NK, »Argo«, 16. 3. 1981 26. Santin Irena, NK, »Delamaris«, 16. 3. 1981 27. Ramič Himka, NK, »Delamaris«, 16. 3. 1981 28. Sejdinovič Huzejir, NK, »Delam.«, 16. 3. 1981 29. Benvenuti Piero, NK, »Argo«, 17. 3. 1981 30. Cančar. Janja, NK, »Argo«, 18. 3. 1981 31. Zorkič Ruža, NK, »Delamaris«, 23. 3. 1981 32. Krt Drago, NK, »Riba«, 23. 3. 1981 33. Grozdanič Željka, NK, »Delam.«, 25. 3. 1981 34. SOTLAR Robi, SSI, »Riba«, 25. 3. 1981 35. Udovičič Enio, NK, »Riba«, 26. 3. 1981 36. Berič Dragan, SSI, »Riba«, 1. 4. 1981 37. Remištar Ranko, NK, »Delamaris«. 1. 4. 1981 38. Savič Rajo, PK, »Delamaris«, l. 4. 1981 39. Golič Rade, NK, »Delamaris«, 1. 4. 1981 40. Ratkovič Duško, NK, »Delamaris«, 2. 4. 1981 41. Kraševec Branko, KV, »Delam.«, 10. 4. 1981 42. Kadrič Ibro, KV, »Riba«, 3. 4. 1981 43. Sulič Munira, NK, »Argo«, 14. 4. 1981 44. Fras Uro$, KV, »Riba«, 13. 4. 1981 45. Bulič Vladimir, KV, »Riba«, 21. 4. 1981 46. Barišič Savka, NK. »Delamaris«, 1. 5. 1981 47. Vukadinovič Veseljko, NK, »Delamaris«, 19. 5. 1981 48. Puhar Livjo, KV, »Delamar's«, 19. 5. 1981 43. Kaltak Mcrima, NK, »Delamaris«. 21. 5. 1981 50. Jugovac Lino, NK. »Riba«, 21. f). 1981 51. Markovič Lucija, NK, »Argo«, 25. 5. 1981 52. Sukalo Slobodan. NK, »Delam.«, 25. 5. 1981 53. Tcšanovič Jovanka, NK, »Delam.«, 1. 6. 1981 54. Rebernik Ernest, KV, »Delamaris«, 2. 6. 1981 55. Dabetič Dragomir, NK, »Delam.«, 4. 6. 1981 56. Kukolj Saide, NK. »Delamaris«, 8. 6. 1981 57. Stjepanovič Kristina. NK. »Delamaris«. 10. 6. 1981 58. Dujmovič Kata, NK, »Argo«, 15. 6. 1981 59. Grbeš Ljubica, PK, »Argo«, 15. 6. 1981 60. Kalazič Zlatko, NK. »Delamaris« 16. 6. 1981 61. Berič Dragan, SSI, »Delamaris«, 16. 6. 1981 62. Catakovič Ibro, NK, »Delamaris«, 22. 6. 1981 63. Finkšt Igor, SSI, »Delamaris«, 22. 6. 1981 64. Vukojevič Jovan. NK, »Riba«, 22. 6. 1981 65. Catič Safija, NK, »Argo«, 23. 6. 1981 66. Cehič Hata, NK, »Argo«, 29. 6. 1981 67. SuDica Dušan. KV, »Riba«, 1. 7. 1981 68. Budimlič Ismet, NK, »Delamaris«. 1. 7. 1981 69. Savič Boško, KV, »Delamaris«, 2. 7. 1981 70. Zakič Predrag, NK, »Delamaris«, 6. 7. 1981 71. Džolič Zlatibor, NK, »Delamaris«. 7. 7. 1981 72. Tomšič Mirko, ViSI, »Riba«, 2. 7. 1981 73. Cat*č Edhem, NK, »Delamaris«, 15. 7. 1981 74. Vuiičič Brankica, NK, »Argo«, I. 8. 1981 75. Babič Borislav, NK, »Delamaris«. 3. 8. 1981 76. Tokalič Jela, NK, »Argo«, 10. 8. 1981 77. Srbljič Ivo, NK, »Delamaris«, II. 8. 1981 78. Litarac Paula, NK, »Delamaris«, 17. 8. 1981 79. Markežič Josip, SSI, »Delamaris«, 12. 8. 1981 80. Stankovič Vera, NK, »Delamaris«, 18. 8. 1981 81. Klarič Jožo, NK. »Delamaris«, 19. 8. 1981 82. Brezovšek Malina, NK, »Argo«, 19. 8. 1981 83. Hajdukovič Dragica, NK, »Delamaris«, 20. 8. 1981 84. Selimovič Besima, NK, »Delam.«, 25. 8. 1981 85. Galič Vlado, KV, »Delamaris«, 25. 8. 1981 86. Ramič Adem, NK, »Riba«, 26. 8. 1981 87. Zukič Senada, NK, »Delamaris«, 1. 9. 1981 88. Hasančevič Hadžira, NK, »Argo«, 2. 9. 1981 89. Miloševič Smiljka, SSI, »Argo«, 2. 9. 1981 90. Sejdinovič Fatima, NK, »Delam.«, 2. 9. 