Št. 22.
V Gorici, dne 21. fesvHvarja 1901.
Teža) XXXI.
Izhaja trikrat a« teden r Jestib izdftnjlli, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, cjatranje iz-danje opoldne, rečemo tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana • ali v Godci   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........ ,6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta . .""."V""?". TT^Ni«*.^-!^-, Posamične številke stanejo 10 vin. NaroCnino sprejema npravniitvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v tGoriški. Ti$tarni» A. Gafer55ek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa ot 9. do IS. ure. Na naročil« brez dupoftlnne naročnin* 4« ne oziramo.
„PKIMOBEC'AJzbaja neodvisno od cSo5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
«SoSai in • Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tebakami Lavrenfiič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do IS. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in. praznikih od 9. do 18. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
Dopisi unj se poSiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne s^atinlo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravRiStvu.             _____
Oglaal In poslanic«
?e raounijo po petat-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plnčaM loco Gorica.
„6oriSka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca« Se -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vselotno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Blov. knjiznioi. se račuuijo po 20 kr. pefitrvrstiea.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Znamenita izpoved.
V Gorici, dne 90. febr. 1901.
V zadnjem Času, zlasti tiste dneve, ko je ustanavljal dr, šustertič svoj »centrum* na Dunaju, se je govorilo med nami Slovenci Jako mnogo o brezdomovinstvu, o brez-narodnosti klerikalcev ter se je dokazavalo, da njim nt do boja za prave narodne pravice, za katere se potezajo napredno misleci Slovenci, marveč da jim je le za .krščanstvo". Dalje se je dokazavalo, da klerikalci so stebri vlade in njenega s"sk-ma in da zato jim tudi ona gre na roke, dočim je naprednim življenj med nami nasprotna, kjer le more biti. Dokazalo se je končno na sploh, da nafti klerikalci simpatizujejn z vlado, katera mori naš narod na vseh koncih in krajih, da so jej pokorni sluge, da so torej breznarodovei, brezdomoviner,
Klerikalni listi so se sicer oglašali proti takim očitanjem, ali tako nerodno, da niso izpodbilt niti jedne točke v očitanjih, marveč vse so ostale veljavne in neizpodbitne. Pa je tudi težko bal v teh točkah pobijali resnico, dasi znajo pobijanje resnice klerikalci na drugih poljih izborno.
Kako je bila vskipela »Gorica*, ko smo jej očitali, da je breznarodna; vskipela je, ali izpodbiti ni mogla naše trditve. S samimi udriharijami seveda se pa ne iv.podbije nič! In cujmo, kaj piSe sedaj tista tako .narodna.' .Gorica* koncem serije imenitnih člankov pod še imenitnejftim naslovom .Majhna reč — velika rec*. Pravi; ,Da pripoznavamo mi državno avtoriteto, naj se pa nikomur ne zdi čudno, ker smo kristijanr. Kristijani pa spoštujejo državno avtoriteto po nauku sv. Pavla: ,Je ni oblasti razun od Boga, in katera je, je vsaka od Boga". Po tem načelu so delati kristijani prvih stoletij, po teh načelih ravna se pravi krislijan •— §e danes. Da vlada sama preveč grefti na nase verno prepričanje, za to pač mi ne moremo ničesar —- pa to prepričanje vendar ohranimo. Da se pa utegne ta vladina brezbrižnost maščevati nad njo samo, o tem smo popolnoma prepričani". Tako! Sedaj ste ču!i klerikalnega tička, kako |>o> vl..di ljubavno pesem. Oblast spoštujejo, ker je od Boga, če vlada grcSt proti nam, zato ne morejo ničesar, ali prepričani so, da
se utegne vladina brezbrižnost maščevati nad njo samo!
Državno avtoriteto mora spoštovati vsakdo, ali le takrat, ako je spoštovanje opravičeno, in oblast, bodisi taka ali taka, zasluži spoštovanje le takrat, ako postopa pravično in nas ne tepe po krivem. To da vsakemu pač zdrav razum ali naiim klerikalcem ne. Oni spoštujejo vlado in oblasti zato, ker .vsaka oblast je od Boga". Lepo načelo i Zato, ker je vsaka oblast od Boga, jo moramo spoštovati in menda tudi ljubiti, čeprav nam krvavi život pod udarci njenega biča. Ker je od Boga, jo moramo spoštovati, torej se tudi bojevati ne smemo proti njej takrat, ko z nami postopa poniževalno in brutalno. Samo ukloniti se moramo, in k večjemu še lahko vzdihnemo s sv. Pavlom: „Je ni oblasti razun od Boga, in katera je, je vsaka od Bogal" Zato ne moremo nič, ako ona greši na naše verno prepričanje, da je »od Boga", ker njena brezbrižnost se utegne maščevati nad njo samo! — Kako pa vendar se bo maščevala ta brezbrižnost, ako se po teh naukih klerikalcev ne smemo upreti njenemu početju ?! Kako, povejte I Ali mislite morda, da vlada sama krene na druga pota, na pota ravnopravnosti in tistih pravic, katerih zahtevamo ?! Bežite, bežite, politiki slepiči I
Čitatelji pač dobro vedo, kaj počenja vlada z nam!, kako nas zapostavlja povsodt za Lahe, kako se moramo boriti za vsako trohico jednakopravnosti našemu jeziku, kako malo se briga za naše gospodarske težnje, kako nas vara pri volitvah, in kako na sploh nas tišči tista proslula dvojna mera našega primorskega vladnega sistema l Ali glej P Tisto oblast, ki le tepe, moraš spoštovati in ljubili, Bog varuj pa, da bi se jej uprl l Upreti se ne sme noben — kristjan! — Kje pa je ostal — Slovenec?! — Ne smeš se upreti krivicam, ki se ti gode, ker brezbrižnost vlade se bo že sama maščevala! Taki so klerikalni politiški nauki!
.Gorica" nima besede proti tistim krivicam, s katerimi nas obsiplje vlada, pač pa uči ponižno prenašanje njenih udarcev. Ali uči tako naroden Ust? Odgovor je le jeden: Ne!
Znamenito so se izpovedali in potrdili vso našo pisavo, ki se je dotikala v tem pogledu dr. Gregorčiča in »Gorice".
Pravi Sedaj smo na čistem, ker smo culi no gorenjih besedah iz njih lastnih ust, da so breznarodovci, vladni klefieplazci, katerim je le za .krščanstvo", slovenska narodnost pa jim je le deveta briga, ona jim je le »majhna reč", nam pa ostane narodnost vedno — »velika reč"!
Vspehi Sienkiewicza v Rusiji in za mejo.
I                       (Konec.)
*i Zdelo bi se človeku, da glede novih struj, prevevajočih inteligentne kroge zapadnega razumništva v taki silni meri, roman, opisujoč oddaljeno preteklost, roman, prešinjen skozi in skozi z idealizmom, ne more imeli vspeha, zlasti ne velikega vspeha. Toda temu ni tako. Navzlic vsemu pričakovanju si je »Quo vadiš" pridobil tako popularnost, kakoršne še ni doživel pkoro noben roman v novejši književnosti, ne izvzemši niti odlikujočega se z ogromno popularnostjo »Voskrcsenija" grofa L. N. Tolstega. V sami Franciji se ga je v teku nekoliko mescev razprodalo ,120.000 izvodov l V 0«rmaniji ga skoro ne vtegnejo dovolj urno tiskali, pa tudi v Italiji se ponašajo s tem umotvorom poljskega pisatelja; odlomki ter posamezni prizori prihajajo po-gostoma na oder. Enako strastno ga čitajo tudi v Angliji; predelavajo ga za gledališče, za čtivo mladine in za narod; odlomki iz njega pa se uvrščujejo v krestomatijah. V Ameriki ga tiskajo v deseterih različnih prevodih. Dalje je bil BQuo vadiš" preveden na švedski, čudski, norveški, španski, češki, hrvaški in lilavski jezik; da, celo na »volapik"!
Nobenega romana niso v poslednjem Času toliko prevajali, nobeden še ni tolikokrat v raznih krajih izšel, nobeden se ni prodajal v takšni, zares ogromni množici izvodov, kakor »Quo vadiš".
Slika umirajočega poganskega sveta in novo rodivšega se kristijanstva, naslikana od Sienkie\vicza živo, rehVfno, z nežnimi podrobnostmi, osnovana na globokem preučenju davnega rimskega življenja, velelepo na-črtane figure glavnih junakov, prizori, polni tragizma — vse to je spravljalo in še spravlja čitajoče občinstvo v zanos, ne samo radi tega, ker prestavi čitatelja v davno preteklost, v ,nekak novi svet, ki ga več ni", ne, vzrok
tiči nekje globše. Koliko pisateljev je le opisovalo starodavni svet in preganjanje krlstija-nov, a med tem nobeden iz poslednjih romanov, izvzemgi nemara »Poslednje dni Pompeje" Buhvera, »Salombo« Flobera in »Hčerka egiptovskega kralja* Ebersa ni obrnil na-se toliko pozornosti, Ne, ne v predmetu in ne v opisani dobi, marveč v visoki umetniški nadarjenosti pisatelja, znajofiega vdahniti v svet, opisan po njem, to zagonetno nekaj, ki tvori zagonetno genija.