1981 91. Horozovič Mesud, NK, »Delam.«, 2. 9. 1981 92. Kantar Milivoj, NK, »Delamaris«, 3. 9. 1981 93. Grejič Ivka, NK, »Argo«, 3. 9. 1981 94. Vujič Stana. NK, »Delamaris«, 3. 9. 1981 95. Galič Marijana, NK, »Delamaris«. 7. 9. 1981 96. Mulalič Šalih, NK, »Delamaris«, 7. 9. 1981 97. Crljenkovič Sehida, NK, »Delam.«, 9. 9. 1981 98. Sinožič Dragan, KV, »Delamaris«, 14. 9. 1981 99. Petkovška Stojana, NK, »Delam.«, 14. 9. 1981 100. Prodanovič Zivana. NK, »Delam.«, 14. 9. 1981 101. Alagič Zinajda, NK, »Delamaris«. 16. 9. 1981 102. Obradovič Zoran, SSI, »Argo«, 17. 9. 1981 103. Lukič Nikolina, SSI, »Argo«, 21. 9. 1981 104. Dončič Cmiljana, NK. »Delam.«, 21. 9. 1981 105. Cverle Ricardo, NK, »Delamaris«, 22. 9. 1981 106. Mandalenič Zlatko, SSI, »Delam.«, 28. 9. 1981 107. Sviligoj Danila, KV, »Delamaris«. 1. 9. 1981 108. Mahne Branko, VSI, »Argo«, 15. 9. 1981 109. Zuliani Sonja, VSI, »Argo«, 15. 9. 1981 110. Čebulj Leon, KV, »Riba«, l. 9. 1981 SEZNAM RAZREŠENIH DELAVCEV V TOZD »ARGO«, »DELAMARIS« IN ►RIBA« OD 1. 1. 1981 DO 30. 9. 1981 1. Sovdatič Steljo, NK, »Delamaris«. 5. 1. 1981, v JLA 2. Benvenuti Piero, NK, »Argo«, 7. 1. 1981, V JLA 3. Ekič Asima, NK, »Delamaris«. 12. 12. 1980, disc. odp. 4. Biriteri Mario, NK, »Riba«, 7. 1. 1981, sporazumno 5. Zivkovič Pavo, NK, »Argo«, 7. l. 1981, sporazumno 6. Vučkovič Zagorka, NK, »Delam.«. 17. 1. 1981, sporazumno 7. Obradovič Dobrila, SSI, »Delam.«, 12. 1. 1981, sporazumno 8. Salja Hadi, NK. »Delamaris«, 22. 12. 1980, sporazumno 9. Zlatič Hajrija, NK, »Delamaris«. 18. 1. 1981, sporazumno 10. Gerstner Mišo, NK, »Delamaris«. 20. 1. 1981, sporazumno 11. Kljajič Sabit, NK, »Delamaris«, 21. 1. 1981, sporazumno 12. Dončič Slobodan, NSI, »Delam.«. 15. 1. 1981, potek spor. 13. Špacapan Vera, NK, »Delamaris«. 5. 1. 1981, inval. upok. 14. Grbec Viktor, NK. »Argo«. 13. 1. 1981. inval. upok. 15. Jerebica Matalda, NK. »Delam.«, 25. 1. 1981, inval. uook. 16. Plava Muhamed, NK, »Delamaris«, 13. 1. 1981, prest, kazni 17. Sokič Jasminka, NK, »Delamaris«, 16. 1. 1981, sporazumno 18. Ruman Ana, NK. »Delamaris«, 22. 1. 1981, samovoljno 19. Juriševič Ivana. NK, »Delamaris«, 31. 1. 1981, v DSSS 20. Ugrenovič Šenka, KV, »Delam.«. 2. 2. 1981. sporazumno 21. Glavaš Danica, NK, »Delamaris«. 3. 2. 1981, sporazumno 22. Radovac Janko, KV, »Riba«, 12. 2. 1981, sporazumno 23. Zalovič Ruža, NK, »Delamaris«, 13. 2. 1981, soorazumno 24. Suhonjič Abid, NK. »Delamaris«, 27. 2. 1981, soorazumno 25. Looačanin Radivoje, NK, »Delam.«, 28. 2. 1981. soorazumno 26. Pugundžija Nada. KV, »Argo«, ?.R. 2. 1981, sporazumno 27. Kaoel Ivan. NK, »Delamaris«, 15. 2. 1981. star. uook. 28. Crlenica Ivan. KV. »Riba«, 28. 2. 1981. star. uook. 29. Hrvatič Rajko, KV, »Riba«, 10. 2. 1981, sporazumno 30. Delič Nurka, NK. »Delamaris«, 5. 3. 1981, soorazumno 31. Kutin Branimir, NK, »Delamaris«. 7. 3. 1981, sporazumno 32. Božič Lucijan, KV, »Riba«, 14. 3. 1981. smrt 33. Morgan Marija. NK, »Delamaris«. 14. 3. 1981, star. upok. 34. Gerdak Vera, NK, »Delamaris«, 17. 3. 