Koliko nepričakovan se javlja vspeh Sienkiewiecza zlasti v Franciji, spričuje naslednji fakt. Ko je iz početka neki prevo-ditelj predlagal znanemu in izkuienemu iz-datelju, izdati francoski prevod romana »Quo vadiš", je ta dejal: »O, to ni za naše francosko občinstvo; ono se ne zanimiva za nekdanji svet; njemu je treba podajati samo zlobo dnoval* (Jez nukoHko mescev pa je uprav ta izdajatelj, videč nenavadni vspeh po drugih izdanega francoskega prevoda »Quo vadiš", naročil nov prevod in odkritosrčno priznal, da se je zmotil prvič v svojem življenju glede ukusa francoskih čitateljev! Uprav tak nepričakovan vspeh je dosegel »Quo vadiš" tudi v Ameriki in v Nemčiji in ta vspeh vzbuja zanimanje tudi za druge romane Sien-kievviczeve, ki se sedaj prevajajo in prodajajo na vso sapo.
,Quo vadiš" je prinesel pisatelju vse-svetovno — v dejanskem smislu besede — slavo ter ga storil najbolj popularnega in najbolj priljubljenega pisatelja skoro vseh kulturnih narodov. Kot najboljši dokaz za to more služiti sedem francoskih izdaj »Potopa", pet izdaj wBr?z dogme", dveh večjih njegovih romanov, ki sta že izšla po »Quo vadiš" za mejo. To pa še ni vse. »Quo vadiš" je vzbudil zanimanje za poljsko književnost sploh, in Poljaki, praznujoči slovesno petindvajsetletn jubilej najznamenitejšega iz svojih sočasnih pisateljev, proslavljajo 2 njim pisatelja, katerega slava je ob enem tudi slava poljske književnosti.
D c p i s L
Iz goriške okolice. (Nekoliko odgovora članku v »Gorici" pod naslovom: »Majhna reč — velika reč.") — Po  svojem  lastnem  nagibu hočem   na-
HO
Rcman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. -
Poslovenil Podravski.
Kakšno pk<"ilo bi imeli prejeti za to ti ljudje, to je Vinicij čui v O arijami, toda to mu nikakor ni hotelo iti v glavo. Navzlic temu pa je vendar čutil, da je to pozenieljsko življenje združeno z dolžnostjo: odrekati se vsega dobrega in vsega razkošja v prospeh drugim, moralo biti zelo pusto. Kadi tega j"e tudi v tem, kar je mislil v tem hipu o kristijanih, bilo poleg začujenja združeno tudi pomilovanje in nekako preziranje. Zdelo se mu je, da so to ovce, katere morajo preje ali pozneje raztrgati volkovi; njegova rimljanska nrav pa ni bila sposobna, skazati nekakšno priznanje onim, ki se dajo kar tako ugonobiti. Iznenadilo ga je še posebno to, <ia se je nekako nenavadno veselje razlilo vsem po obrazu, ko je odšel Kilon. Apostol je pristopil h Glauku, položil roko na njegovo ter dejal:
»Kristus je zmagal v tebi!«
Glauko pa je dvignil svoje oči kvišku tako veselo in zaupno, kakor da se je nanj razlila neka velika in nenavadna sreča. Vinicij, ki je pojmil samo radost nad dovršenim maščevanjem, ga je gledal z razširje* nimi očmi od vročnice, skoro tako, kakor bi bil zrl kakega pijanca. Videl pa je tudi in sicer ne brez notranje razburjenosti, kako je Ligija pritisnila svoje kraljeve ustnice na roko tega človeka, ki je bil videti
kakor suženj, in zdelo se mu je, da je postalo nakrat na svetu vse narobe. Med tem pa seje vrnil Urso ter začel pripovedovati, kako je odpeljal Kilona na ulico in kako ga je poprosil, naj mu odpusti, ako mu je nemara nehote* poškodoval njegove kosti, za kar je tudi njega apostol blagoslovil, m Krispin je razglasil, da je današnji dan dan velike zmage. Vinicij, to slišati, je zgubil popolnoma osnovo svojih mislij.
Ko mu Ligija poda Čez trenutek znovič hladilne pijače, jo pridržf ter reče:
»Torej si tudi ti meni odpustila?« »Kristijani smo. Ne smemo v srcu nositi jeze.* »Ligija,*  jej   reče na to, »kakoršenkoli je  tvoj Bog, spoštujem ga samo radi tega, ker je tvoj.* Ona pa mu odvrne: »Ljubil ga boš iz*srea, ko ga spoznaš.« *Samo radi tega, ker je tvoj,« ponovi Vinicij z slabejšim glasom.
Zaprl je trepalnice, ker se ga je znovič polastila omedlevica. Ligija je odšla, pa se čez kratko vrnila in, obstavši poleg njega, se sklonila čezenj, kakor bi se hotela prepričati, če mar spi. Vinicij, čuteč jo poleg sebe, je odprl oči ter se nasmehnil; ona mu je položila roko na oči, kakor bi ga hotela zazibati v spanec. Začutil je v srcu veliko slast, ob enem pa je tudi začutil, da se mu je bolezen shujšala. In to je bilo tudi res. Napočila je noč in ž njo vred se ga je polaščevala silnejša vročniča., Ni mogel zaspati in sledil je z očmi za Ligijo, kamorkoli se je ganila. Sčasoma je nekoliko zadremal, toda v tem polusnu je videl in slikal vse, kar se je godilo okrog njega, ali pa se je istinitost pomešala z nekakimi vročinskimi prikaznimi. Zdelo se mu je, da se na nekem starem,
zapuščenem pokopališču opravlja daritev v templu, v katerem je Ligija duhovnica. Ni je izpustil izpred očij, marveč videl jo je na ščitu stolpa s pljunko v roki in vso obžarjeno z neko svetlobo, podobno onim duhovnicam, ki so po noči prepevale pesmi mesecu na čast, kakor jih je videl na vshodu. On sam je z velikim trudom stopal po strmih stopnicah, hoteč jo ugrabiti, toda za njim se je plazil Kilon, klepetajoč z zobmi od strahu in ponavljajoč: »Ne stori tega, gospod, kajti ona je duhovnica, za katero se On maščuje.« Vinicij ni ve.f? i, kdo je bil tisti ,On', razumel pa je vendar, da nemarava izvršiti svetokradež, in strah se ga je polastil. Ko pa dospe do stebričja, obkoljujočega ščit stolpa, se prikaže nakrat pred Ligijo apostol z belo brado ter reče: »Ne stegaj po njej roke, kajti ona je moja.« Po teh besedah gre ž njo po prddu mesečne svetlobe, kakor po cesti k nebesom, m on, Vinicij, steza za njima roke ter ju jame prositi, naj ga vzameta seboj.
Vzbudil se je, streznil se ter začel gledati okrog sebe. Ogenj ne visokem ognjišču je že slabejo gorel, toda razširjal še dovolj svetlobe naokrog. Vsi navzoči so sedeli okrog njega ter se greli, kajti noč je bila hladna in spba dovolj mrzla. Vinicij je vide*, kako dihajo, ker jim je sapa v podobi sopare prihajala na dan. Na sredi je sedel apostol in pri njegovih nogah na nizkem podnožniku Ligija; potem Glauko, Krispin, Miriam, a na straneh na jedni Urso na drugi pa Na-zarij, Mirijanin sin, deček zalega lica in z dolgimi črnimi lasmi, ki so se mu vsipavali na ramena.
(Dalje pride.)
pisati par vrst proti zgoraj imenovanemu, brutalno pisanemu Članku.
.Gorica* pravi, da učitelji so poklicani, da podučujejo in vzgajajo mladino v dobre ljudi, zveste državljane in verne kristjane, in da na njih ramah sloni odgovornost, kakšni bodo prihodnji ljudje, državljani in kristjani. Nadalje udriha po ,Soči" in Ga-brščku in njenih pristaših. Potem se spet spravi na učitelje ter jim očita, da hodijo iz šole v gostilno ter da so tam kakor domaČi, in da ne gledajo na obnašanje mladine, ampak da jih tam še poduCujejo duhovnike zasramovalnih pesmi itd. ter da s tem pripravljajo v državi pot anarhizmu in nazadnje revoluciji.
Pravi nadalje, da pri zadnjih volitvah so opazovali nekatere ljudi, ki so vpili »vera peša", in da gotovo rečejo, da jih je bilo devet desetink takih, ki se apostolske vere niso znali. Tukaj malo odmora I
Resnica je, da gosp. učitelji so poklicani v učiteljski stan, da otroke uče po svojih predpisih, kar se tiče državljanstva in kristi-janslva, ali tudi Človeštva in znanosti, in pa tudi narod ljubiti.
Odklanjam pa to, da je učitelj odgovoren za vse duševno stanje človeštva, in da učitelji, če prav gred6 tudi, bodisi za potrebo ali za razvedrilo v krčmo, da s tem pripravljajo pot anarhizmu in revoluciji, Njih krivda tudi ni, če otroci ne znajo moliti in drugih verskih dolžnostij; ampak temu so krivi v prvi vrsti stariši sami in potem tudi duhovni!
Kar se pa tiče petja, so vedno učitelji poducevali petje doma in tudi zunaj njega raznovrstne pesmi, cerkvene, narodne in tudi posvetne. Nikdar pa nisem še slišal, da bi učitelji kaj takega učili, kar bi škodovalo Človeškemu ugledu.
Da pa je mnogo hudodelnikov, in ne samo pri nas, ampak se nahajajo po vsem svetu, niso temu krivi učitelji, ampak slaba vzgoja pri lastnih stariših. Mislim, da Vam mora biti znan pregovor, kateri pravi, da treska ne pade daleč od drevesa. Ako so stariši slabi in nimajo skrbi do lastnih otrok, da bi jih prav vzgajali, mislim, da tudi uči-čitelji nimajo mnogo vpliva do takih otrok, da bi jih s silo napravili za dobre ljudi. Kajti prvič so stariši gospodarji svojih otrok, drugič pa jim že zakon to prepoveduje.
Potemtakem smatram pisca istega članka za strastnega, zavistnega obrekovalca učiteljskega stanu, strankarskega  zdražbarja.
Preiskave mnogih hudodelnikov so pokazale žalosten položaj človeštva tudi v tem, da izvira njih hudodelstvo iz pomanjkanja, ki zadeva verske dolžnosti.
To krivdo naslanjam na stariše, kateri niso že svojemu otroku v mladih letih vcepili naukov sv. vere v srce, in ker jim tudi kot odraščenim niso dajali lepih izgledov in naukov.
Potem pa naslanjam to tudi na duhovne, dušne pastirje. Nekdaj se je krščanski nauk podučeval večinoma le v cerkvi, vsem otrokom. Posebno t advetnem in velikonočnem času. Sedaj se je pa ta lepa navada skoro popolnoma opustila. Ali to ne zaradi pomanjkanja časa, ali da bi se duhovnom znižale plače, ampak po mojem mnenju, samo iz te najhujše človeške slabosti, kateri pravimo lenoba! Torej ni čuda, da je mnogo takih, ki še apostolske vere ne znajo. Prizadeti, vdarite se na svoja prša ter recite: »mea culpal*
Čita se tudi: .Soča* uči: duhoven bodi v cerkvi, ven naj ne hodil* To je istinal Mala beseda, mnogo razuma. »Soča* hoče s tem reči, da duhoven naj v prvi vrsti opravi svoje dolžnosti v cerkvi in drage, katere tirja njegov poklic, ter šele potem, naj stopi ven s Kristusovim izrekom: svoj mir vam dam, svoj mir vam zapustim! Pojdite po vsem svetu in učite vse narode v vseh jezikih. Sedaj pa vprašam, koliko je takih duhovnov, da bi po tem izreku svoje verne učili? To je tudi opomnil v letošnjem pastirskem listu dalmatinski nadškof Oarev. Opomniti moram, da ako bi naši duhovni po tem izreku iii po nasvetu imenovanega nadškofa učili, bi gotovo mnogo greha manj na svetu bito, in tudi duhovni bi vživali veliko večje spoštovanje in vgled med ljudstvom.
Da pa sedaj imajo duhovni tako malo spoštovanja in zaupanja med ljudstvom, temu so sami krivi. Mnogo je starih ljudi j, ki majajo z glavo rekoč: »Kaj bo z našim ljudstvom, ako bodo duhovni še nadalje tako postopali in svoj poklic zanemarjali.*
Tukaj je povedano, zakaj vera peša.
Duhovni   so s  svojimi  obredi  vedno
I dražji, kajti nekdaj se je tiha maša maševala
I za 60 kr., sedaj pa mora biti 1 gld., za po-
| rodnice pa 1 gld. 50 kr.   Pogrebi,  poroke,
t ženitovanjski oklici, razna oznanila,  v ne-
| katerih krajih tudi krsti otrok, in krstni listi
itd. so vedno dražji, med tem  ko se med
raznimi obredi in molitvami mnogo izpušča
v lastno olajšavo.
Naše ljudstvo je bilo nekdaj bolj verno.
Zakaj? Zato ker nekdaj so se duhovni lepše
obnašali, kakor sedaj.   Opravljali so vestno
svojo  službo,  otroke učili  pravi Kristusov
nauk, in dajali tudi  odrašenim lepe nauke
i in izglede. Gledali so posebno na svoje dolž-
I nosti in  niso se vtikali v politične razmere.
I Zato jih je tudi   ljudstvo  bolj  spoštovalo.
Prepričan sem tudi,  da  naše  ljudstvo Vam
bode vedno manj verjelo, ako se bodete še
nadalje v politiko vtikavali.   Kajti  ljudstvo
prihaja do  spoznanja,  da Vam  politika ne
pritiče. Posebno pa taka, kakoršna se vganja
sedaj v naši domovini.   Spoznalo je,  da Vi
| ne morete biti pravi voditelji nobenega slo-
I vanskega naroda po sedanjih razmerah!
Še   enkrat Vas  opomnim,  da  pustite naše prave učitelje pri miru, katerih mi tako neobhodno potrebujemo,  ter raje pometajte pred svojim pragom, ki je na mnogih krajih zelo potreben, da se ga pomete.  Ste-li razumeli gospodje okoli »Gorice* ? Med tem se bodemo že vsi naučili  apostolsko vero in j tudi sekaj drugega!        Kmetski sin. (Opomba uredništva: Dopis je iz roke priprostega  kmetskega sinu, kakor je podpisan.   Dopis je  torej pravi glas izmed i ljudstva in kot takega naj se ga tudi smatra 1) VolčJIgrad pri Komnu, dne 16. febr. — Na moj dopis v »Primorcu« in »Soči* se je zopet oglasil  dopisnik iz naše vasi v 7. štev. »Prim, Lista". Ker je dopisnik trmast, trdi  vedno svojo,   četudi  bi   moral  dobro znati, da  laže.   —   Pravi, da niso bili vsi udje komisije proti ustanovitvi šole, ampak, da se je gospod  nadzornik K. M. izjavil za šolo. — To ni res. Dopisnik ni g. nadzornika razumel, ali pa ga ni hotel razumeti, kajti on je rekel, da bi otroci z volčjigradsko šolo napram komenski imeli mnogo duševne škode in s tega stališča tudi on ni za ustanovitev šole.   Znati bi tudi moral, da niso bili samo udje krajnega  šolskega sveta na-i sprotniki  ampak   tudi  c. kr. okrajni  Šolski svet, vsled česar je c. kr. dež. šolski svet i prošnjo zavrgel.
I          Zaradi daljave od Komna do naše vasi
| dopisnik zopet neresnico govori in g. L. očita, i da se je .pomolil* glede  tega, češ,   da je zmeril 21/*  km, dočim je 4 km.   Vedeti bi ! pa moral dopisnik,   da 4 km je iz Volčji' j grada v Komen   in nazaj, kajti o  tem  se ! lahko prepriča, če cesto sam zmeri.   Da mu pa prihranim to delo, naj se potrudi v občinski urad komenski in tam najde črno na j belem, da je   daljava   od   Volčjigrada   do I Komna 2*10 km;  torej 4 km in nekaj več I bi bilo  od nas v Komen   in nazaj.   Dalje pravi  dopisnik, da bi  mi lahko šolo dobili, i ko bi se udje komisije strinjali z g. nadzor-i nikom! — Kdo se na to ne smeje?   Vsled j te izjave  bi  tedaj   volja   krajnega  šolskega sveta več izdala, nego ona okrajnega in deželnega šolskega sveta. Teremtete! To tudi nekaj velja.
Ako mislite, da je to res, pa poskusite
i in prepričate se, kaj je res in kaj ni res.
I          Konecno me poživlja dopisnik, naj mu
[ v bodoče   opustim   »prismojene   izraze*   in
| naj se kažem »naprednjaka in ne porednjaka".
Na   to   odgovarjam:   »Klin s klinom*   in
»kakor ti meni,  tako jaz tebi*. V rokovicah
mu ne bodem odgovarjal na robate napade.
»Porednjak* je pa le isti,   ki   izziva  in išče
prepir brez potrebe in kot takega moram
smatrati  dopisnika   »Primorskega Lista*   iz
naše vasi.
Iz Svetega prf Komnr 18. febr. -~ V naši vasi imamo »klampina', ki pisari, ali pa pusti pisariti v »Prismojeni List* in v »Norico* o nas in o naši občini. Kar ne more sam spisati, ker ima trde, kmečke roke, pove drugim prijateljem, da mu potem to j* in eno spišejo, in on pošlje potem v gori omenjena lista »r ?ice" od nas.