1981, inval. upok. 35. Demitri Bruno, NK, »Riba«, 21. 3. 1981, star. upok. 36. Sain Albin, NK, »Riba«, 31. 3. 1981, star. upok. 37. Glavič Anteo, KV, »Riba«, 28. 2. 1981, star. upok. 38. Krt Goran, KV, »Delamaris«, 6. 4. 1981, V JLA 39. Sinkovič Emil. NK, »Riba«, 9. 4. 1981. star. upok. 40. Sverko Tatjana. NK, »Delamaris«, 13. 4. 1981, sporazumno 41. Momirovič Miodrag, NK, »Delam.«, 21. 4. 1981, sporazumno 42. Filipova Cveta, NK, »Argo«, 30. 4. 1981, potek sDor. 43. Kozlica Halida, NK, »Argo«, 30. 4. 1981, potek spor. 44. Barišič Savka, NK, »Argo«, 30. 4. 1981, potek spor. 45. Frank Jože, NK, »Delamaris«, 30. 4. 1981, star. upok. 46. Rener Vlasta, NK, »Delamaris«, 4. 5. 1981, sporazumno 47. Nikolov Mijalče, NK, »Delamaris«, 16. 5. 1981, sporazumno 48. Likar Branimir, KV, »Riba«, 21. 5. 1981, sporazumno 49. Berič Dragan, SSI, »Riba«, 31. 5. 1981, potek spor. 50. Pahor Goran, NK. »Riba«, 3. 5. 1981, soorazumno 51. Giacuzzo Remigio, ViSI »Riba«, 31. 5. 1981. sporazumno 52. Milenkovič Ljilja. NK. »Delam.«, 27. 4. 1981, samovoljno 53. Obradovič Dragan. NK, »Argo«, 29. 5. 1981, sporazumno 54. Sukalo Slobodan, NK, »Delam.«, 3. 6. 1981. sporazumno 55. Pavlič Olga, NK, »Delamaris«. 30. 6. 1981, inval. uook. 56. Skarpona Sime, KV. »Riba«, 14. 6. 1981. inval. uook. 57. Kadovčič Vladimir. KV, »Delam.«, 16. 6. 1981. smrt. 58. Fikfak Slavica. NK. »Delamaris«. 16. 6. 1981, inval. uook. 59. Šabič Hasnija, SST. »Delamaris«. 16. 6. 1981, samovoljno 60. Juriševič Lucija, NK. »Delam.«, 16. 6. 1981. inval. upok. 61. Marasovič Faika, NK, »Delam.«, 21. 6. 1981. sporazumno 62. Divjanovič Jela, NK, »Delamaris«, 21. 6. 1981, soorazumno 63. Tripar Karel. NK, »Argo«, 28. 6. 1981, smrt 64. Vui^č Stana. NK, »Argo«, 30. 6. 1981, potek spor. 65. Per'* Anton, KV, »Riba«, 30. 6. 1981, soorazumno 66. Zuoičič MaHo, KV. »Delamaris«, 27. 5. 1981, disc. odp. 67. Remištar Ranko, NK, »Delam.«, 26. 6. 1981, potek soor. 68. Dedič Somira. NK. »Delamaris«. 16. 6. 1981, samovolino 69. Solakovič As \ ASU A vr POSKUSU/ &TREI ~ usPelT A & / *? >\ Poročilo o nesrečah pri delu V letošnjem letu so se v naši DO zgodile naslednje nesreče pri delu: t. Klara Zaspane je na zboru delovnih ljudi tako zehala, da si je izpahnila čeljust. 2. Tine Porog se je ob čitanu nekega poslovnega poročila tako smejal, da je dobil kilo. 3. Francelj Glažek je ravno srkal brinjevec, ki naj bi bil samo za reprezentanco, ko je vstopil direktor TOZD in je omenjeni tovariš od strahu pogoltnih tudi kozarček, zaradi česar so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. 4. Arnata Koprneček je izvedela, da je začel njen šef oblegati novo tajnico in je pri tem doživela tako hud šok, da je bila nekaj dni nesposobna za delo. 5. Terezinka Ihtič, adminstra-torka, se je onesvestila, ko je izvedela, da je neka druga administratorka dosegla pri ocenitvi del in nalog enako število točk kot ona sama. 6. Valentin Jeza, vodja sektorja, je padel s stolčka in ostal trajno nesposoben za delo v naši DO. 7. Polde Pravičnik, pravnik, se je tako zapletel v paragrafe, da je bil nekaj časa popolnoma ns-giben. 