Za časa državnozborskih volitev je ta človek kar besnel in ker ima ime neke živali, ki rada tudi ujeda, smo se že bali, da kakega zaresno popade. — Tega sicer ni storil dejansko, a z besedo pa zadosti. In I kar mu ni zadostovala ustmena beseda, se I je zatekel k dopisovanju  brezimnih pisem
(pisem brez podpisa). Pisaril je brezimna pisma volilcem četrte in pete kurije, roteč jih, naj volijo kandidata klerikalne stranke. Vse mu ni nič pomagalo.
V poslednjem času ao dobivali brezimna pisma neki komenski gospodarji; očitalo se jim je v njih razne pregrehe (?) Dotični so potrpežljivi in molčijo na vse te lopovščine, ker »lump* ni podpisan. Ponavljamo, »lump*, kajti le »lump* bode tako postopal in pisaril brezimna pisma. Ako je v brezimnem dopisniku kaj možaka, naj stopi v javnost s podpisom in potem mu bodemo odgovarjali, kar mu gre. Da pa skrit napada ljudi in črni naše vaščane, kaže, kaj da je in kakšen mož da je on, ki opravlja tako sramotno delo. Čestitamo klerikalni stranki na taketa možu!     ---------------------------------
0
Bm&b hi rmt RBvicc.
Osebne vesti. — Naš rojak, g. Rudolf Z ari i, tajnik c. kr. deželne vlade v Ljubljani, je imenovan c. kr. pristavom pri ravnateljstvu pomožnih uradov istotam. Čestitamo! — Za profesorja matematike in fizike na tukajšnjem ženskem učitelišcu pride prof. Tarlaglia, sedaj vodja nižje realke v Banjaluki.
.Boksarlja in boksarji* ali velika maakarada .soriškega Sokola* je zavriiia v torek v čitalnični dvorani prošlo predpustno dobo nad vse pričakovanje sijajno. Dvorana sama je bila uprav krasno dekorirana. Stene so kinčale razne kitajske pahljače in drugi znaki dežel, v katere so prenesli vrli naši Sokoli svojo letošnjo maskerado.
Misel, prirediti veselico gledč mask v jednotneni slogu, je bila izvanredno srečna, cel aranžma maskerade pa naravnost vzoren. Na plesu je vladal red kot na malokateri veselici in »Goriškemu Sokolu" je le čestitati k temu vspehu. Razne eksotične rastline nas so spominjale na daljne kraje puntarske Boksarije, živo to sliko pa je še posebno povzdigovalo nebrojno število mask in kostumov, ki so bili krasni, in so odgovarjali popolnoma jednotnemu slogu večera.
Kras celega večera so bile v prvi vrsti izvrstno aranžirane skupine. Na čelo vsem moramo brezpogojno staviti 19 gospodov broječo originalno kitajsko skupino pečilakih boksarjev. Skupina je nastopila pojoč staro-mandžursko himno »Vaj-vi-di-vaj* vkupno po 10. uri. Vodil je vso družbo nan-kinglki mandarin »Na-sav-ce-nik* jezdoč na mogočnem petelinu. Njemu je sledil, ponosno stopajoč v svoji dragoceni obleki, tartarski šeik in častni mandarin nebeškega kraljestva, posestnik koščenega križa na hrbtu di-ru-že-kon-di. Za tem pa je stopal znani boksarski razbojnik, toliko zla provzrokujoči \>rinc Tuan z zvezanimi rokami v spremstvu dveh krvnikov. Ubožcu se je že z obraza bral strah pred smrtjo. Tuanu je sledil kvartet korean-skih slamnjakov, ki so obudili vsled svojih originalnih mask splošno senzacijo. Za sla-»injaki pa je stopala z mirnimi koraki dolga vrsta boksarjev. Po dvorani pa je mogočno odmeval krasni »Vaj-vi-di-vaj*. Po naročilu najvišje oblasti nebeškega kraljestva so izvršili potem zbrani Kitajci smrtno sodbo nad Tuanom. Podmandarin Fla-go-fla je pripravil z izbranimi besedami moža na izvršilno uro. Prebral mu je smrtno obsodbo, na kar sta nastopila dva strelca in z izborno pogojenimi streli smo poslali velikega razbojnika tja v večni nič. Ko je pal, so ga pokrili z zastavo ter mu zapeli staro brahmansko nagrobno pesem »Tu se špeglaj, grešna duša*, potem pa ga odnesli h dvorane. In tako se je nad tem »lumpom* zopet svečano izkazala moč vedno se maščujoče usode. Jako dobra je bila tudi skupina harlekinov, predstavljajoč vipavsko železnico, ki je pa žalibog že pri prvem nastopu skočila iz tira. Šteli smo tudi več pierotov, Turkov, Grkov in drugih mask in kostumov.
Mej damami moramo dati prednost pred vsemi odločno krasnemu ,fantazie*-kostumu z dragocenim diademom. J*ko ljubka je bila tudi skupina živahnih balerin, ki je prinesla v družbo pravo življenje. Nebroj domin je skrbel za to, da so se mladi sladoslrastniki primerno »potegnili*, skokonoge harlekinke in druge jednake lahkoživke pa so znale eleklri-zirati nožice naše mladine.                             '
V družbi smo videli več naših odličnjakov, častnikov in narodnih rodbin z dežele — manjkali so samo — kakor en mož — naši »klerikavd* in pa krščansko-katoliške balerine »vzvišenega stališča*. A to nič ne de, — hvaležni smo jim za to, vsaj so s to »abstinenco* dali direktivo našim naprednim društvom, v kojih se zbira mladina, glede stališča, katero imajo zavzemati ista v bodoče. Le tako naprej I »Goriškemu Sokolu" čestitamo, k temu vspehu, ki naj ga vspodbujak nadaljnemu delovanju.
»Jour - flxc* kolesarskega društva »Gorica* je zbral prošlo soboto zopet več odličnih dam in gospodov v prijateljski neprisiljeni zabavi. Predsednik g. dr. Tre o je pozdravil došle člane in goste v humoristično navdahnjenem govoru, ter zaktical osobito navzočni damam »dobro došle*. Šaljivi govor gosp. Vernika »kolesarstvo pod drobnogledom*  je  vzbudil   mnogo smeha,  pevski
I zbor pa je tudi povoljno rešil stavljeno si nalogo. Ti »jour-fizi* imajo namen zbirati vsako soboto naSo inteligenco; opozarjamo torej na iste ter smo uverjeni videti v soboto še večjo udeležbo.
Bohinjska železnica. — Za železniško črto Celovec-Trst so določeni v državnem proračunu 103 milijoni in 600.000 K. Ta svota je razdeljena na 5 let. V tekočem letu je na razpolago 3 milijone in 700.000 K, prihodnje leto 8 milijonov 900.000 K, 1.1903. se more porabiti 17 milijonov 400.000 K, 1. 1904. 37 milijonov 300.000 K, I. 1905. pa 36 milijonov 300.000 K. S tem kreditom gremo torej vedno bliže graditvi te toli zaželjene železnice.
•Korzo* v Gorici na pustni torek propada od leta  do leta.   Propadel  pa je že tako, da tisti »korzo", ki smo videli v torek, I je pravi pravcati škandal za Gorico, in edino hnmestnobrbiloT prepovedati ga.   parngrdor našemljenih barab iz najnižje vrste ljudstva, katere navadno tiče po svojih brlogih pod gradom, se je podilo  po mestu,   zlasti po Travniku, drugega ni bilo nič.   Burja je pa brila, ali le le  premalo,   briti bi bila imela | tako, da bi bila prepodila vse tiste pijane I grde maškare z ulic s tistimi suhimi kljuseti in osli vred. Da se dopušča tak »korzo", to je res škandal, ali je jako značilno za »ita-j lian i t a* Gorice.   Ponosni  smejo  bili na isto vsi goriški laški »caporioni*! Prositi
Is Dornberga smo dobivali zadnji čas večkrat po kak dopis, ki se nam je zdel sumljiv. Vsebina je bila tako skrpucana, da je bilo težko ali sploh nemogoče, razumeti jo. Take dopise smo metali po vrsti v kol. Pretekli teden smo dobili zopet jeden tak dopis s čudno, nam nerazumljivo vsebino, katero pa je mogel umeti le kak Dornberžan. Da vendar vidimo, kaj da je na teh dopisih, smo priobčili tisti zadnji dopis. No, in sedaj vemo, kaj da je. Vsa reč je bila inscenirana tako: poslati v »Sočo* kak težko umeven dopis, in ako pride, takoj priobčiti v »Gorici* protidopis z zasmehovanjem. Dopis iz Dornberga v zadnji »Gorici* nam to potrjuje. Prizadeti dornberški naprednjaki so nam povedali to že v ponedeljek in v torek je to potrdil dopis iz Dornberga. Zdaj vemo, pri čem da smo, in znano nam je, da par dorn-berških barab se je predrznilo celo pisma podtikati »Soči* z drugimi, nepravimi imeni! Kaj takega je mogoče pač le od ljudij, ki so zbrani v »rožah* pod putro-nanco kakega zbesnelca v črni suknji. Ni llo po drugi poti, spoznali pa smo jih sedaj po tem, da je izšel v »Soči* od sobote oni dopis iz Dornberga. Sedaj pa jih poznamo in dornberški napredni možje so iz pogovorov z nami izvedeli, s kom imajo opraviti. Dopisnik iz Dornberga v »Gorici* se norčuje s »Sočo*, čel, da se je usedla itd., ali to ni res, res pa je, da smo ujeli mi ter spoznali klerikalne lopove v Dornberga. Naših mož to čisto nič ne straši in plaši, pač pa mora veseliti vsakega, da se dornberški klerikalci čimbolj razkrinkujejo in kažejo v svoji podlosti. Župnik Juvančič sme biti ponosen na svoje »kozliče*!
O prepredenem shodu v Kojskem prinaša »Gorica" hinavsko zavito poročilo, češ, samo za predsednika je šlo, in sicer dr. Turna ni hotel volitve predsednika, zato pa ni bilo shoda.
Naše poročilo v zadnji številki o tem preprečenem shodu slika istinilo vse tako, kakor se je vršilo. Iz istega poročila pa je tudi razvidno, da župnik Marinič in dr. Pavlica s svojimi podrepniki sta hotela razgnati shod že pri volitvi predsednika tli pa takega zbrati, da dr. Toma niti do besede ne pride. Dr. Pavlica je po svoji hinavski navadi v Kojskem lagal, ko je trdil, da gre le za predsednika, da bo lahko vsak govoril itd., resnico pa je govoril in postavil dr. Pavlico na laž župnik Marinič, ki je rekel odkrito, da noče, da bi tukaj govorili dr. Turna in drugi. Ali ni bilo torej bolj pametno, shod odpovedati nego pustiti dr. Pavlici veselje, da bi bil kričal potem po svojem »Prismo-jencu", da je razgnal s-hod v Kojskem?!
Polom je doživel le dr. Pavlica, ki ni dosegel tega, kar je hotel, namreč da bi bil s krikom par najetih ljudij razgnal shod. To je polom za dr. Pepeta, ki je iskal v Kojskem gradiva za fulminanten Članek o razgnanih »liberalcih* vBrdih v svojem »Prismojenčku*. Početje dr. Pavlice v Kojskem pa že pride prav; vse pride naokoli!
»Gorica* se zaletava v one Brice, ki so hoteli mirno poslušati shod, kakor da so dolžniki »Goriške ljudske posojilnice* in »Trgovsko-obrtne zadruge*, češ da kot taki so prišli nekako vezani na shod. No, na to stran pač moramo opozoriti dr. Pavlico na tisti zavod, ki res veže ljudi nase, in to je kojska posojilnica. Župnik Marinič že zna; saj so strašili ljudi tudi ob zadnjih volitvah s kojsko posojilnico, češ, ako ne volite tako, kakor hočemo mi, pa ti odpovemo posojilo! To, to je obveza, in nič ne dvomimo, da med tistimi, ki so bili najeti za krik, so bili taki reveži-dolžniki kojske posojilnice.
Kdor se zaplete v klerikalne denarne zavode, tega imajo v rokah in ga ne spuste nikdar ob nobeni priliki. Vedno gre le ha komando: AldLtako stori, kakor ti jaz uka-žem, če ne, pa bo pel — boben! —» župnik Marinič je gledal ljudi prav s takim srepim pogledom takega posojiiničarja - absolutista!
Ljudje, ogibajte se klerikalnih denarnih zavodov, po katerih gospodarijo nunci, ako hočete biti sploh svobodni na duSi in na telesu, ter smete misliti s svojo glavo, ne vedno le z nunčevo!
Sneg in mras. — V torek popoludne tisti čas, ko so norele mafikare po mestu, je zvunaj snežilo jako močno, tako po gorah kakor po Krasu. V Gorici je tisti čas snežilo tudi močno   qkoJi. ^kolodvora  in  skoro do
sredine* ulice CorsdTr. Qtf$rfffititf ulice-T-banketaT^ken v Trstu (petindvajsetletnica
v   iicttom   rinili   mosta   KSfi>/v   ni-ilrrif^   a   onaanm    I      tiMinAotillt   M>»r.:   ..   r>:„...     __     «_-i    i__»   •!__
o nadzorni odsek za leto 1901. b) naCel-ništva. 5. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi najuljudneje čestite zadružnike Načelstvo. Dva banketa. — Pod tem naslovom prinaša „Agramer Tagblatt" članek, o katerem govori o dogodku, ki se pridružuje neštevilnim drugim dokazom o nezmiselnosti avstrijske vladne politike v našem Primorju. V jednem in istem  tednu  sta se vrSila dva
v tistem delu mesta hitro pokrite s snegom, V srednjem delu mesta ni bilo snega. Letos imamo izreden mraz, kakbršnega ne pomnijo kmalu v Gorici. Tam okoli sv. 3 kraljev je bil zavladal že izredno hud mraz, sedaj zadnje dneve* se**je ponovil in, kakor se vidi danes, nas ne mara Se zapustiti. Vreme pa je videli z malimi izjemami vsak dan naravnost krasno, ker je nebo čisto in solnce sije.
---------lir primorsko   vojaško veteransko
društvo za Gorico In Gradlško vabi k občnemu rednemu zboru v nedeljo 3. marca ob 11. uri dupoludne v prostorih »Hdtei Post* t Gorici. Dnevni red: t, Otvoritev zborovanja; f. Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Poročilo o društvenemu napredovanju in poslovanju; 4. Poročilo društvenega blagajnika; 5. Drugi nasveti in predlogi; 6. Dopolnitev društvenega predstojništva.
Za pust. — Pišejo nam; Na dan pusta je napadla na mostu v Bukovici neka deklina klerikalnega podžupana Krpana, ker jo je po klerikalni navadi opravljal ali ce!6 ob-rekoval. Deklina pa je hotela zadoščenja in ustavi zato podžupana, da se opraviči. Junak pa se je začel zvijati in mencati, češ, da on ni nič reke), a deklina ni razumela šale in mu pripeljala tri gorke zaušnice po dostojanstvenem obras&u. ^Hrabri podžupan je na to zbežal v svojo hiSo, kjer mu je korajža zopet zrušili in zval Je od tu deklino, naj pride k njemu, ako ima kaj opraviti ž njim. Tudi tega se ženska ni vslrasiia in hitro stekla proti podžupanov! hiSi. A glej ga kleka, zopet je podžupanu srce zlezlo v hlače, spomnil se je menda ravnokar prijetih klofut - - in junak jo je zopet pobrisal. Dekle je bal našlo na cesti kamen, pobralo ga in ga zalučalo stebru krščanstva z vso silo v hrbet. Podžupan je So nekaj časa brusil pete po prašni cesti — in žaloigra je končala v veliko veselje zbrane množice.
Žalostna statistika. - Tekom lanskega leta je prišlo v blagajnico za reveže 2578 K, in sicer kot globe, določene od tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva. C. kr. redarji so aretovali lani 712 eseb, orožniki pa 800. Kazenskih ovadb je bilo podanih 746.
V  tukajšnjih zaporih, na odredbo oblastij, je bilo zaprtih 1800 oseb. Od tu je bilo poslanih lani v Ljubljano v prisilno delavnico 10 oseb.
Farianske alt slovenske dekle! ¦ -Poročali smo svoj čas, da so sklenili nekateri laiki vročekrvniki, spre;eniati v službe pri družinah edino le laike dekle in pestunje.
V  to svrho so najeli tudi svojega posredovalca. Povdarjali so, da taka institucija je neobhodno potrebna, da se varuje tako »it«liariit&* Gorice, otroke pa se varuje pod iznarodovanjem, katero jim baje preti od strani slovenskih uslužbenk.
Že takrat smo povedali, da taka namera se izjalovi, ker laške gospodinje v Gorici vedo prav dobro ceniti vrednost Slovenke ali pa Furlanke v službi. Kaj se je zgodilo sedaj ? Tisti mož, katerega so bili najeli, da jim preskrbuje laske služkinje, je moral zapreti te dni svojo »botego*. po kateri se je imelo širiti »ilalijanstvo* po Gorici, in .Friuli" mu je zapel žalostno pogrebno pesem.
Furlanski}) dekel nt bilo, ie toliko, kolikor po navadi, slovenske pa so ostale in tudi ostanejo, ker laske družine vedo dobro in prav ceniti njih prednost pred lj*kimi, in ako se olroci nauče malce slovenski ter ako ,šjora parona" govori slovenski z deklo, to pač ne škoduje nič, saj predobro vedo, da v Gorici ni mogoče živeti in izhajati brez znanja slovenskega jezika.
Iz Gorice v Trst je zbežal 13-lelni Josip Grapulin, ker so ga hoteli stanši dati v zavod za zanemarjeno mladino, ker kaže, da ne bo nič prida iz njega. Te dni so sprijenega dečka prijeli in odveli v gratis-holel Tigor v Trstu, od koder ga ekspedirajo v gori omenjeni zavod.