8. Janez Oprezen, varnostni inženir, se je hudo poškodoval pri padcu s polomljene lestve, ko je v arhivu iskal Pravilnik o varnosti pri delu. 9. Meta Vsevid je zaradi prepiha dobila hudo vnetje desnega očesa, ko je skozi ključavnico oprezala za šefom in njegovo tajnico. 10. Nace Togota je dobil opekline druge stopnje po nosu, ko ga je vtikal tja, kamor ne bi bi smel. S. Požar Sindikalno športno prvenstvo Vrhnike Vsem članom kolektiva HP DROGA je znano, da se po občinah odvijajo posamezna športna sinaikalna prvenstva. Tako je tudi na Vrhniki komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu ter ZTKO Vrhnika organizirala sindikalne športne igre Tekmovanja so potekala v petih panogah: — malem nogometu, — kegljanju, — balinanju, — streljanju, — šahu. Teh iger smo se udeležili tudi delavci PE »Jelka« iz Vrhnike. Tekmovali smo v kegljanju, balinanju in streljanju. Uvrstitve to bile sicer skromne, toda zelo vzpodbudne za nadaljnje udejstvovanje na športnem področju. Upamo, da bo v bodoče bolje. Povedati pa moram, da. se iger ni udeležila niti ena predstav- nica ženskega spola. Zavedati bi se morali, da sta šport in rekreacija namenjena sprostitvi po delu in ne predstavljata dodatne fizične obremenitve, kakor o tem mislijo naše sodelavki. V družbi ženskih predstavnic pa bi S3 tudi mi, moški, z večjim elanom udeleževali takih in podobnih športnih prireditev. Vzpodbudno je, da smo na tem področju pričeli dalo vati. Bliža se zima in upam, da se bomo udeležili tudi sindikalnih prvenstev v smučarskih disciplinah. Sporočam vam, da je Vrhnika s svojim smučarskim centrom na Ulovki primerna in aktualna zaradi svoje bližine in lepih terenov tudi za smučarje HP Droga. Morda tudi za izvedbo sindikalnega tekmovanja v smučan u mori TOZD HP DROGA PORTOROŽ. Janez Malavašič Mladinci Začimbe so se izkazali Žena, kava! V počastitev Dneva republike, 29. novembra, je bilo v občini Piran organizirano več tekmovanj v različnih disciplinah. Organizator tekmovanj je bila Mladinska konferenca ZSMS Piran. Osnovna organizacija ZSMS TOZD »Začimba« se je prijavila na tekmovanja v dveh disciplinah, in sicer v streljanju in kegljanju. Mladi strelci se tokrat niso izkazali, kar dokazuje, da potrebujejo še veliko treninga, za dosego lepih rezultatov na tekmovanjih. Vsekakor pa zaslužijo priznanje. Mladi strelci, ki so zastopali svojo OO ZSMS so: Fonda Franko, Gei Bruno in De-sardo Aldo. Mladi kegljači pa so presegli vsa pričakovanja. V konkurenci ostalih OO ZSMS občine Piran so zasedli odlično 3. mesto in s tem osvojili pokal in diplomo. Pohvalo in čestitke zaslužijo naslednji tekmovalci: Korenika Franko, Zimernan Claudio, Fon da Franko in Grbec Valter. Ti uspehi in neuspehi morajo v vrstah mladih roditi željo in zagnanost za sodelovanje in usposabljanje v različnih kulturno-športnih panogah, ki so organizirane v DO HP DROGA Portorož. S tem bi še z večjim uspehom predstavljali svojo DO HP Droga Portorož. Kužel Božo IfOBTOBOt