Radi Italijanske trobojnlee so aretovali na pustni torek izvožčeka Fr. Borghese iz laškega Vidina, ko je 1 tal po Gledališki ulici s kapo v italijanski trobojnici na glavi. Takoj ko so ga pripeljali na redarstvo, so ga obsodili nemudoma na 14 ur zapora.
Obrtno-gospodarsko društvo v Na-brešlnl, registrovana zadruga z omejeno zavezo, vabi k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo 3. marca ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav in poročilo načelnika. 2. Volitev novega načelništva. 3. Volitev 3 društvenikov za računske pregledovalce za leto 1901. 4. Razni razgovori in nasveti. Načelstvo.
Hranilno In posojilno draStvo t Nabrežlnl, registrovana zadruga z omejeno zavezo, vabi k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo 3. marca ob 4. uri popoludne v občinski pisarni v Nabrežin? po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo kontrolnega odseka. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev: a) treh členov
.Edinosti"), "drugi v Rimu na čast lastnika tržaškega .Piccoia", došlega tjakaj 1 V Trstu se je vršil banket na čast listu — pravi »Agramer Tagblatt" —, ki s plemenitim pogumom in patrijotično požrtvovalnostjo .dela* na to, da se Trst reši ideji hrvatsko-slovenske skupnosti, katera ideja je tudi za monarhijo v eminentno korist,* ker se ima uresničiti v okvirju te monarhije! — Na banketu v Rimu pa m lioteli ižraW svojo hvaležnost, katero si je »Piccolo" zaslužil s tem, da v avstrijskem Primorju brani in zastopa interes Italije oziroma načelo Rima, kakor govore nekateri laški novinarji. Zato treba temu banketu pripisovati politično važnost; in to tembolj, ker je bilo na njem zastopano tudi društvo Dante Alighieri. Nadalje so bili tu zastopniki vseh vetih novin Italije, je bilo poslancev, senatorjev, bivših ministrov. A kar je najznačilneje: več državnih podtajnikov, torej členov vlade so pismeno izrekali svoje zadovoljstvo s tem banketom. Politično važnost tega banketa označuje najbolje govor predsednika društvu novinarjev, d.ra Luigi Luzzatto, ki je rekel med drugim; »Jedno in isto čustvo nas združuje, čutstvo spoštovanja do onega dela našega naroda, ki se bori za našo narodnost." Torej s tem je povedano, da ista čustva vladajo v Trstu in v Rimu, V Trstu seveda, v kolikor prihaja v poštev politikujoča in gospodujoča kliica, katere glasnik je v Rimu proslavljeni »PiecoJo*. Ko je Luzzatto omenjal boja Italijanov v Trstu in njihovih žrtev za zmago italijanskega narodnega načela, so bili vsi ganjeni do solz ter so se objemali in poljubljali. Novinstvo v Rimu se trudi, da Trst priklene na Italijo, a v Trslu prihajajo z veseljem nasproti tem prizadevanjem.
Toliko smo posneli po zagrebškem listu, a mi pridodajamo:
Stvar je torej taka: v Trstu so mani-fest:rali za idejo, ki naj bi se uresničila v okvirju habsburške monarhije, ki naj bi bila torej trdnim fundamenlom integriteti monarhije, v Rimu pa so manifestirali za veliko-italijansko idejo, ki se more uresničiti le po porušenju celokupnosli te monarhije! Sedaj pa treba zabeležiti nesmiselnost, na kateri mora človek le strmeti, ker je ne more umeti s svojim priprostim človeškim razumom : vladna politika v Primorju je z vsem svojim aparatom proti aspirucijam tržaških maniifStantov l To dejstvo je tako kričeče, da ne treba zgubljati nadaljnjih besed o njem.
V zaključek polagamo rojakom na srce še besede, s katerimi zagrebški list v svojem članku apostrofira Hrvate in Slovence: .Proti tem (italijanskim) tendencam, ki spravljajo ckzistenco slovenskega naroda v nevarnost, se bore tržaški Slovenci in njih glasilo, kakor rečeno, z največo požrtvovalno, tjo. Ako pa postevamo mrzlično delovanje Italijanov, moramo pripoznati, da vsa ta požrtvovalnost ni z daleka ne zadošča. Vprašati moramo torej, da-li ostali Slovenci in Hrvatje tako podpirajo svoje brate v Trstu, kakor bi morali, vprašati moramo nadalje, da-li hrvatski in slovenski poslanci na Dunaju menijo, da spolnujejo svojo dolžnost, oko vzlic vedno ponavljajočim se dogodkom v Trstu in v Primorju še nadalje ostajajo ločeni, mesto da bi se združili v en klubi Odgovor naj si gospodje dajo sami 3*                    ,Ed."
Zahvala. — Gospod Alojzij Štrekelj, poverjenik filokserični v Zadru v Dalmaciji, mi je povodom smrii njegove sestre Kristine, poročene Kovačič, izročil 30 K (trideset kron), da vpišem tukajšnjo šolo kot dosmrtnega uda v društvo sv. Mohora ter da bode šolska mladina dobivala in čitala vsako leto knjige tega dičnega našega društva. Blitgodušnernu gospodu darovalcu izrekam tem potom v svojem imenu, kakor tudi v imenu šolskega vodstva, učiteljstva in šolske mladine najsrčnejšo zahvalo! — Šolsko vodstvo v Komnu, dne* 20. februvarija 1901. Voditelj: Anton Le ban.
Listnica. — G. I. D. S v Sv. Omenjena stvar je pojasnjena že v listu, v katerem je bil g. naduč. napaden. Hvala za dopis. Prosimo o priliki kaj drugega!
Razgled po svetu.
Predsednik poslanske grof Vetter
je glede sprejemanja nenemških interpelacij končno storil svoj sklep. Odločil se je, da bode nenemške interpelacije sprejemal in jih vtaknil med priloge, Čitale in protokolirale pa se bodo samo v nemškem jeziku. Dvomi se vsestransko, da bi slovanski poslanci hoteli odobriti tako nasilstvo. Vetter sam dvomi o tem in je že izjavil, da odstopi, ako bi vsled te njegove odredbe v parlamentu nastala obstrukcija.
Državni zbor. 20. t. m. —- Predsednik Vetter je omejal debate v zadnjej seji radi pravice predsednikove do cenzuriranja interpelacij. Izjavil je,  da bo to, po poslovniku
izrecno pripoznano mu pravico izvrševal na najltberalneji način.
Vsako interpelacijo, kateri oporeka, bo prijavljal zbornici v tajni seji, na kar bo odločala zbornica sama, da-li naj se interpelacija dobesedno prečita v javni seji. — Posl. dr. Ellenbogen je polemiziral proti tej izjavi in je rekel, da se tu z nogami gazi najvažneje pravo parlamenta. Predlagal je, naj se otvori debata o predsednikovi izjavi', ali ta pre'aiog"jeBil""odklonjen s 178 glasovi proti 98.
Po glasovanju so bili hrupni prizori mej Vsemenci in češkimi socijalisti. Poslanec Klofač je govoril češki. (Velik hrup mej Vse-nemci.) Klofač, stoje pred ministersko klopjo, je vrgel sveženj papirja v zrak, na njegovi strani je stal poslanec Vassilko. Klofač in tovariši so silili proti Vassilku in le s trudom je bil preprečen spopad. Bil je velikanski hfupTki se je še le črez dolgo časa polegel.
Poslanec Wolf je izjavil, da Vsenemci so bili pripravljeni udeležiti se parlamentarnega delovanja, ali veselje do dela ni možno, ker vlada gre Čehom preveč na roko. Predlagal je torej, naj se seja zaključi, kar pa je bilo odklonjeno. (Velikanski hrup.) Mla-do8(|h Plaček se je obrnil proti izjavi predsednikovi, da hoče na vprašanje poslanca Brzorada glede nenemških interpelacij odgovoriti še-le ob zaključku seje.
Zahteval je, naj se otvori debata in naj se o tem glasuje po imenih; na to je izjavil predsednik, da hoče takoj odgovoriti na vprašanje Brzoradovo. Grof Vetter jo izjavil, da bo nenemške interpolacije vspre-jemal, postopal ž njimi po poslovniku, jih dajal prevajati na nemški jezik, dajal citati v seji in jih bo nemški prilagal zapisniku.
Na željo interpelantov pa je pripravljen tudi prvotni tekst priključati zapisniku. Ta odredba je samo provizorične nravi, dokler ne pride do konečne definitivne uravnave od strani strank.
Ta izjava je izzvala demonstrativno pohvalo, od strani Čehov pa viharne proteste. Več čeških poslancev je udrlo prolt predsedniški tribini in so metali listke papirja. Mej velikanskim hrupom je predsednik zaključil sejo.
Dr. Zuček, drugi podpredsednik državne zbornice, je v včerajšnji seji seji mla-dočeškega kluba izjavil, da odstopi kot podpredsednik glede na določbe predsednika Vetterja v vprašanju nenemških interpolacij.
Leski klub pa se jo izjavil, da ne sprejme odpovedi, ker je neobhodno potrebno, da osta o Začek v predsedstvu ter da čuva interese Čehov.
Od*top Ktfrberjev? —- V dunajskih političnih krogih se govori, da odstopi Ktir-berjevo ministerstvo že pred Veliko nočjo ali p*a med velikonočnimi prazniki in sicer vsled tega, ker ni prav nikakega upanja, da bi to ministerstvo zumoglo doseči kak vspeh. Koliko je na teh govoricah resnice, se seveda ne da Še presoditi.
Štajerski državni poslanec Roblč je
z ozirom nato, ker se mu je očitalo, da je on pregovoril poslanca dr. Ploja za vstop v »Hrvatsko-slo venski" klub, objavil v Vater-land-u"nastopno pismo: »Jaz si nisem prisvajal ni politične vzgoje gospoda dvornega svetnika Ploja, niti nisem skušal kakorkoli vplivati na njegov sklep. Dejstvo pa je, da sem g. dr. Šusteršiču odkrito razložil vzroke, ki govore za združenje vseh hrvaških in slovenskih poslancev v ednem klubu, ki govore, da je v korist slovenskega naroda tako združenje cel6 neizogibna potreba —• žal, da nisem imel uspeha. Svojemu konservativnemu krščanskemu mišljenju ostanem zvest tudi v bodoče vkljub vsem napadom, ki se uprizarjajo na mojo osebo. Jaz sem tudi danes še trdnega prepričanja, da je oči vidna ne-zrnisel, ako se v razcepljenju slovenskih poslancev v parlamentu in v razcepljenju slovenskega prebivalstva na Štajerskem hoče iskati kakšna korist slovenskega naroda."
Kongres slovanskih časnikarjev bode, kakor smo že naznanili, letos v staroslavnem Dubrovniku v Dalmaciji. Udeležniki se odpeljejo z Reke dne 5. aprila ob pol 11. uri dopoludne s parobrodom „Ogrsko-hrvatskega parobrodnega društva". Prihod v Dubrovnik dne 8. aprila ob pol 9. uri dopoludne. Odhod iz Dubrovnika dne 10. aprila ob 8. uri zvečer, prihod na Reko dne 11. aprila ob pel 5. uri popoludne. Udeležba je dovoljena ne samo aktivnim časnikarjem, nego tudi drugim osebam, ki delujejo politično ali literarno, tem pa le kot gostom.
Časniki. — Po nedavno objavljeni statistiki časopisja izhaja v Ameriki 26.630« v Nemčiji 7796, v Franciji 7115, v Britaniji 4400, v Avstriji 2501, v Italiji 2178, na Ogrskem 1003, v Španiji 850, Nizozemskem 760, v Japanu 716, v Švici 690 v AmrJeški Indiji 650, v Belgiji 468, na Ruskem 450. v Norvegiji 390 v Švediji 350, v Braziliji 330, na Danskem 300, na Rumunskem 129, na Srbskem 78, na Grškem 53, na Turškem 45, v Nizozemski Indiji 30 časnikov. Skupaj izhaja po vsem svetu 51.942 časnikov.
jLjndsko Steljo na Kranjskem izkazuje, da je bilo dne 31. decembra I. I. 87.284 hiš in 505.664 prebivalcev. Prebivalstvo se je od 1. 1890 pomnožilo samo za 6706 duš. To je uprav malenkostno. Morda je ni kronovine. kjer bi se bilo prebivalstvo tako malo pomnožilo. Vzrok temu je lahko najti. Obupne gospodarske razmere so krive,
da beži ljudstvo uprav trumoma v Ameriko. Glede posamičnih sodnih okrajev izkazuje ljudsko štetje za ljubljansko okolico 44.654 prebivalcev, za vrhniški okraj 15.128, za kočevski 19.396. za velikolaški 9550 in za ribniški 13.204 prebivalcev.
Nezgod v železnlžki slnžbl je bilo 1899. leta 11,495, t. j. 1879 več kakor leta 1898. Zavarovanih je bilo 273.856 železničarjev. 11.500 žrtev kapitala samo v eni stroki in v eni državi — to je pač menda dosti tudi za dober želodec.
Na Danskem je velika brezposelnost. Po izkazih ondotnih delavskih organizacij je nad 16 odstotkov udov brez posla, v stavbni obrti na jih je 16 odstotkov. Za to se varuje delavce pred potovanjem na Dansko.
Kralj Edvard o jnžno-afrISki TOjni.
—  Angleški parlam. je te dni z vso slovesnostjo otvoril novi kralj Edvard z daljšim pre-tolnim govorom. Govoril je seveda najprej o domačih razmerah in vladnih načrtih, potem pa prešel na zunanjo politiko. Zanimiva je najbolj njegova izjava glede vojne v južni Afriki. — Vojna v južni Afriki, pravi kralj, še ni končana; toda glavno mesto sovražnikovo in glavne prometne zveze so v moji oblasti (P). Ukrenilo se je vse potrebno, da bodo mogle moje čete, kakor z gotovostjo upam, vspešno nastopiti proti sovražnikovim silam, ki jim stoje še nasproti. Obžalujem zelo izgubo ljudij in denarne žrtve, ki jih zahteva »mala vojna", ki jo nadaljujejo Buri v pokrajinah bivših republik. V njih lastnem interesu je želeti, da se čim prej udajo, ker mi je, dokler se to ne zgodi, popolno nemogoče uvesti v onih kolonijah naprave, ki naj bi zagotovile vsem belokožuikom jedntike pravice, domačemu prebivalstvu pa varstvo in pravičnost!
Nemiri na Španskem. — Glasom »Imparcijala* je izjavil jeden ministrov, da ministerski svet odpravi obsedno stanje v Madridu in uveljavi zopet ustavne garancije, Ministerski predsednik Azcaraga poda v petek kraljici regentinji ostavko in poskusi pregovoriti jo, da bi vplivala na zbornico za spre« jetje proračuna, ker bi s tem pripravila ugodna tla za bodoče Silvelovo ministerstvo, Glasom „lmparciala" jo že pred nekoliko dnevi nastala miniiterika kriza, ki se pa le ni oflcijelno naznanila, Azcarraga baje ne sprejme več predsedniltva, Novi kabinet sestavi Silvela ali pa Sagasta, — Tukaj vlada mir. Po deželi, zlasti v SevilH in Valenclji, trajajo še dalje varnostne naredbe.
Vojna v Južni Afriki. — Ako bi človek mogel verjeti poročilom angleških listov, potem bi se moral za Deweta resno bati. Kapstadlski dopisnik list ,Dai)ay Mail* je 17. t. m. brzojavil: Iz neuradnega vira sem izvedel, da je Dewet obkrožen, VSak čas se pričakujejo poročila najvišje važnosti. Z raznih strani kolonije se brzojavlja, da se skušajo oddelki Burov po vsej sili pridružiti Devretu, a Angleži jim to onemogočajo. Reu-terjev bird pa je sporočil iz De Aarja: Dewet in Steijn sta včeraj (16. ali 15. t. m.) dopoludne z 2—3 tisoč možmi in dvema (?) topoma prekoračila železnico severno Hont-kraala. Granate Angležev so razgnale Bure, ki svojih topov niso mogli rabiti. Neki oklopni vlak je streljal nanje z mornarskimi topovi. Angležem se je posrečilo vzeti Burom vse vozove z živili in okoli 100 tisoč patron. Drug vir poroča tudi, da so jim vzeli top in 10 konj. Buri so imeli baje 65 mrtvih. De-wota preganja sedaj tudi brigada Bruce Ha-millona. Devvetove čete so razdeljene na več samostojnih oddelkov, ki operirajo neodvisno drug od drugega. General Knox in polkovnik Plumer sta vedno engažirana z Buri. Vsekakor ima Dewet celo jato sovražnikov za petami. Da pa bi bil zašel v toliko stisko, kakor poročajo Angleži, ni verjetno, in je bržčas vse skupaj le vladni manever, ki je radi parlamentovega zasedanja prav sedaj zelo potreben.
Vstaja na Kitajskem. — ,K6ln. Zeitung* poroča iz Pekinga 16. t. m,: Radi negotovosti in zavlačevanja mirovnih pogajanj je naprosil grof Waldersee vse poveljnike zaveznih čet, da za konec februvarija pripravijo nove ekspedicije v veči meri, da bo na ta način mogoče vso pokrajino Pe-či-li očistit« od kitajskih vojakov. Isti list poroča iz Pekinga včeraj: Nemški komisarijat je zaukazal pripraviti tekom 18 dnij 1000 transportnih vozov za pomladno ekspedicijo. Vse te naredbe so izdane, da provzročijo Kitajcem potreben strah v svrho hitrega sklepanja mirovnih pogajanj.
Eaznotcro. — Delegacije bodo sklicane meseca aprila. ~ »Prager Tagblatt" poroča, da bo sklican deželni zbor češki na dan 14. aprila, — v Pliberku na Koroškem je pogorela Herbstova lekarna. Nevarnost, da se razširi ogenj, je preprečil debel sneg. — Vezuv je začel bljuvati zopet dne  17. t. m.
—  Kakor so poročali italijanski listi, je bilo te dni tudi v Rimu mnpgo snega tako, da na primer trannvaji niso mogli voziti, v
Sladkorna industrija In trgovina. —
Dosedaj je izvažala Evropa mnogo repnega sladkorja v Ameriko. Toda sedaj še ji je treba pripraviti na to, da bo novi svet jd Evrope tudi v tem pogledu neodvisen, kar
se zgodi v nedaleki dobi. Iskati bo potreba novih trgov. Na zvišanje domačega konsuma se ne more zanašati, ker je ta poskočil v minulem letu razmerno le malo, v Avstriji pa zaradi novih d*.vkov celo padel. Iskati bo potreba novih trgov na daljnem vzhodu, kajti tudi v Egipta je začela vscvitati domaČa sladkorna industrija. Indija in Japonska sta kupovali lani skozi celo leto. V Indiji so se ponesrečili vsi poskusi, ustanoviti domačo industrijo, Japonska pa se jako trudi, povzdigniti sladkorno industrijo doma. Tako gine evropskemu sladkornemu izvozu trg za trgom in kmalu bomo morali krmiti s svojim sladkorjem živino, kar sicer Angleži že delajo. Poraba čaja In kave. — Po računu trgovske zbornice' porabi Anglija več čaja nego ves ostali svet skupaj. Niti na Ruskem, niti v Združenih državah ne pride na osebo toliko, kolikor na jednega Angleža, namreč po 6 liber. V Rusiji inZdruženih državah pride povprečno na osebo samo ena libra, v Franciji '/,, v Nemčiji malo več nego (M libre, V letu 1899. je bilo uvedeno v Anglijo 289 milijonov liber čaja, od katere svote pride na izvoz s Kitajskega in Japonskega 40 milijonov, iz Indije in Cejlona pa ostalih S49 milijonov. Nasprotno pa je razmerje pri kavi. Te ispijd Angleži jako malo, namreč le 0'7 libre za osebo, med tem ko se izpije v Kanadi po eno, v Avstro-Ogrski po S libri, v Franciji več nego 4, v Nemčiji 6, a v Združenih državah po 11 liber za osebo.
Dobre ure in po ceni!
s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
tovarna ar ter izrez zlatnine
Most (Češko). Dobra ura Rera. iz niklja 11.3-75; srebrna ura. Rim. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1 20: budilnik iz cikrja fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima-zlate in srebrne svetinje iz razslav ter tisoče priznalnih pisem. — Uustrovaa eenlk zastonj!
Dunajski zobni atelje
v Gorici, Raštelj št. 21, II. nadstropje.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški uliel štev. 4
tpfT* v Gorici "VI
priporoča se
H raznovrstna naročili po meri
za gospe in gospode. Naročila so Izvršuj« hitro.
#**###*#**#*#L4L*
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vettniliii štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih ceuah.
Redka prilika!
IS kom.
za samih
II. 2-75
1 žepna ura Anker-Remonioir točno regulirana in s tri-Ietnim jamstvom.
1 krasno pozlačena verižica.
1 par gumbov z brilanti SimiJis.
1 eleganten prstan za gospode ali dame z drag. kamnom.
1  krasna kravalna igla iz donble-zlata.
2  zapestni gumbi iz double-zlala.
3  naprsni gumbi   „       „       „
1 patentni naprsni gumb iz double-zlula. 1 verižico ,Colis" s srcem. 1 elui za uro Anker.
Teh 15 krasnih komadov skupno z Anker-uro razpošilja colnine prosto proli povzetju tvrdka
S. Scheuer, Krakovo,
Gertrnda 21.
Kar ne ugaja se sprejme nazaj. — Ilu-strovani ceniki gratis in franko.
vr- Veliko zalogo -*• šivalnih strojev, dvokoles in slmorezRie
raznih sistemov prve angleške tovarne ,Helical'
._     .....
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Muntciplo it. i
mehanična delavnica t Nunski ulici št 16
kjerfje bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo Rad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, tevjjarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-
„IIIMII                             ckerei).
Cene so v gotovini od 80 fcld. naprej. Z nami j« vsaka konkuranca namogoča!
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vce, domači tropinovec, fini rudi, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semenlškl ulici 8t, 1 v lastni hi§i,kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Važno za vsakega!
1 žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom.natanjko regulirana s 3-letnim jamstvom ter elui.
i eleg. oklopna verižica iz niklja ali goldina s privezki vred. Parizni sistem.
1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljanti.
1 par pozlačenih zapeslnib gumbov. Znamka »Ga-rantie".
1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in ovratnike; 5 komadov.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana.
1 prstan iz goldina z eleg. kamnom.
1 pomanjševalno žepno zrcalo v elui.
Teh štirnajst krasnih in dragih predmetov z
uro Anker-Rem.  razpošilja za samo gld. 2J)5, proti
povzetju alt naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksportna hiša, Krakau, Stradom 17 (Avstr.)
Kar ne ugaja se tekom S dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bati nikake nevarnosti.
Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenosti) zastonj in franko.
Sprejemajo se preprodajalci in agentje.
»Krojaška zadruga1'
vpisana zadruga  z  omajano  zavazo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr.
Krasna izhera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis* i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Ha željo se pošlje tuli uzorce, poštnine proste. -*
^^^^^^m^^^MM^^^m^^^i
Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez odstranjen j a zobnih korenin, Bap"*   Zobovje na zračni tlak
(Specijaliteta).
Popravljanje in prenarejanje
obrabljenega zobovja. Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno.
Govorne ure s od 9. ure dopoludne do 5. popoludne.
v Gorici.
Na sredi Bašfelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO
Najceneje kupavalUče nirnberJkega In drobnega m    blat* t«r tkaaln, »reje I« nitij
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šlvanke za šivalne stroje.
-»OTREBŠ&NE
za krojaše in čevljarje.
SvetinjIce. — Rožni venel. — Masne knjižice.
ttišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje,
krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.       2 35-8
r\arol Praščil^
pekovski mojster in slad v Gorici na Kornu št. i Priporoča vsakovrstno pecivo, k<
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občins
mnogobrojna  naročila  ter obljublja
postrežbo po jako zmernih cenah.
DRUŽBE
SV.CIRItAINMHODAVlJUBl} Tvarina je najboljša cikorija.
ZALOGA
lY»JBBAČlIfl
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati intih izdelki, cikirij, i
zahtevajte ptvsgd najboljši pridevek k privej I
kavi, ti je cikorija ali: „Xava družbe
Cirilo in Metoda v tjubljam
Dobiva se povsod!   "~%
Glavna zalega pri: IVANO JEBAClUO v Ljib
»SLAVIJ A"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, line in različna zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K 6*42 zaostalim svojim K IOOO*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. let«. JPo petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina zrn dlvidendo.
Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnino.
Izplačana divldenda.........K          716.541*28
Reserve in fondi..........K   20,579.43488
Dosedanja izplačila.........K   62,922.942-86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke „SLAVIJE" v Pragi
na HavlKkovem trgu,
kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehkdil ali prenapoluil želod«?«?, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali splou neredno živel, tako da trpi na goračici, zalodčnom krtu, tiščanju žalodca, tozkam prabavljanju ali zaslizanju, bodi priporočeno dobro m izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi.   To zdravilo je
Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino.
UIrich-ovo zeližfno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdmečih zelišč*,
krepi in oživlja lelodee, ozdravi vse želodefine  bolezni in pospešuje obnovjjenje  sveže krvi.
i             Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodi-ne bolezni skoraj takoj ozdravijo,
j Ne sme se toraj obotavljali in se mora že pri  glavobolu,   riganju,  daravici  (zgaga),
napenjuniju, bljuvanju takoj rabiti.   Večkrat izginejo vse te boleznij,   ako človek parkrat
pije omenjAo zeliščno vino,
Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tetnobo, klanja (n» dron), spčno utripanja, brezsanoat, kakor Indi zar.idanja krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpnrd vseprebavljivost in odstrani iz že* lodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi.
Medlost, bledost, pomanjkanje krvi te oslabelost Z™X&t^š
krvi in bolnih jeter. Ako se nima apelita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščna vino pomaga zopet, okrepivši životno moti Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in n-iilvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce in obudi vasalja de zivljanja.  Vse lo dokazujejo mno^e zahvale in pripoznauja.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld, 1-50 in $'¦- v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, Framičtlu, Gradišča ob Soči, Ronkab, Ogleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu Idriji, Ajdovščini. Sežani, Vipavi, Porlogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogetske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna G. Crts'.ofo.l»Ui v Gorici poMlja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po i vsi Avstriji.
iNT^ Opominja se na različne ponaredbe! ""•«¦
Zahteva naj se izrepno
Hubert Ullrieli-ovo zeliščno vino.
Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Mala ga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0. soka jerebikovih jagod 150,0, črešajevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korunike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša!