LJUBLJANA 1973 DOKUMENTI SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA MUZEJA DSGM Letnik IX (22) Str. 93—232 Ljubljana 1973 DOKUMENTI SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA MUZEJA letnik IX, zvezek 22, 1973 Izdaja Slovenski gledališki muzej v Ljubljani, Cankarjeva 11 Uredila Mirko Mahnič in Dušan Moravec, odg. urednik Dušan Moravec, izhaja dvakrat letno Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani VSEBINA : Rade Pregare v Trstu in Ljubljani (1912—1921) (Mirko Mahnič) ........................................ 93 Repertoar slovenskih gledališč 1967—1972 (Majda Cle- menz in Mojca Kaufman)..........................125 TABLE DES MATIÈRES: Rade Pregare à Trieste et à Ljubljana (1912—1921) (Mirko Mahnič)................................... 93 Répertoire des théâtres Slovènes de 1967—1972 (Majda Clemenz et Mojca Kaufman)........................125 DOCUMENTS DU MUSÉE DU THÉÂTRE SLOVÈNE, NEUVIÈME ANNÉE — N° 22, 1973 Publié par le Musée du théâtre Slovène, Ljubljana, Jugoslavija Rédigé par Mirko Mahnič et Dušan Moravec Imprimerie »Jože Moškrič«, Ljubljana, Jugoslavija Mirko Mahnič Rade Pregare v Trstu in Ljubljani (1912—1921) Rade Pregare (1894—1952), ki se je naučil gledališke umetnosti v Rusiji (MHAT) in na študijskih poteh po Italiji, Nemčiji in Franciji, je bil najprej igralec v Trstu (od 1912 do 1914), nato pa — po prvi vojni, ko je bil ujetnik v Rusiji in udeleženec oktobrske revolucije — v Ljubljani (od 1919 do 1921). Od tod je odšel v Split (od 1921 do 1927), kjer je poleg igranja že opravljal dvoje pomembnih gledaliških služb, ki sta odslej poglavitni v vsem času njegovega aktivnega gledališkega delovanja: režiranje in vzgajanje igralskega naraščaja. Zatem se je znova, a zadnjikrat, vrnil na delo v ožjo domovino: v Mariboru (od 1927 do 1929) »-je znal sprožiti vzpon igralskega zbora v celoti in sprostiti moči posameznikov-« in tako dvigniti gledališče »-na višjo umetniško raven« (Slov. gledal, leksikon, V. Smolej). V sezoni 1929/30 je delal v Beogradu, od 1930 do 1936 v Sarajevu, od 1936 do 1937 pa v Banjaluki. Tedaj je bil zaradi težke bolezni upokojen (izguba sluha, otrdelost hrbteničnih vretenc, pe-šanje vida). Njegovo neposredno gledališko ustvarjalnost prof. Koblar karakterizira takole: »Kot igralec je ostal zvest realistično-psihološkemu oblikovanju, najljubše so mu bile vloge krepkih značajev; kot režiser je igro oblikoval v zaokroženi celoti, podrobni resničnosti in s poudarkom pisateljeve misli. To smer je uveljavljal tudi kot učitelj v dramatičnih šolah in kot vzgojitelj mnogih jugoslovanskih igralcev.« (SBL) — Prevedel je — največ v srbohrvaščino — nad petdeset iger iz ruske, nemške, italijanske, francoske in češke dramatike. Prevajal je srbohrvaške igre v slovenščino in narobe in se tudi s tem uvrstil »med tiste kulturne delavce, katerim je posredovanje med slovenskim in srbohrvatskim kulturnim življenjem radostna naloga in življenjsko poslanstvo« (Borko, Jutro, 12. marca 1936). — Bil je eden prvih in najpomembnejših voditeljev v igralski stanovski organizaciji. Tu priobčeni sestavek obravnava Pregarčeva prizadevanja le v letih od 1912 do 1921 (Trst, ujetništvo in seznanitev s hudožestvenim teatrom, Ljubljana). Rade Pregare nam je spričo kratkotrajne navzočnosti v območju domače gledališke kulture (Trst, Ljubljana, Maribor — povsod le po dve leti) bolj ali manj neznan. Najdemo ga sicer v SBL 1949 (France Koblar), v Slovenskem dramskem leksikonu 1962 (Viktor Smolej) kakor tudi v Slovenskem gledališkem leksikonu 1972 (tudi Viktor Smolej), celo sam se nam predstavi v tržaških Razgledih 1950, celotne podobe o-njem pa doslej, žal, še nimamo. Žal zato, ker se je ob pretresu njegovega dela in usode pokazalo, da gre za nadvse pomembno gledališko osebnost, ki smo jo — pisec bo to skušal dokazati — po krivem prezrli in zanemarili. Rodil se je 5. januarja 1894 v Rojanu v Trstu. V krstni list so mu zapisali ime Giacomo. Tako je bilo ime tudi očetu, rojenemu 1861, ki je bil zidar. Mati Antonija roj. Višnovec je bila dve leti starejša od moža (1859). Poročila sta se 12. februarja 1887. Rado je bil njun edini otrok. Po osnovni šoli je šel v gimnazijo, v šolskem letu 1911/12 pa je maturiral — ne v Trstu, pač pa na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici. (Potrdilo prič Ferda Delaka in Zvonimira Barbianija leta 1946.) V »avtobiografiji-«, ki jo je Pregare marca 1936 poslal iz Sarajeva B. Borku v Ljubljano in ki jo je slednji uporabil za članek ob 25-letnici Pregarčevega umetniškega dela (Jutro, 12. marca 1936) je za Pregarčeve gledališke začetke zanimiv naslednji odstavek: »Trst je v tistih časih plaval v blagostanju in si je lahko privoščil najboljša gostovanja. Gledali smo Eleonoro Duše, Emmo Gramático, Tino de Lorenzo, Novellija, Zacconija in druge. Poleg italijanskih so prihajala tudi nemška gostovanja npr. Moissi, Kainz itd. Medtem ko so moji sošolci pisali pesmice, sem jaz režiral, igral in plesal. Ko sem na neki dijaški prireditvi odigral z velikim uspehom glavno vlogo, me je tako prevzelo, da sem sklenil postati igralec.-« »Veseli in nemirni fant z rojanske ruše.« (dr. V. Vovk Pregaren) £ $ Si certifica Rojstni list • Mladenič (Trst) Po vsem tem se zdi povsem primerna misel N. Bartuloviča (Pravda, 11. 3. 1936), da je prav gledanje prvovrstnih umetnikov v Trstu, razvilo v njem ljubezen in voljo za delo v teatru in ga že pred angažmajem privabilo med mlajšo gardo tržaškega slovenskega gledališča. Toda razumni in gledališko nadarjeni Pregare se ni mogel zadovoljiti bolj z nacionalno-propagandnimi kot umetniškimi nalogami tega gledališča. Zato je »po dokončani gimnaziji-« (kot sam pravi v intervjuju za Jugoslavenski list, 22. marca 1936) odšel najprej v Florenco, kjer je na Akademiji lepih umetnosti »leto dni poslušal predavanja prof. Luigija Rasija«. Luigi Rasi (1852—1918) je bil igralec, pisatelj in dramatik, predvsem pa mojster govora, učitelj Eleonore Duše, ravnatelj gledališke šole v Florenci, strokovnjak in umetnik, ki pa je mladega Pregarca, ki je že čutil »struje novega duha s severa Evrope« in »ki mu je nordijsko in rusko gledališče že postalo predmet študija« ter ga je vse bolj prevzemala tudi režija, močno razočaral. (Novo doba, 12. marca 1936). Zapustil je Florenco in odšel v Nemčijo, ki je bila v znamenju komorne drame Ibsena in Strindberga — k Reinhardtu. Obiskal je gledališka središča Evrope — Dunaj in Berlin, nekaj časa pa je preživel tudi v Parizu. Toda tudi tu se ni znašel. »Za svojo slovansko dušo nisem našel odmeva, ki sem ga iskal,« je dejal 25 let pozneje. Zato je poromal — če je podatek natančen — tudi v predvojno Moskvo. (Nekaj od teh potovanj je gotovo opravil že v času tržaškega angažmaja — od 1912 do 1914). Tako je v jeseni 1912 — imel je dobrih osemnajst let — s trdno gledališko vero in za naše takratne prilike tudi s precejšnjim znanjem in razgledanostjo vstopil v poklicno slovensko gledališče v Trstu. O tem angažmaju obstaja Njegova mati (fotografija iz 1930) potrdilo iz leta 1946, ki ga je izdalo Slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Primorje s podpisom Ferda Delaka in Justa Košuta in dodatnim potrdilom Maria Sile in Anteja Požarja, ki sta v omenjeni dobi sodelovala v tem gledališču. Slovensko gledališče v Trstu — takšno je bilo njegovo uradno ime — je v obeh sezonah, v katerih je sodeloval Pregare, uspešno opravljalo svojo nalogo (Edinost je za sezono 1919/20 objavila repertoar s 47 dramskimi, 13 operetnimi in 2 opernima deloma). Obe leti sta gledališče vodila režiser Leon Dragutinovič in dirigent Mirko Polič, igrali in peli pa so med drugimi Iličič, Rumpel, Gabršček, Wintrova, Thalerjeva, Mitrovičeva, Emil Kralj. O takratnem Pregarcu, igralcu pa tudi pevcu, človeku in kolegu sporoča Štefanija Poličeva, takrat Lepuševa, naslednje: »Sicer sem imela pred štiridesetimi leti v Trstu dobrega kolega in prijatelja, s katerim sva nastopila v Narodnem domu v drami in opereti, imela sva skupaj prav lepe napake na odru in v veseli družbi prekrokala marsikatero urico1. Izgleda, da sva se zgrešila.« (Poličeva Pregarcu 25. februarja 1952). Podobno toplo se ga spominja Trst 1910 — Na hrbtni strani posvetilo: Spomin dragi mamici od njenega sina Radota dr. V. Vovk — skupne mladosti, kvarteta in tržaških časov »veselja in brezbrižnosti«, ko je Pregare »gostolel kot ptič in postavil povsod, v prozi in poeziji polnega, celega fanta«. »Koliko lepih dni, večerov in noči smo prebrodili skupaj — v lepem petju in prešernem smehu. Vesel sem, da si se razmahnil, da si prišel pod same zvezde, ti, veseli in nemirni fant z rojanske ruše, ki je trda, toda polna rož. Ne vem, če je še živa tvoja dobra in skrbna mama. Ta bi te zdaj gledala z materinskim ponosom, ona, ki je stokrat rekla, da ima samo tebe... Iz srca sem te torej vesel in ti čestitam. Se naprej in višje.« (Dr. Vovk Pregarcu 7. marca 1936.) Podobna radost ob spominih na prisrčnega, veseljaškega igralskega druga preveva tudi pismo (Antona Požarja. (Požar Pregarcu 27. marca 1936.) Bilo bi nestvarno, če bi od tako rosnega fanta pričakovali bogvekako posebnih idej in uspehov, pa čeprav je preromal že precej sveta in marsikaj vedel o gledališču. Igral je, kar igralec-učenec pač lahko igra in še tega je bilo malo — največ v času do konca decembra 1912, potem pa vse do začetka nove sezone 1913/14 čisto nič. Igral je drobne like, ki lahko prijazno razveselijo, Slovensko Narodno gleda iti če ZA TRST IN PRIMORJE V0D7A: FERDO DELAK * /*'iritl N2/CJ Trsi dno - ; • -Ju 1 j 194 ^ * PCIRBILC Oprava Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje potrjuje, da je razvidno iz tuk. zapiskov o prejšnjem Slovenskem gleda lišču v Trstu, da je bil tov. Kade Pregare roj. v Trstu zdaj 'oivajoS v ••agrebu, Kačičeva 24 sodelujoč elan istega g’.SdallšSa v dobi od Teta 1912 - 1914. Smrt fašizmu _ svobodo narodu! Sila SČU ! Isto potrjujeta Slo ,-x bivšega Slovanskega gledališča Karlo In Ante Požar v 'Trstu, ki atu v •omenjeni dooi sodelovala v tem gledali# Potrdilo o tržaškem angažmaju 1912—1914 a nič ne motijo. Celo za opereto in opero so ga porabili — še bolj kot za dramsko igranje. Ocene v Edinosti niso ugodne, kaže, da mu kritik ni bil naklonjen. »Treba je seveda še vsestranske pile, vendar pa — dobra volja in menda tudi sposobnost za napredek ne manjkata.« (5. oktobra 1912 ob Birinskega Molohu.) »Parček Julietta (gca. Lepuševa) in Brissard (g. Pregare) bi nam bil prav ugajal, da je bil namesto tega Brissarda drug Brissard, ki bi bil, če ne drugega, vsaj toliko pel, da bi ga bilo čuti, in toliko igral, da bi ga bilo videti igrati. Tu pa niti glasu niti igre. Ce ni bilo morda to samo trenotno, enodnevno razpoloženje, upamo, da vidimo v prihodnje drugega Brissarda na odru.« (8. oktobra 1912 — v Grofu Luksemburškem.) In brž zatem skoraj isto: Lepuševa odlična, partner slab. »Kajti Otokar (g. Pregare) ni bil prav nič boljši kakor Brissard. Ni to ravno velika vloga, toda tudi to praznino je treba izpolniti. Upamo, da se to zgodi čimprej.« (21. oktobra 1912 — v Ciganu baronu.) Toda po reprizi kritik zapiše: »Otokar nespremenjen in neizpremenljiv.« (Prim. pismo Poličeve-Lepu-ševe Pregarcu.) Sicer pa samo: »Pregare primerno izvedel svojo vlogo«, ali: »Svojo manjšo vlogo izvedel prav dobro,« ali »S svojo majhno vlogo hvalevredno popolnil celoto.« (12. in 30. novembra in 7. januarja.) Tako ostane v sezoni 1912/13 le ena zanimiva izjava — »da je g. Pregare pokazal mnogo več talenta za dramo nego drugje.« (25. novembra 1921 ■— Kozinski v Schillerjevih Razbojnikih.) V sezoni 1913/14 je mogoče opaziti le eno zanimivejšo oceno : vloga Chenterella se je zdela »nekoliko suhoparna, dasiravno ni bila izvedena slabo«. (3. novembra 1913 — v Auberejevi Punčki.) Zanimiva je tudi ugotovitev, da v kateri kvalitetnejših iger (Vojnovičeva Psyche, Tolstojevo Vstajenje, Tucičeva Golgota, Bahrov Koncert, Przybyszewskega Zlato runo ali Shakespearov Othello) ni bil zaseden. Koblarjeva misel, da »ga je vzgajal zlasti L. Dragutinovič«, prav gotovo drži, saj razen marljivega Poliča ni bilo človeka, ki bi ga v igralskem in splošno gledališkem oziru lahko vzpodbujal in učil. V glavnem pa velja, da so bila vsa dotedanja doživetja in izkušnje (v Trstu in v večjih mestih Evrope), ki o njih vemo le malo, samo najnujnejše izhodišče za globoka spoznanja, ki jih je njegova prav gotovo občutljiva in umetniško nadvse nadarjena osebnost dojela v izjemnih položajih, ki mu jih je navrgla prva svetovna vojna. »Sedaj sem šele spoznal, da je gledališče najmočnejša umetnost, če je prava umetnost.-« (Pregare Borku) Najpomembnejši dogodek njegovega življenja je bilo srečanje z Rusijo. Sam izpove, da ga je v Rusijo vrgla svetovna vojna, »oziroma natančneje: pretihotapil sem se tja kot civil, še preden je Rusija stopila v vojno.« (Jugo-slavenski list, 12. marca 1936; enako v mariborskem Večerniku, 17. marca 1936.) Sicer pa se podatki o bivanju v Rusiji hudo bijejo med seboj ali pa imajo celo povsem drugačno vsebino. Tako npr. beremo, da je preživel v Rusiji zdaj tri pa spet kar pet let. Kako se je kot civil vrnil iz Rusije in bil mobiliziran, prav tako ne izvemo. Zmoti nas tudi trditev, da »je kot politični begunec«, torej ne kot mobiliziranec »zašel med vojno v Rusijo« (K. Dobida, Jubilej slovenskega igralca, Slovenec, 15. marca 1936), da je bil jugoslovanski dobrovoljec in celo obsojen na smrt, potem pa spet, da je bil udeleženec oktobrske revolucije.* * (V članku Naša drama, igralci in kritika —• Slovenec, 13., 16. in 17. marca 1920 — Pregare zavrača recenzenta, ki mu je, ko je igral Antonija v Beneškem trgovcu, očital indiferentnost v sceni pred sodiščem, češ da gre tam vendar na življenje in smrt. Toda, pravi Pregare, v smrtnem strahu živci popuste, človek otopi, odpovedo mu udje, včasih celo razum. »Da, spominjam se, da sem bil sam takrat, ko je avstrijska vojska zasedla Odeso, kjer sem živel in sem bil kot avstrijski državljan-dezerter, veleizdajalec, avstrijski državi nevaren človek, za kar so me imeli, sojen in obsojen na smrt. Pozneje je prišla čudovita rešitev — no, to so pač moje osebne zadeve in ne sodijo sem. Spominjam se le precej natančno, kako mi je bilo pri duši v tistem trenutku, ko so mi povedali razsodbo. In pri študiranju Antonija sem se spomnil na to.«) Ker vse to najdemo v različnih časnikih, nas toliko bolj zanimajo redki dokumenti, ki govore o tem: 1. V seznamu potrdil, ki jih je po drugi vojni predložil Hrvaškemu narodnemu gledališču v Zagrebu, je omenjeno tudi potrdilo, da je član Združenja borcev oktobrske revolucije, in izjava o sodelovanju v oktobrski revoluciji. 2. Prošnji za upokojitev (po drugi vojni) je priložena tudi izjava »o boravku za vrijeme prvog svetskog rata kao zarobljenik i o učestvovanju u Velikoj Oktobarskoj revoluciji od 1. oktobra 1914 do maja 1919«. 3. Vinko Anžič, strojni tehnik iz Ljubljane, in Zvonimir Barbiani, inšpektor v pokoju iz Zagreba potrjujeta, da je bil Pregare »za vrijeme prvog svetskog rata zarobljenik u Rusiji te je god. 1917 u Odesi učestvovao u Velikoj Oktobarskoj revoluciji. Boravak u Rusiji trajao je od 17. avgusta 1914 do 31. maja 1919«. 4. Ruska vojaška uprava vojnih ujetnikov v Odesi dovoljuje Pregarcu odhajanje v mesto — 15. januarja 1918. 5. Vojna dopisnica, ki so jo starši 21. januarja 1917 poslali sinu v rusko ujetništvo in je Pregare nanjo sam napisal svoj naslov: Jakov Pregare, Kriegsgefangener, Nowomoskovsk, Guv.: Jekaterinoslav. Glasi se: »Dragi Nepozabljeni Sin! dobili 2 dopisnici u kateri pišeš dasibil bolan oh kako mije teško prisrcu ker ti ne morem pomagati posebno u bolezni. Koliko krat tevidim u sanjah pa usaki krat lepega in elegantno oblečenega a ubogi reveš menda ni tako. Dragi moj Sin! Nisi prau razumel zaradi imetja jast sem hotela reči da čebi slučajno tako onemogli dabi morali umreti, da komu bi hoteli izročiti za oskrbnika dokler biti prišel domou in ne dabi pripisovala drugemu toni mogoče tudi čebiti ukazal ne. Bodi pomirjen Dragi Sin saj veš da nimam druzih otrok kakor tebe in čebi mogla biti hotela še toliko in toliko pripraviti a veš da smo ubogi in tudi ti z nami, dosedaj ni še tako hudo hvala Bogu smo kakor ponavadi upajmo in Srčne pozdrave in poljube tvoji stariši zbogom.« Rusija ga je vabila, ker je upal, da mu bo nudila nova gledališka spoznanja. V intervjuju 1936 (Jugoslavenski list, 12. marca) izjavlja: »Usoda mi je namenila, da v zgodnji mladosti obhodim vso Evropo. Da se potepam kakor nomad. Po končani gimnaziji sem bil najprej v Florenci. Zatem je bil na vrsti Dunaj. In ugotovim tole: Italijani terjajo bolj formo kot dikcijo, Nemci hočejo red in natančnost. Vidim: manjka duša in duševnost. Tu v Rusiji, v slovanski materi, se gledališko prerodim. Hudožestveno gledališče naredi name globok vtis. Izoblikuje v meni neki drug, slovanski Weltanschauung.« V nekem drugem intervjuju (Večernik, 17. marca 1936) misel ponovi: »Tam v slovanski Rusiji pri Hudožestvenikih sem se prerodil v gledališki umetnosti. Hudožestveni teater je napravil name globok vtis in prepojen z novim, slovanskim svetovnim nazorom in s slovansko umetnostjo sem se po vojni vrnil v domovino.« Začel je temeljito študirati umetnost hudožnikov. Borku sporoča, da je to počel v Moskvi (Jutro, 12. marca 1936). »Sedaj sem šele spoznal, da je gledališče najmočnejša umetnost, če je prava umetnost. Kolikor so mi dopuščale razmere, sem študiral teater na čisto novi podlagi, namreč na podlagi slavnega Stanislavskega in Nemiroviča-Dančenka. Rusija me je povsem prerodila in vrnil sem se iz nje duševno znatno bogatejši.« Tudi K. Dobida v svojem članku o Pregarcu (glej spredaj) trdi, da se je »njegova usoda dokončno odločila, zlasti ko je v J Sender: * V ^ V" L» , ?/£ U 3 Adresse $aJU/a*toC ^ , ä ^ -'/7 C a rte postale 42i&mou< ^f-j }M€Mcjie4cm> lij*/': S^i^fßU^OC^l &StKCOiXC^ ;': •> Portofrei Verlag der Ssterr. Ges. vom ..Roten CTBrrre“----------- ’PfäcnTfrs* verboten Boainarno Ikvtanie AEcrp. 06m. Kpacuai'O IvpecTB. neponemwü» r.oc!ipenrae*8>i l’reis 3 Heiler ]>er »Stück Materina dopisnica sinu v rusko ujetništvo Moskvi mogel od blizu opazovati in občudovati ustvarjanje slovitega Hudože-stvenega teatra.« »Umetnostne pobude,« nadaljuje Dobida, »ki jih je prejel v Rusiji, so ga vodile vse do današnjih dni, vselej mu je sijal pred očmi ideal resničnega umetniškega gledališča, ki naj bi —< prosto vseh gmotnih težav — služilo samo pravi in čisti umetnosti.« Podobne misli razvija člankar v splitskem časniku Nova doba (12. marca 1936): Pregare je stopil v veliko in slovansko umetniško okolico, ki je ustrezala njegovim željam. Hkrati je doživljal naj usodnejše dni Rusije, posebno še njeno revolucijo. (»Bilo je takrat brez števila sprememb,« pripoveduje v Jugoslavenskem listu, »ruski človek je takole gledal na položaj: napiti se do mrtvega in imeti svobodo, da jahaš po pločniku. Stražniki ti pravijo, da je to prepovedano, ti pa samo pristaviš: Bratec, ampak to je ravno svoboda.«) Toda gledališkega študenta Pregarca nič ni tako vabilo kot gledališki problemi. Poleg hudožestvenikov je spoznal še Meyerholda in vrsto takratnih ruskih avantgardistov, ki so vsi izšli iz hudožniških temeljev. Takšen se je vrnil v domovino, »s poletom in vero v narodni preporod«. To je vse, kar vemo o Pregarčevem »ruskem« umetniškem pa tudi socialnem prebujenju. Bilo je silno — za vse življenje. Drugih posebnih in neposrednih dokumentov o tem nimamo. »Sanjaril je, da bi tu (v Ljubljani) uresničil svoj načrt našega hudožestvenega teatra, boril se je za čisto umetnost.« (B. Borko) Po spoznanjih v Rusiji si je Pregare doma prav gotovo želel delati v kolikor toliko urejenem in umetniško vrednem gledališču. Pri nas je bilo takrat tako le gledališče v Ljubljani. Zato se je rad pogodil z ljubljanskim gledališkim konzorcijem — 1. oktobra 1919. Pogodbo sta za konzorcij podpisala Golia in Praprotnik. Določala je, da se angažma prične »s 15. septembrom 1919 in se zaključi s 15. julijem 1920«. Priznala mu je 700 kron stalne gaže in »doklade iz Beograda«. Zatem je Pregare sklenil še drugo, zadnjo pogodbo z ljubljanskim, zdaj že državnim gledališčem, z veljavnostjo od 1. aprila 1920 do 15. avgusta 1921, ko je, kot je zapisano na plačilnem listu, »izstopil«. Tokrat (ob drugi pogodbi) so mu priznali 1800 kron stalne gaže in 600 kron doklad. Vrednost, ki mu jo je priznala uprava, nam pokaže primerjanje z istočasnimi plačami nekaterih njegovih kolegov: Putjata 4800 + 1800 + 1500 (režiserski honorar), Rogoz 1800 + 600, Sest 2000 + 1600, Wintrova 1400 + 600, Rakarjeva 1200 + 450, Rakuša 800 + 350. Šestindvajsetletni Pregare torej ni štel tako malo, saj sta si bila, kar zadeva denar, popolnoma enaka z Rogozom, Wintrova z daljšim stažem in zanesljivim slovesom pa je bila celo za njim. Opomniti velja, da se je pri Pregarčevem angažmaju na obeh straneh mislilo le na igralsko, ne pa tudi na režisersko delo. In tako je tudi bilo: Pregare, ki je svojo živo in inteligentno umetniško-režijsko radovednost nasitil pri Hudožestvenikih in Reinhardtu, je v Ljubljani samo igral. Vloge v prvi sezoni (1919—1920): 1. Sir Ernest Craddock v Favnu Edvarda Knoblaucha; rež.: Osipovič-Suvalov; premiera: 15. septembra 1919. 2. Student Miško v Dnevih našega življenja Leonida Andrejeva; Sest; 23. septembra 1919. 3. Raymond Lagardes v Tatu Henrija Bernsteina; Osipovič-Suvalov; 4. oktobra 1919. 4. Zdravnik dr. Levay v Kasiji Stanka Majcna; Sest; 25. oktobra 1919. 5. Svetislav v Protekciji Branislava Nušiča; Osipovič-Suvalov; 26. oktobra 1919. 6. Profesorja v Mimogrede Tadeja Rittnerja; Sest; 20. novembra 1919. 7. Janez Pologar v igri Na Pologu Iva Šorlija; Sest; 30. novembra 1919. 8. Župnik v Hlapcih Ivana Cankarja; Sest; 13. decembra 1919. (Jerman-Martinčevič.) 9. Anučkin v Ženitvi Nikolaja V. Gogolja; Osipovič-Suvalov; 14. decembra 1919. (Podkoljosin — Ločnik, Jajčnica — Osipovič-Suvalov.) 10. Ključavničar Kleše v Na dnu Maksima Gorkega; Osipovič-Suvalov; 7. januarja 1920. 11. Dr. Ostermarkt v Očetu Avgusta Strindberga; Osipovič-Suvalov; 17. januarja 1920. (Ritmojsten — M. Skrbinšek, Lavra — Borštnikova.) Ljubljana — okrog 1920 12. Urednik Karlo Petrovič v Brezdnu Ulderika Donadinija; Rogoz; 31. januarja 1920. (Rogoz, Rogozova, Šaričeva.) 13. Nikolaj Proj v Kristalnem gradu Antona Funtka; Osipovič-Šuvalov; 15. februarja 1920. 14. Antonij v Beneškem trgovcu Williama Shakespeara; Osipovič-Šuvalov; 25. februarja 1920. (Shylock — Osipovič-Šuvalov, Lorenzo — Rakuša, Porzia — Šaričeva, Jessica —• M. Danilova.) 15. Gunther v Nori Henrika Ibsena; Danilo; 13. marca 1920. (Nora — Borštnikova, Helmer — Gaberšček.) 16. Prior pater Makarij v Golgoti Srdjana Tuciča; Rogoz; 21. marca 1920. 17. Drugi sleporojeni v Slepcih Maurica Maeterlincka; Šest; 17. aprila 1920. 17. a Prvi vojak v Salomi Oscarja Wilda; Šest; 17. aprila 1920. 18. Oče v Vsiljenki Maurica Maeterlincka; Šest; 6. maja 1920. 19. Zupan v Pohujšanju v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja; Sest; 20. maja 1920. (Krištof Kobar —• Martinčevič, Jacinta — Pregarčeva, Županja — Rogozova, Cerkovnik —■ Rogoz, Zlodej — Peček.) 20. Zupan Koščak Jurij v Pritožnih bukvah Karla Ettlingerja; Danilo; 31. maja 1920. 21. Kmet Lenta v Veleji Antona Novačana; Sest; 12. junija 1920. Vloge v drugi (zadnji) sezoni (1920—1921): 22. Profesor Kremžar v komediji Za narodov blagor Ivana Cankarja; Sest; 16. septembra 1920. 23. Dr. Fleischer v Bobrovem kožuhu Gerharta Hauptmanna; Danilo; 2. decembra 1920. 24. Dr. Lubin v Školjki Alojza Kraigherja; Sest; 19. januarja 1921. 25. Jakob Brodnik v Mrakovih Frana Kosca (Govekarja); Danilo; 23. marca 1921. 26. John Anthony v Borbi Johna Galsworthyja; Sest; 15. aprila 1921. 27. Voditelj iger v Androklusu in levu Bernarda Shawa; Rogoz; 27. aprila 1921. Največ vlog je bilo drobnih, ustvarjalno nevznemirljivih, nekaj pa jih je le bilo, ki jim ni mogoče odrekati tako umetniške cene kot igralskih možnosti — tako npr. Anučkin, dr. Ostermarkt, Antonij, Günther Krogstad in John Anthony, med domačimi pa (odigral je devet likov iz domače dramatike) Župan v Pohujšanju, Župnik v Hlapcih in Kremžar v Narodovem blagru pa morda še Dr. Lubin v Školjki. Zaseden je bil resda v pomembnejših delih, čeprav vseskoz v tako imenovanih manjših vlogah, obšli so ga morda le pri Strindbergu (Smrtni ples — oba dela), Andrejevu (Anfisa) in pri Snu kresne noči. Najbolj pa ga je utegnilo prizadeti, ko so pozabili nanj, ki je gorel za hudožestvenike in jih tudi zares poznal, v Stričku Vanji (premiera 27. septembra 1919), ki ga je na reprizi samo sufliral in ne brez grenkobe zapisal na hrbet plakata: »Sufliral v slovenskem in ruskem jeziku.« Ansambel, v katerem je delal, je dobro označil France Koblar: »Ta pisani, maloštevilni in jezikovno neubrani zbor je opravljal delo, ki ni moglo biti na korist čisti umetnosti. Bilo je v prvi vrsti poslovanje, zakaj nove uprizoritve so se vrstile skoraj iz tedna v teden, v vseh so brez oddiha in zadostne priprave nastopali skoraj vedno isti igralci.« Koblar nato uporabi celo pričevanje Pre-garca samega, ko zapiše: »To stanje je z vso resnobo in zaskrbljenostjo ugotovil R. Pregare ob neuspelem Beneškem trgovcu 1920: po njegovi izjavi...« je vso težo dela nosilo pravzaprav 12 oseb«. »Ti,« pravi Pregare, »nastopajo večer za večerom, edini prosti dan v tednu navadno porabijo za generalko; skušnje so dopoldne in popoldne, tako da opravijo rednega dela, vštevši večerno predstavo, po deset ur na dan.« Režiserji so mu bili: največkrat Šest (13 krat), Osipovič-Šuvalov (8), Danilo (4) in Rogoz (3). Za Pregarca sta bila zanimiva leto starejši Šest in nad Pogodba. § i. Gosp. je od ravnateljstva Slovenskega gledališkega konzorcija angažiran . kot član Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani za § 2. Angažma člana prične s s 15. avgustom 19 1919 in se zaključi petdesetletni Osipovič,* saj sta oba usmerjala igranje »po ruskem načinu: od individualne teatralike v organsko skladnost igre, v iskanje posebnosti posameznega dramskega dela in izrazu njegovega osnovnega občutja«. (Koblar, Dvajset let slovenske drame I, str. 10.) Kritika je povsem neznanega Pregarca ocenila preveč na kratko. Oglejmo si najprej zasebno mnenje dramatika Donadinija. V pismu Pre-garcu 21. junija 1921, torej ob koncu Pregarčevega delovanja v Ljubljani, ga zanima, če mu bo Pregare kaj pisal o svojih kreacijah v pretekli sezoni in o svojih nadaljnjih načrtih. »Všeč ste mi bili v vseh vlogah,« piše prevajalcu svoje drame Brezdno, »ki sem Vas videl v njih. Vaša kreacija v Na dnu pa me je * Rade Pregare je 1938 v 38. številki Jutra objavil intervju s sedemdesetletnim Jakobom Osipovičem, bivajočem takrat v Beogradu. Starec pove, da je zelo rad delal v Sloveniji. »Jaz sem bil tam kakor prerojen. Zal mi je, da sem jo moral zapustiti. Tam sem delal s takim veseljem kakor nikjer drugje. In že takrat sem opazil, da bodo Slovenci imeli najboljši teater v Jugoslaviji. In ga danes tudi imajo. Veste zakaj? Zato, ker so ga vzljubili — vsi: igralci, direkcija in občinstvo. Prav kakor pri nas na Ruskem nekoč. Vsa umetnost Stanislavskega je ena sama beseda: ljubezen ... Moj Bog, s kakšnim veseljem smo delali takrat! Ali se spominjate? ... Res je, ansambel je bil mlad, neizkušen, brez velike rutine, brez tradicije, toda navdušen za delo, da je po generalni vaji »Pohujšanja«, ki je trajala nekako do polnoči, brez premisleka privolil na Sestov predlog, da na svoj račun, iz čiste ljubezni do teatra, do ustvarjanja, odigra generalno vajo še enkrat! Glejte, to je tisto pri teatru, in če tega ni, teater šepa. . . Vidite, tega danes ni več, žal ni več. Zato je tudi malo umetnikov pri gledališčih in dosti rokodelcev. Skoraj bi rekel, sami rokodelci. Vem, takšni so časi — sistemi. Jaz nisem bogve kaj ustvaril v ljubljanski drami. Za menoj so prišli močnejši, urnejši in tudi mladi slovenski umetniki so se razvili. Vendar si laskam, da sem vsaj majhen kamenček priložil v temelje slovenske igralske umetnosti, v temelje slovenske drame. Vidite, to me veseli. To me močno veseli.« (Osipoviča v Slovenskem gledališkem leksikonu pa tudi v SBL ni.) seveda spomnila na nekega igralca pri hudožestvenikih. Ce se ne motim, je bil to Bersenjev, ki Vam je tudi sicer podoben. Vem, da ste mi bili všeč še kot župnik v Hlapcih in v Brezdnu.« Koblar Pregarca v svojih ocenah (Slovenec 1919—1921) nekajkrat sploh ne omeni, tako npr. njegove vloge v Narodovem blagru in v Školjki, ga odkloni kot Antonija v Beneškem trgovcu in priorja v Golgoti, večkrat pa tudi pohvali: »Ta večer je bil gotovo najboljši R. Pregare... Prepričevalno more to doseči samo vesten in resen igralec« (Nora); »Odlični so bili g. Pregare kot župan, dasi je težko igrati pesniško govorečega župana v irhastih hlačah« (Pohujšanje); »Končni prizor med Anthonyjem (Pregare) in Robertsom (Rogoz) je do groze pretresljiv« (Borba). Pomembna je pripomba, da se Pregarcu »večkrat primeri, da mora igrati stvar, ki je njegovim boljšim zmožnostim nasprotna«. Ugotoviti tudi velja, da v njegovih obširnejših pregledih čez obe sezoni, Pregarčevega imena ni najti. Nič posebnega niso našli na njem tudi kritiki Slovenskega naroda in Jutra. V Narodu mu Funtek kar dvakrat očita kričavost (Brezdno, Nora), presuhotnost (tudi Nora, prim. očitek suhoparnosti v Trstu) in indiferentnost (Antonij v Shakespearu), medtem ko v Jutru Pregarčev delež v Narodovem blagru, Bobrovem kožuhu in Školjki sploh ni omenjen, pohvala pa je le v oceni Pregarčevega lika Johna Anthonyja v Galsworthy j e vi Borbi: »Poudaril bi predvsem dva prototipa: Rogoz in Pregare, prvi kot vodja delavcev, drugi kot predsednik upravnega odbora. Oba sta bila v maskah in igri sijajna.« (19. aprila 1921.) K. Dobida resda jubilejno ugotavlja, da je bil Ptegarc v dveh sezonah ljubljanskega angažmaja »odličen interpret raznih karakternih vlog« in da se je uvrstil med prve slovenske igralce, toda očitno je, da se je dobro poznal in da mu igralstvo od Rusije sem ni bilo več edino stremljenje. (Slovenec, 15. marca 1936.) Ne le zato, ker mu je bilo očitano posnemanje hudožnikov, tudi ne zato, ker so ga premalo in narobe zasedah in ker se ni mogel sprijazniti z zgolj artistično-rutinskim pojmovanjem igralčevega opravila, pač pa zato, ker je hotel reformirati naše gledališče v celoti. In prav v tem se loči od svojih gledaliških sodobnikov, ki so sicer marsikaj znali in vedeli, niso se pa česa podobnega domislili, če pa so se, potem niso imeli ne znanja ne volje za kakršno koli drznejše in izvirnejše tveganje. »Sanjaril je, da bi tu (v Ljubljani) uresničil svoj načrt hudožestvenega teatra, boril se za čisto umetnost.« »V Ljubljani sem hotel uveljaviti ruske ideje v gledališču, a naše razmere so bile preozke,« pravi sam. (Večernik, 17. 3. 1936.) Njegova temeljna misel je bila, ustanoviti v Ljubljani »gledališko trupo v stilu Stanislavskega«. (Komedija, 8. marca 1936.) Ce hoče to doseči, je vedel, potem mu je zaorati v širino in globino, lotiti se reševanja premnogih problemov, ki pogojujejo gledališče oz. ga opredeljujejo kot umetniško dejanje. Povsem razumljivo je, da je pri tem hotel seči tudi po najneposrednejši, najhitrejši in hkrati najučinkovitejši možnosti —■ po režiji. Vendar nikakor ne kaže misliti, da nekako »ni prišel na vrsto«, kot temu pravimo, ali da je ob obeh »Rusih« — Sestu (»Režija O. Šesta je zmeraj garancija« — F. Koblar) in Osipoviču—‘Suvalovu, imel manjvrednostni občutek, ali da je ob »starem praktiku« (Koblar) Danilu še premalo znal. Nikakor. Prej velja verjeti, da se je zavedal — njegovo takratno ravnanje nam to potrjuje — kako so gledališke zmage zmeraj posledica urejenosti in ubranosti mnogih, tolikokrat neopaznih in še večkrat zanemarjenih sestavin. Sklepati smemo, da je svoje najizrazitejše gledališko hotenje, ki ga je kmalu zatem, čeprav ne v Ljubljani, z vso silovitostjo tudi uresničeval, žrtvoval gradnji temeljev, ki ne puste, da bi stavba gledališke dejavnosti visela v zraku kot žrtev zgolj navdušencev ali neznalcev, ki se jim sanja ne o zamotani izračunljivosti statike gledališke kulture in umetnosti, posebno še na Slovenskem. (J. Palavestra v članku Umjetnički nerv R. Pregarca — Jugoslavenski list 8. marca 1936 — pravi, da ga je že prva režija postavila tja, kamor je sodil: »Med režiserje duha in invencije, žive umetniške radovednosti, fantazije in živcev, ki so trepetajoči in neprestano napeti«.) Zavedal se je, da je treba najprej razčistiti do takrat dovolj nejasne pojme o gledališču in s tem »temeljito preobraziti domačega igralca« (Koblar) pa tudi občinstvo. Zato je začel — »eden najmočnejših eruditov med našimi (tj. jugoslovanskimi) igralci« (N. Bartulovič, Pravda 11. marca 1936) pisati'načelne in strokovne članke ter zasnoval in uresničil prvo slovensko in jugoslovansko gledališko revijo Maska (od oktobra 1920 do julija 1921). Te vrste delovanje (strokovno pisanje in gledališki časnik) ga je odslej obsedalo vse do smrti. Eden njegovih prvih strokovnih člankov z naslovom Naša drama, igralci in kritika je izšel v treh nadaljevanjih pod zaglavjem »Listek« v Slovencu 13., 16. in 17. marca 1920. Avtor v njem razloži, kako naj igralec študira svojo vlogo. V tem svojem »sistemu« vidi tri stopnje: »moment prve receptacije«, »moment reflektirajoče poglobitve« in »predstavljanje osebe«. Igralci vsak po svoje prehodijo to pot — »manj ali bolj hitro, manj ali bolj naporno, z manjšim ali večjim zadržkom na glavnih postajah«. Prva stopnja se pojavlja pri vsakem človeku, ki je količkaj občutljiv, a je umetniško še nepopolna, »ker ni mogoče iz afekta sploh nobeno umetniško, ampak samo konvencionalno predstavljanje«. Igralec tu še ne pride do objek-tiviranja. Žalibog večina (naših) igralcev ne pride »čez to prvo stopnjo svoje delovne poti«. Posebno igralke pogosto ostanejo na nji, nekatere kar do konca življenja. Spričo svojega »fino organiziranega instinktivnega bogastva, boljšega okusa in finejšega občutka« že v prvem afektu zadenejo vloge, ki so jim zaupane. Iz tega sledi, da »imamo zelo malo velikih ženskih umetnikov, manj kot moških, imamo pa sorazmerno več splošno boljših igralcev ženskega spola«. Popolnoma neuporabna pa je ta stopnja (afekt) v moderni umetnosti, ki je ne zanima več tip, ampak »samozavestna osebnost«, »ravno ta človek, ne drug — kajti ta bi bil drugačen«. Prav zato »moderne pesniške postavke (tj. odrski liki) zahtevajo duševne obdukcije«. — »Ce izvrši to delo igralec-umetnik, tedaj imamo postavo polno toplote in življenja, nasprotno izvrši pa to delo rutiner, tedaj imamo shemo in ne umetniško postavo pred seboj.« Tega dela pa ni mogoče opraviti »samo instinktivno in čustveno«, ampak »samo potom refleksije«. Ob reflektirujoči poglobitvi (druga stopnja) si skuša igralec »pridobiti predvsem jasen pogled v to, kar je občutil«, »začne analizirati svojo nalogo kot umetnik, ki premišljuje«. »On kot subjekt mora skušati predstavljati popolnoma drugega, popolnoma določenega človeka«, zato ga mora razumeti do zadnjega, mora »razsvetliti najglobokejše kote (njegove) duševne organizacije«. Cilj druge stopnje je natančen sklep o lastni umetniški nameri. Tu torej »deluje v prvi vrsti od bistva umetnosti prepojen razum«. »Šele misel zbere vsoto različnih in različno močnih inspiracij v umetniški, skupni organizem, šele misel uravna prekipevajoče izbruhe čustev in jih vodi zopet k temu, kar je umetniško dopustno in dobro — odpira pa tudi istočasno nove čustvene sfere. Šele misel uredi impresije. Misel jih izjednači.« (Ob gostovanju ruske skupine Muratova je J. Vidmar zapisal: »Za naše razmere je bilo pri teh predstavah mnogo novega. Predvsem dejstvo, da je vsak igralec brez izjeme razumel svojo vlogo. Za človeka, ki je vajen domačih predstav, je to popolnoma novo in naravnost presenetljivo.« Maska, št. 1.) Kar je bilo na prvi in drugi stopnji umetniško pregledano in predelano, je treba na tretji stopnji umetniško upodobiti oz. predstaviti občinstvu. Pri tem je treba uporabljati s pomočjo občutenja in razuma sestavljene prvine, saj je le tako mogoče doseči, da bodo upodobljeni značaji ljudem razumljivi. Vendar je, žal, le malo igralcev, »ki izravnajo in priravnajo pri ustvarjalnem procesu činitelje čustva in razuma«. Intuitivno ustvarjajoči umetnik se zdi v splošnem bolj omejen (enostranski), zato pa bolj resničen in nežneje občutljiv, medtem ko je razmišljujoči v splošnem bolj mnogostranski in zanesljivejši. »Le malo po božje nadarjenih je, ki imajo v enaki meri in vse umetniške sile in umetniške pripomočke. Samo tu se tedaj lahko govori o resnični, pravi umetnosti.« Pregare se je zavedal, da odpira nova, kar revolucionarna poglavja, da govori o rečeh, ki so odločno proti doslej veljavnemu rokodelskemu pojmovanju igralčevega oblikovanja in mu je zato pričakovati prej jeze in zamere kot spoznanja in spremembe. Zato je pripomnil, da je »tako delovanje igralca mogoče le na velikih odrih, ki imajo dovolj ansambla, kjer ima igralec dovolj časa za študiranje, kjer vodijo gledališče strokovnjaki«. Zatem je na široko razprl karte: »Pri provincialnih gledališčih pa (kakor je npr. naše), kjer ni strokovnjakov, kjer se gledališče bori navadno z denarnimi razmerami, kjer ni dovolj ansambla, modernih režiserjev itd., je tako delo izključeno. Na takem gledališču ni igralec več umetnik, ampak rokodelec. Pri takih provincialnih gledališčih so voditelji navadno laiki-idealisti, režiserji pa starokopitni rutinerji (ki niso drugod dosegli mnogo uspehov) s staromodnim repertoarjem, katerega postavljajo na oder iz mnogoletne prakse brez čustvenega in razumskega ustvarjanja. In če pride kako novo, moderno, dobro delo v njihove roke, ga postavijo tudi na ta način na oder.« Bojijo se vsakega napredka in sicer zato, ker ne živijo z duhom moderne gledališke umetnosti. Pripetilo se mu je celo — Pregarcu — da mu je naš režiser iztrgal neko novo strokovno gledališko knjigo iz rok in mu dejal z nekakim strahom, »ki je trenutno preletel njegov obraz«: Prepovedujem vam citati in se zanimati za take knjige! Tudi vaj je premalo, nadaljuje Pregare. V večjih gledališčih je najmanj 18 do 20 »dobro režiranih vaj«, v Parizu ni nobena redkost 70 do 80 vaj — v našem gledališču pa je le 6 do 10 vaj, včasih pa celo manj, tako »da ima naš igralec zjutraj vajo za igro X, popoldne za vajo Y, zvečer pa predstavo Z, tako da se mu te razne osebe iz različnih iger popolnoma zmešajo v glavi, da poda take osebe skoraj vedno nejasno, nedovršeno«. Umetniško igranje je torej pri nas »popolnoma izključeno«. Kje je krivda? »Pri krmilu. Zato pri podržavljanju gledališča polagajo igralci upanje v novo imenovane voditelje, če bo seveda to imenovanje tudi srečno rešeno in bodo imenovani na ta mesta strokovnjaki-umetniki.« Studijo je zaključil z jasno besedo o gledališki kritiki: »Kritike naših gledaliških kritikov so preveč literarne, zato ker ne poznajo dramaturgično tehničnih problemov. Saj tudi ne morejo... Ne poznajo ustvarjanja in razumevanja vloge z umetniškega in tehničnega stališča igralčevega itd. Za kritiziranje je potrebna zmožnost umetniškega presojevanja z vso s tem zvezano izvedenostjo in znanjem. Potrebno bi bilo, da bi gledališki kritiki prisostovali vsaj eno sezono pri vseh vajah in opazovali delo gledaliških umetnikov. Na ta način bi dosegli tudi to, da bi se igralci ravnali kolikor toliko po njih strokovnih kritikah. Na sedanje kritike se igralci prav nič ne ozirajo in se ne ravnajo po njih, ker ne najdejo v njih nič porabnih nasvetov.« Te in podobne kritične misli za prebujo in preobrazbo slovenskega gledališča je odslej ustno in pismeno nenehno izpovedoval in zaradi njih prestajal silo gledaliških vodij pa tudi svojih kolegov. Učinkovito torišče jim je našel v reviji Maska, ki ji je bil pisec, organizator in glavni oz. odgovorni urednik. (V dopisu pododbora iz Osijeka pododboru v Ljubljani 17. septembra 1920 je še pripis za Pregarca: »Veseli me, da si se odločil na lastno pest izdajati Masko. Prav.« Podpis nečitljiv. — Dopis kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani pododboru, 20. septembra 1920: Prijava, da bo Pregare odgovorni urednik Maske je vzeta na znanje. »Pripominja se pa, da bo mogel ostati g. Pregare, kateri je v Trst pristojen, po ureditvi državljanstva le tedaj nadalje odgovorni urednik, če mu bo priznano državljanstvo v naši državi.«) Maska je bila zamišljena kot polmesečnik, izšlo je je 10 številk na skupno 168 straneh velikega formata: leta 1920 1. in 15 oktobra, 1. in 15. novembra, 1. in 15. decembra ter 1921 1. in 15. januarja, 26. junija ter »kongresna številka« v juliju. Zadnji številki verjetno nista bili več v njegovi redakciji — Pregare je bil takrat že na poti iz ljubljanskega gledališča — čeprav je geslo zadnje številke, kakor da bi ga izbral on: Naj slavje množice te ne upijani, posmeh strupenih duš naj te ne rani. 28. avgusta jo je najavil Udruženju z naslednjim priporočilom: »Revija bo prinašala (vsakih 15 dni izide nova številka) poleg strokovnih člankov in organizacijskega vestnika, novosti iz dramatične literature, izborne kritike o drami in operi (najboljši kritiki Slovenije so obljubili sodelovanje), gledališke satire in slike. Kakšnega kulturnega pomena je revija, menda ni treba posebej naglašati. Po vsem kulturnem svetu imajo take revije. Samo v Jugoslaviji se nismo povzpeli še tako visoko.« Zatem prosi za požrtvovalnost vseh članov: naj nabirajo za tiskovni sklad, povsod propagirajo idejo o gledališkem listu ter sodelujejo z dopisi in strokovnimi ali literarnimi prispevki. Saša Santel je po njegovem naročilu napravil risbo za platnice (Santel pododboru 30. avgusta 1920). Ohranjenih je nekaj odgovorov tistih, ki jih je glavni urednik povabil k sodelovanju: Anton Funtek članka o Borštniku »zaradi preobilih poslov« ne more spisati (prispeval ga je P. Golia), urednik Jože Stabej je pripravljen »stopiti v krog sotrudnikov« in bi poročal o predstavah v mariborskem gledališču, dr. Demeter Bleiweis je pripravljen »spisati članek o pevskem glasu« (izšel je z naslovom O higijeni pevskega glasu), prof. Koštial pa »željeno razpravo« o izgovarjavi slovenščine na odru (tudi izšla). (JDRUŽENJE GLEDALIŠKIH IGRALCEV SHS PODODBOR LJUBLJANA PROTEKTOR: NJEGA VISOČANSrvO REGENT ALEKSANDER Ljubija n a, %/> 0,1 ■ -/j /tdo~ddthr ^ L-9/ o it^L f(dkjX-i{J£ jddoJzMc/ /ff- /V Li j^H'c dLÖ-1 id $ * j' dt dtl /'< ? /-• T-CtAyi f , - de Vy 4 dd /(lcicotfnd d^dr'/ ,/S /ul' //¿Wo //^v ddrAddy jif-Ltj <-f{švo%j-tfic{d oft f~ry/? u/f otyf/eß//, OH’ffiufa , stLf-V-tdči-' d Mouuotdc-oece, d&rifcw^ d-rntt dz/tdc f- dnrta^i t* e-/uA^', jJi/'^fd ^Lr ’-fyß-l (f&H^Uu'j/ H> e/o-o-o r(fi! J .¿¡fco/z • jjjfcjL. 4-a.-^dte fu/ jdijes jd fliusyo.. d/c£dccoo.&y o jUnOui^-A /c t-0 zd/O / (U&fcčfe. O/ dredj y$ s k a o (o m 'S> . d X/ ««- dd d(d «¿j (c ¿vete, /tm/s y£ fc. sMsVu'n . do-ucf' 4h- die^¿fddcfyo ' 4e /fU/UO /UHnpd' d tzdc , , ki ga je v Ljubljani začel, potem pa se mu predajal z vedno večjo strastjo vse do zadnjih moči in možnosti. V čas ljubljanskega angažmaja sodijo trije prevodi: Petrovičev Gozd (uprizorjen v Ljubljani 14. novembra 1919, v Mariboru 10. novembra 1921, v Celju in Ptuju), Donadinijevo Brezdno (v Ljubljani 31. januarja 1920) in Tucičeva Golgota (v Ljubljani 21. marca 1920, v Mariboru 16. decembra 1922, v Ptuju in Celju). Rad je tudi risal. Imel je zelo spretno roko. Rad je zarisaval scenske osnutke. Začutil je, da mu oči slabše služijo. Kdaj pa kdaj je pomislil, da ga lahko udari slepota. Ali pa se mu je to z očmi samo tako videlo? Morda pa je le svet zanj postal temnejši? Na III. kongresu (5., 6. in 7. julija 1921) so predlagali Pregarca v sekcijo za spremembo pravil Udruženja. Pregare se je za izvolitev zahvalil, »jer radi spora svoga sa mjesnim odborom u Ljubljani ne želi u opče učestovati u radu ovogodišnje skupštine kojoj inače želi što plodonosniji rad na korist našega staleža.« V obširnem zapisniku kongresa res ne najdemo več Pregarčevega imena. Pač — enkrat. »Tretji dan — g. Danilo iznosi spor izmedju sedanje uprave pododbora u Ljubljani in prijašnje g. R. Pregarca. G. Pregare odbija sve 1) c- ^2^/^ zj £iJt'7 3j l^zrz4*~i)r¥%^ -v ¿^fj -fl-tA £3/«r~*1" +y # -r' S s % '■ , x' *• F* ■... Ai-r / ... / 'V M * fr? --/ y > / t fr/ c.c? / // -U ■■'•*■<#> S-firt- ■/ - $ -v /*. ■: rx^> -t^SlJU; u /A} *¿4 • c' c-~^T /V» &**• ( r.r/-t4*yk ' / A fr . _ ... " />"* * * * * . t> ^^^**~gr-x f{ ^■¿-'tsj / »A '-^_ £ * ,v 1^L^- f ^ -%-C.2*y — V . ■'¿~c "•■ ■" •-•'■ * >> ' «•<♦ -' .'• ,*>. ^ ' " < ^ /T '~~£ j? I r/ S*1*' Mas&P** " **■■■'-* ~r> * t*-4/t* fc-AQ- ‘ • * •i-r‘-‘ A~r **"*■*-■ *7% „ >* * fw"" -' ,*/ -1 r r, /j /' u? • . .«/ n * .. W- * 'v .. „ ,; '•• i,, Pregarčev lastnoročni seznam listin in potrdil, ki jih je po 1945 predložil za ureditev pokojnine napadaje g. Danila i traži zaštitu anketne komisije, u kojoj če razložiti svoje stanovište. G. podpredsednik Cvijanovič prekida ovaj neugodan incident članova ljubljanskog udruženja, konstatujuči, da je to njihova domača stvar, koja ne spada pred forum glavne skuštine, ali da se dozvoljava stvar razčistiti pred anketnom komisijom.« Takoj po 3. rednem občnem zboru ljubljanskega Udruženja 29. septembra 1921 je Danilo pisal pododboru pismo grenkega razočaranja. V njem stoji med drugim: »Toda spomnil sem se g. Pregarca in to mi je v tolažbo.« Mnogo kasneje je Pregare pisal Borku o svojih ljubljanskih upih. »Sanjaril je, da bi tu (v Ljubljani) uresničil svoj načrt našega hudožestvenega teatra, boril se za čisto umetnost.« K temu je pristavil še eno besedo, ki jo zdaj zapišimo: »Zaman.« Bilo bi nespametno reči: »Kako daleč bi danes že bili, če bi se Pregarcu posrečilo uresničiti njegov načrt.« Pravično pa je, če ugotovimo, da je bil tistikrat najizrednejši mož našega gledališča in da je njegova takratna zgodba ena najbolj tragičnih v zgodovini ne le ljubljanskega, ampak vsega slovenskega gledališča. Rade Pregarc à Trieste et à Ljubljana (1912—1921) Pregarc Rade (1894—1952) est, avant la première guerre mondiale et à l’époque entre les deux, une personnalité exceptionnelle parmi les créateurs du théâtre Slovène. Son rôle extraordinaire ne réside pas seulement dans son universalité, car il était en même temps qu’acteur et metteur en scène aussi pédagogue, dramaturge, théoricien de théâtre, publiciste et traducteur ainsi que — au moins après la première guerre mondiale — l’homme de théâtre avec des vues les plus larges et des concepts les plus claires de chez nous (pendant sa captivité en Russie, il s’est assimilé la profession de foi artistique du Théâtre d’art de Mosscou), mais il était encore l’initiateur et l’organisateur de la conscience professionnelle et artistique dans le cadre de l’Union d’acteurs de théâtre, fondée en 1919. En tenant compte de tout cela, il n’est pas impossible que c’aurait été justement lui qui ait pu au plus haut degré déveloper et anoblir l’expression théâtrale slovèene, s’il avat eu la possibilité de s’y manifester plus longtemps par son influence. Cela ne s’est malheureusement pas accompli, car il a travaillé en Slovénie (à Trieste, Ljubljana et Maribor) seulement cinq ans, tandis qu’il a consacré ses meilleures forces au travail acharné en Croatie et en Serbie. L’article ne traite que des premiers chapitres de sa vie: sa jeunesse, sa saison à Trieste, sa rencontre en Russie avec des représentants du Théâtre d’art de Moscou et ses deux saisons (1919—1921) à Ljubljana. Ce sont justement les deux dernières qui portent déjà toutes les empreintes de ses tendances principales, en premier lieu son désir de transplanter les conceptions du Théâtre d’art de Moscou dans le théâtre Slovène, ainsi que son projet de transformer le caractère de l’acteur Slovène au point de vue spirituel et professionnel. Mais ces projets échouèrent, car il était trop jeune et sans renommée, tandis que la réaction contre lui, nourrie par l’intrigue et l’ignorance, s’avéra trop fort. Le jeune artiste a été obligé à se transférer à Split, ville plus riche de soleil. REPERTOAR SLOVENSKIH GLEDALIŠČ RÉPERTOIRE DES THÉÂTRES SLOVÈNES 1967-1972 f DOPOLNILO H KNJIGI REPERTOAR SLOVENSKIH GLEDALIŠČ 1867-1967 SLOVENSKI GLEDALIŠKI MUZEJ V LJUBLJANI 1973 POPIS STA PRIPRAVILI MAJDA CLEMENZ IN MOJCA KAUFMAN Pričujoči popis dramskih in opernih predstav v slovenskih gledališčih nadaljuje in dopolnjuje knjigo »Repertoar slovenskih gledališč 1867—1967«, ki jo je izdal Slovenski gledališki muzej ob stoletnici Dramatičnega društva, se pravi kontinuiranega, ¡poklicnega gledališkega prizadevanja na Slovenskem. Odkar je bila jeseni 1967 ta knjiga dotiskana, smo urejali kartoteke z gradivom za nove sezone in že takrat smo se odločili, da bomo občasno, vsako leto ali vsakih pet let objavljali tako zbrano gradivo bodisi v samostojnih publikacijah, bodisi v naši stalni reviji za gledališke raziskave. Ker nam je pomanjkanje sredstev onemogočilo, da bi natisnili popis za obdobje zadnjih petih let (1967—1972) samostojno, smo se odločili za objavo v tem, dvaindvajsetem zvezku Dokumentov SGM in poskrbeli za nekaj odtisov. Naš popis je prirejen po istih načelih, ki so nas vodila pri jubilejni knjigi in so bila razložena v uvodu; le v nekaterih podrobnostih smo se od takratne rabe oddaljili: ženska imena, na primer, pišemo v prvotni obliki in ne tako kakor je v navadi na gledaliških letakih, saj to v nekaterih primerih tujemu uporabniku otežkoča rekonstrukcijo priimka ali pa dela zmedo celo pri abecedi (npr. Goreč — Gorčeva). Prvi, osrednji del našega popisa upošteva vsa slovenska gledališča, ki so v tem obdobju imela status poklicnih ustanov ali so delala s poklicnimi igralci in prirejala predstave v slovenskem jeziku — tako so upoštevane na eni strani tudi občasne eksperimentalne skupine, na drugi strani pa Stalno slovensko gledališče v Trstu, četudi deluje zunaj državnega ozemlja. Drugi, manjši del, dopolnjuje in deloma tudi popravlja knjigo »Repertoar slovenskih gledališč 1867—1967«. V teh petih letih smo opravili nekatere nove raziskave, našli smo nekaj novega gradiva (npr. serijo starih tržaških letakov iz obdobja pred prvo vojno), kritika nas je opozorila na nekatere pomanjkljivosti (zlasti v Slavistični reviji 1971, 96), pa tudi razni sodelavci in uporabniki. Vse to smo skušali upoštevati. Delo je pogosto zapleteno, saj se nemalokdaj primeri, da je letak natisnjen, predstave pa sploh ni bilo ali je bila odložena za več dni in so šele poznejše raziskave in primerjave s časopisi, arhivskimi viri itd. odkrile bolj zanesljive podatke. Nekatere že popisane predstave so imele v teh petih letih vrsto novih ponovitev, zato je bilo treba popravljati prej navedene številke. Nekatere spodrsljaje pa je povzročila tudi naglica pri zadnjih pripravah v letu 1967, ko nam je šlo za to, da bi knjiga res izšla ob jubileju — odtod razmeroma številni popravki zlasti pri imenskem kazalu. Vsa taka dopolnila in popravke naj bi upoštevala druga izdaja naše jubilejne knjige, ki naj bi izšla, denimo, za stodvajsetletnico Dramatičnega društva, predhodnika Slovenskega narodnega gledališča. Dotlej pa so v načrtu dopolnilni popisi, ki naj bi prihajali na svetlo, tako kakor ta, vsakih pet let. Le répertoir des théâtres Slovènes de 1961 à 1972 La présente description des représentations dramatiques et d’opéras dans les théâtres Slovènes continue et complète le livre »Le répertoire des théâtres Slovènes de 1867 à 1967«, publié par le Musée du théâtre Slovène à l’occasion du centenaire de la Société dramatique et renferme l’époque des dernières cinq années. La description suit les mêmes principes sur lesquels était basé le livre du centenaire (voir l’explication dans la préface, pag. 5—10). La première et principale partie de notre description traite des représentations dans tous les théâtres Slovènes travaillant dans la cadre du statut d’institutions professionnelles, ainsi que des représentations dans les théâtres qui ont travaillé avec des acteurs professionnels et en langue Slovène (p. ex. des groupes experimentaux périodiques, Le Théâtre Slovène à Trieste, Italie); la deuxième partie, plus brève, contient certaines corrections et suppléments au livre »Le répertoir des théâtres Slovènes de 1867 à 1967«, entremis par de nouvelles sources d’études et de recherches ainsi que par quelques avertissements des collaborateurs et des lecteurs. Tous ces suppléments et corrections sont visés à être inclus dans la deuxième édition du »Répertoir«, destinée à paraître par exemple à l’occasion de la 120-ème année de la Société dramatique. Jusqu’à cette date-là sont en vue des descriptions supplémentaires, projetées à paraître tous les cinq ans. PRVI DEL KRONOLOŠKI POPIS DRAMA SNG V LJUBLJANI LE THÉÂTRE DRAMATIQUE NATIONAL SLOVÈNE DE LJUBLJANA 1 Cankar Ivan: HLAPCI. Drama v 5 dej. Rež.: S. Jan. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Vovk & S. Pavlič. 7. okt. 1967 (55 pred.). Gled. list št. l. 2 Linhart Anton Tomaž: MISS JENNY LOVE. (MISS JENNY LOVE.) Tragedija v 5 dej. Prev. B. Kreft. Rež.: M. Herzog. Sc.: U. Vagaja. Kost.: M. Jarc. 20. okt, 1967 (33 pred.). Gled. list št. 2. Glasba: L. Lebič. Skupna predstava Drame in AGRFT. 3 Pinter Harold: VRNITEV. (THE HOMECOMING.) Prev. C. Kosmač. Rež.: Ž. Petan. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Bartl. 24. okt. 1967 (37 pred.). Program. Predstava Male drame. 4 * * * * 4 Čehov Anton Pavlovič: IVANOV. (IVANOV.) Drama v 4 dej. Prev. J. Moder. Rež.: B. Stupica. Sc.: B. Stupica. Kost.: B. Stupica. 14. dec. 1967 (38 pred.). Gled. list št. 3. Glasba: C. Šedlbauer & M. Vodopivec. 5 Beckett Samuel: ČAKAJOČ NA GO-DOTA. (EN ATTENDANT GODOT.) Prev. F. Jamnik. Rež.: F. Jamnik. Sc.: F. Jamnik. Kost.: F. Jamnik. 13. jan. 1968 (22 pred.). Gled. list št. 4. Mim: A. Valdes. 6 Kačič Mila: LOK. Večer poezije. 22. jan. 1968 ¡(3 pred.). Program ni izšel, letak z dne 22. jan. 1968. Predstava Male drame. 7 Kozak Primož: KONGRES. Rež.: Ž. Petan. Sc.: U. Vagaja. Kost.: A. Dolenc. 24. febr. 1968 (44 pred.). Gled. list št. 5. 8 Aishilos: ORESTEIA. (ORESTEIA.) Prev. A. Sovre. Rež.: M. Korun. Sc.: M. Korun. Kost.: M. Jarc. 22. marca 1968 (44 pred.). Gled. list št. 6/7. Glasba: D. Božič. Maske in rekviziti: U. Vagaja. V sez. 1968/69 igrano brez 3. dela. 9 MAVRICA. Recital Marjana Benedičiča. 10. apr. 1968 (2 pred.). Program ni izšel, letak z dne 10. apr. 1968. Predstava Male Drame. 10 Duras Marguerite: GELE DNEVE V KROŠNJAH DREVES. (DES JOURNÉES ENTIÈRES DANS LES ARBRES.) Komedija v 3 dej. Prev. J. Negro. Rež. : M. Herzog. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 26. apr. 1968 (25 pred.). Gled. list št. 8. 11 Shakespeare William: HAMLET. (HAMLET, PRINCE OF DENMARK.) Tragedija v 5 dej. Prev. O. Župančič. Rež.: M. Korun. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 25. okt. 1968 (47 pred.). Gled. list št. l. Glasba: D. Božič. 12 Richardson Jack: SMEH POD VISLICAMI. (GALLOWS HUMOR.) Prev. M. Lužnik. Rež.: 2. Petan. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: A. Bartl. 28. okt. 1968 (22 pred.). Gled. list Male drame št. 1. Ples: J. Mejač. 13 * * * * * 13 Javoršek Jože: MANEVRI. Komedi- ja. Rež.: Z. Šedlbauer. Sc.: M. Vovk & U. Vagaja. Kost.: M. Vovk & U. Vagaja. 6. dec. 1968 (43 pred.). 14 Arrabal Fernando: ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR. (L’ARCHITECTE ET L’EMPEREUR D’ASSYRIE.) Prev. J. Negro. Rež. : J. Souček. Sc.: S. Jovanovič & T. Lapajne. 20. dec. 1968 (43 pred.). Gled. list Male drame št. 2. Glasba: V. Globokar. 15 Smole Dominik: KRST PRI SAVICI. Rež.: F. Jamnik. Sc.: D. Tršar. Kost.: A. Bartl. 25. jan. 1969 (37 pred.). Gled. list št. 3. Glasba: A. Srebotnjak. 16 Albee Edward: KOČLJIVO RAVNOVESJE. (A DELICATE BALANCE.) Prev. M. Golob. Rež. : M. Herzog. Sc.: V. Molka. Kost.: V. Zupan. 8. febr. 1969 (28 pred.). Gled. list št. 4. 17 Havel Vaclav: OBVESTILO. (VYRO-ZUMËN1.) Igra v 12 sl. Prev. T. Korošec. Rež.: D. Jovanovič. Sc.: U. Vagaja. Kost.: A. Dolenc. 1. marca 1969 (21 pred.). Gled. list št. 5. Glasba: T. Domicelj. 18 Stoppard Tom: ROZENKRANC IN GIDDENSTERN STA MRTVA. (ROSENCRANTZ AND GUILDEN-STERN ARE DEAD.) Prev. M. Golob. Rež.: M. Korun. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 29. marca 1969 (22 pred.). Gled. list št. 6. Glasba: I. Štuhec. Mim: A. Valdes. 19 Miklavc Branko: POMARANČNI-KOV JUBILEJ (SLOVESNOST — SPOMINI IZ PREDALA — POTUJOČI HYDE PARK CIRKUS). Rež.: J. Povše & B. Miklavc. Sc. : J. Lenassi. Kost.: A. Dolenc. 30. marca 1969 (8 pred.). Gled. list Male drame št. 2. 20 Kleist Heinrich von: PRINC HOM-BURSKI. (PRINZ FRIEDRICH VON HOMBURG.) Igra. Prev. M. Klopčič. Rež.: S. Jan. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 21. maja 1969 (20 pred.). Gled. list št. 7. Glasba : U. Krek. 21 Rozman Lojze: RAZMERJA (VEČER JE ROJSTVO, NOČ ŽIVLJENJE, JUTRO SMRT). Rež.: L. Rozman. Kost.: M. Jarc. 23. sept. 1969 (6 pred.). Gled. list Male drame št. 1. Mim: A. Valdes. 22 Giraudoux Jean: AMFITRION 38. (AMPHITRYON 38.) Komedija v 3 dej. Prev. R. Vrančič. Rež.: F. Jamnik. Sc.: N. Matul. Kost.: M. Jarc. 27. sept. 1969 (39 pred.). Gled. list št. l. Glasba: U. Koder. 23 * * * 23 Ghelderode Michel de: RDEČA MA- GIJA. (MAGIE ROUGE.) Igra v 3 dej. Prev. R. Vrančič. Rež.: M. Korun. Sc.: M. Korun & U. Vagaja. Kost.: U. Vagaja. 3. okt. 1969 (22 pred.). Gled. list št. 2. Glasba: M. Stibilj. 24 Jovanovič Dušan: ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA ... Rež. : 2. Petan. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 7. okt. 1969 (90 pred.). Gled. list Male drame št. 2. Glasba: D. Božič. 25 Kozak Primož: LEGENDA O SVETEM CHE. Rež. : 2. Petan. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Bartl. 16. dec. 1969 (32 pred.). Gled. list št. 3. Glasba : I. Petrič 26 Ionesco Eugène: UČNA URA. (LA LEÇON.) Prev. V. Sturm. Rež.: J. Souček. Sc.: T. Lapajne. 9. jan. 1970 (25 pred.). Gled. Ust št. 4. 27 Ionesco Eugène: KRALJ UMIRA. (LE ROI SE MEURT.) Prev. J. Negro. Rež.: J. Souček. Sc.: T. Lapajne. 9. jan. 1970 (24 pred.). Gled. list št. 4. 28 Grum Slavko: DOGODEK V MESTU GOGI. Igra v 2 dej. Rež. : M. Korun. Sc.: M. Korun. Kost.: M. Jarc. 21. febr. 1970 (34 pred.). 29 O’Casey Sean: JUNONA IN PAV. (JUNO AND THE PAYCOCK.) Tragedija v 3 dej. Prev. C. Kosmač. Rež. : 2. Petan. Sc. : P. Pašič. Kost.: A. Bartl. 4. apr. 1970 (27 pred.). Gled. list št. 6. Glasba: V. Kostič. Kor.: M. Jeras. 30 Jonson Ben: VOLPONE ali LISJAK. (VOLPONE or THE FOX.) Komedija v 5 dej. Prev. J. Menart. Rež. : F. Jamnik. Sc.: N. Matul. Kost.: M. Jarc. 15. maja 1970 (33 pred.). Gled. list št. 7. Glasba: U. Koder. Kor. : M. Jeras. Mim: A. Valdes. 31 Shakespeare William: MACBETH. (MACBETH.) Prev. O. Župančič. Rež.: 2. Petan. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 9. okt. 1970 (39 pred.). Gled. list št. l. Glasba: I. Petrič. 32 33 32 Ustinov Peter: PHOTO FINISH. (PHOTO FINISH.) Prev. M. Golob. Rež. : F. Jamnik. Sc.: V. Rijavec. Kost.: A. Bartl. 17. okt. 1970 (51 pred.). Gled. list št. 2. 33 Mrak Ivan: MIRABEAU. Tragedija v 2 delih — 4 sl. Rež. : J. Vrhunc. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: D. Vidic. 6. nov. 1970 (20 pred.). 34 Strniša Gregor: ŽABE ali PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LA-ŽARJU. Moraliteta. Rež.: M. Korun. Sc.: U. Vagaja. Kost.: M. Jarc. 7. nov. 1970 (43 pred.). Gled. list Male drame št. 1. Glasba: A. Srebotnjak. 35 Anouilh Jean: ORKESTER. (L’ORCHESTRE.) Igra — koncert. Prev. R. Vrančič. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: U. Vagaja. Kost.: D. Vidic. 15. jan. 1971 (25 pred.). Gled. list Male drame št. 2. Glasba: G. Van Parys. 36 Zupan Vitomil: ALEKSANDER PRAžNIH ROK. Tragična komedija o Aleksandru Velikem v 3 delih. Rež.: M. Korun. Sc. : M. Korun. Kost.: M. Jarc. 16. jan. 1971 (26 pred.). Gled. list št. 4. Glasba: I. Štuhec. 37 RECITAL PREŠERNOVE PRIPOVEDNE POEZIJE. 7. febr. 1971 (2 pred.). Gled. list ni izšel. 38 Cehov Anton Pavlovič: TRI SESTRE. (TRI SESTRY.) Drama v 4. dej. Prev. A. Pirjevec & D. Pirjevec. Rež. : J. Babič. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: A. Bartl. 13. marca 1971 (30 pred.). Gled. list št. 5. 39 Krleža Miroslav: LEDA. (LEDA.) Komedija predpustne noči v 4 dej. Prev. F. Albreht. Rež. : F. Jamnik. Sc.: N. Matul. Kost.: M. Jarc. 14. maja 1971 (25 pred.). Gled. list št. 6. 40 Benavente Jacinto: ROKA ROKO UMIJE, OBE OBRAZ . . . (LOS INTERESES CREADOS.) Komedija za lutke v 2 dej. (3 sl.) s prologom. Prev. O. Župančič. Rež. : 2. Petan. Sc.: U. Vagaja. Kost.: A. Bartl. 29. maja 1971 (18 pred.). Gled. list št. 7. Glasba: M. Vodopivec. Kor.: M. Jeras. 41 Nušic Branislav: ŽALUJOČI OSTALI. (OŽALOSCENA PORODICA.) Komedija v 3 dej. Prev. J. Vidmar. Rež. : M. Miloševič. Sc. : M. Serban. Kost.: M. Kobi. 9. okt. 1971 (39 pred.). Gled. list št. 1. 42 Shaw George Bernard: PYGMA-LION. (PYGMALION.) Pravljica v 5 dej. Prev. J. Moder. Rež. : S. Žigon. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: A. Bartl. 23. okt. 1971 (54 pred.). Gled. list št. 2. Glasba: B. Adamič. 43 Molière: IMPROVIZACIJA V VERSAILLESU. (LTMPROMPTU DE VERSAILLES.) Enodejanka. Prev. J. Vidmar. Rež.: P. Lotschak. Sc.: H. Drusowitsch. Kost.: H. Drusowitsch. 13. nov. 1971 (50 pred.). Gled. list št. 3. Glasba: Areski. 44 Molière: SKAPINOVE ZVIJAČE. (LES FOURBERIES DE SCAPIN.) Komedija v 3 dej. Prev. J. Vidmar. Rež. : P. Lotschak. Sc. : H. Drusowitsch. Kost.: H. Drusowitsch. 13. nov. 1971 (50 pred.). Gled. list št. 3. Glasba: Areski. 45 Golia Pavel: JURČEK. Rež. : V. Molka. Sc.: V. Molka. Kost.: A. Bartl. 19. dec. 1971 (25 pred.). Gled. list brez št. Glasba: M. Vodopivec. Kor.: H. Neubauer. 46 Javoršek Jože: KONEC HREPENENJA. Moraliteta. Rež.: A. Jan. Sc. : M. Vipotnik. Kost.: M. Jarc. 29. dec. 1971 (12 pred.). Gled. list Male drame št. 1. 47 Sevastikoglou Yorgos: SMRT KRALJEVEGA JAVNEGA TOŽILCA. (LA MORT DU PROCUREUR DU ROI.) Drama v 3 dej. s prologom. Prev. J. Negro. Rež.: S. Jan. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 22. jan. 1972 (23 pred.). Gled. list št. 4. 48 Dubillard .Roland: NAIVNE LASTOVKE. (NAÏVES HIRONDELLES.) Prev. A. Souček & I. Lampret. Rež.: J. Souček. Sc.: B. Jesih. Kost.: B. Jesih. 4. febr. 1972 (21 pred.). Gled. list Male drame št. 2. Pesem Lastovke na besedilo M. Jesiha uglasbil J. Robežnik. 49 Rymkiewicz Jaroslav Marek: KRALJ PUST. (KROL MIESOPUST.) Tragična farsa v 2 dej. Prev. K. Šalamun. Rež.: J. Bratkowski. Sc.: K. Zachwatowicz. Kost.: K. Zachwatowicz. 10. marca 1972 (26 pred.). Gled. list št. 5. Glasba: Z. Konieezny. Kor.: M. Jeras. 50 Calderon de la Barca Henao Pedro: SODNIK ZALAMEJSKI. (ED AL-CALDE DE ZALAMEA.) Prev. O. Zupančič & J. Moder. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: M. Lipužič. Kost.: A. Perinetti & M. Lipužič. 6. maja 1972 (28 pred.). Gled. list št. 6. Glasba: A. Srebotnjak. 51 Mercer David: FLINT. (FLINT.) Prev.: V. Taufer. Rež.: F. Macedonio. Sc.: M. Lipužič. Kost.: A. Bartl. 20. maja 1972 (16 pred.). Gled. list št. 7. OPERA SNG V LJUBLJANI L’OPÉRA DU THÉÂTRE NATIONAL SLOVÈNE DE LJUBLJANA 52 Verdi Giuseppe: AIDA. (AIDA.) Opera v 4 dej. (7 si.). Libr.: A. Ghis-lanzoni. Prev. S. Samec. Rež.: H. Leskovšek. Dir.: B. Leskovic. Kor.: M. Jeras. Sc.: V. Rijavec. Kost.: A. Bartl. 14. okt. 1967 (32 -pred.). Gled. list št. 2. 53 Puccini Giacomo: MADAME BUTTERFLY. (MADAME BUTTERFLY.) Opera v 3 dej. Libr.: L. Ulica & G. Giacosa. Prev. N. Štritof. Rež.: D. Fišer. Dir.: D. Žebre. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: M. Jarc. 16. dec. 1967 (57 pred.). Gled. list št. 3. Libr. po J. L. Longu & D. Belascu. 54 * * * * * * 54 Ipavec Benjamin: SERENADA. Balet v 4 sl. Rež.: M. Sevnik. Dir.: B. Leskovic. Kor.: M. Sevnik. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: A. Bartl. 13. jan. 1968 (13 pred.). Gled. list št. 4. 55 Auric Georges: SOBA. (LA CHAMBRE.) Balet v 1 dej. Scen.: G. Si-menon. Rež.: H. Neubauer. Dir.: B. Leskovic. Kor.: H. Neubauer. Sc.: T. Primožič. Kost.: A. Bartl. 13. jan. 1968 (13 pred.). Gled. list št. 4. 56 Čajkovski] Petr 11’ič: PETA SIMFONIJA. Balet v 4 stavkih. Rež.: S. Suhi. Dir.: B. Leskovic. Kor.: S. Suhi. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: A. Bartl. 13. jan. 1968 (13 pred.). Gled. list št. 4. Igrano tudi z nasl. Človek in usoda. 57 Verdi Giuseppe: PLES V MASKAH. (UN BALLO IN MASCHERA.) Opera v 3 dej. (6 sl.). Libr.: A. Somma. Prev. S. Samec. Rež.: C. Debevec. Dir.: C. Cvetko. Kor.: S. Eržen. Sc.: E. Franz. Kost.: M. Kobi. 27. jan. 1968 (1 pred.). 58 Haydn Joseph: SVET NA MESECU. (DIE WELT AUF DEM MONDE.) Komična opera v 3 dej. Prev. S. Samec. Rež. : H. Leskovšek. Dir.: B. Leskovic. Kor.: H. Neubauer. Sc. : H. Leskovšek. Kost.: M. Kobi. 14. marca 1968 (16 pred.). Gled. Ust št. 5. Libr. po C. Goldoniju II mondo della luna. 59 Janaček Leoš: KATJA KABANO-VA. (KÄT’A KABANOVA.) Opera v 3 dej. Libr.: V. Cervirtka. Prev. N. Štritof. Rež. : H. Leskovšek. Dir. : D. Zebre. Sc.: M. Kavčič. Kost.: A. Dolenc. 18. maja 1968 (13 pred.). Gled. Ust št. 6. Po drami A. N. Ostrovskega Nevihta. 60 Prokofev Sergej Sergeevič: ROMEO IN JULIJA. (ROMEO I DZUL’ETTA.) Balet v 3 dej. in 13 sl. Scen.: L. M. Lavrovskij & S. E. Radiov & S. S. Prokofev. Rež. : H. Neubauer. Dir.: D. Zebre. Kor.: H. Neubauer. Sc.: D. Ristič. Kost.: D. Ristič. 19. jun. 1968 (30 pred.). Gled. list št. 7. Scen. po tragediji W. Shakespeara. 61 * * * * * * 61 Gounod Charles: FAUST. (FAUST.) Opera v 5 dej. Libr.: J. Barbier & M. Carré. Prev. S. Samec. Rež.: H. Leskovšek. Dir. : C. Cvetko. Kor. : M. Jeras. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: M. Jarc. 10. okt. 1968 (40 pred.). Gled. Ust št. 1. Libr. po J. W. Goetheju. 62 Donizetti Gaetano: DON PASQUA-LE. (DON PASQUALE.) Komična opera v 3 dej. (5 sl.). Libr.: G. Donizetti. Prev. N. Štritof. Rež. : H. Leskovšek. Dir. : R. Simoniti. Sc. : H. Leskovšek. Kost.: A. Bartl. 7. nov. 1968 (22 pred.). Gled. Ust št. 2. 63 Giordano Umberto: ANDRÉ CHÉNIER. (ANDREA CHÉNIER.) Drama iz francoske revolucije v 4 sl. Libr. : L. Illica. Prev. N. Štritof. Rež. : D. Fišer. Dir. : D. Zebre. Kor.: M. Jeras. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: A. Bartl. 19. dec. 1968 (18 pred.). Gled. list št. 3. 64 Bartok Bêla: ČUDEŽNI MANDA-RIN. (A CSODÂLATOS MANDARIN.) Balet v 1 dej. Scen.: M. Leng-yel. Rež.: M. Jeras. Dir. : C. Cvetko. Kor. : M. Jeras. Sc. : M. Pliberšek. Kost.: M. Jarc. 30. jan. 1969 (15 pred.). Gled. Ust št. 4. 65 Fribec Krešimir: VIBRACIJE. (VIBRACIJE.) Balet v 5 stavkih. Rež. : V. Kostič. Dir.: C. Cvetko. Kor. : V. Kostič. Sc. : D. Ristič. Kost.: D. Ristič. 30. jan. 1969 (14 pred.). • Gled. list št. 4. 66 Françaix Jean-René: GOLI CESAR (CESARJEVA NOVA OBLEKA). (LE ROI NU.) Komični balet v 1 dej. in 4 sl. z medigrami in prologom. Scen.: S. Lifar. Rež.: H. Neubauer. Dir.: C. Cvetko. Kor. : H. Neubauer. Sc. : M. Pliberšek. Kost.: N. Souvan. 30. jan. 1969 (14 pred.). Gled. list št. 4. Scen. po zgodbi H. Ch. Andersena. 67 Švara Danilo: OCEAN. Opera v 5 dej. Libr.: D. Švara. Rež. : E. Frelih. Dir.: D. Švara. Kor.: H. Neubauer. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: A. Bartl. 3. apr. 1969 (15 pred.). Gled. list št. 5. Libr. po drami L. N. Andreeva. 68 Bizet Georges: CARMEN. (CARMEN.) Opera v 4 dej. Libr.: L. Halé-vy & H. Meilhac. Prev. O. Župančič & N. Štritof. Rež. : H. Leskovšek. Dir.: B. Leskovic. Kor. : H. Neubauer. Sc.: V. Molka. Kost.: M. Kobi. 15. maja 1969 (25 pred.). Gled. list št. 6. Libr. po noveli P. Mériméeja. 69 * * * 69 Anonimus: NAVIHANKA. (LA FILLE MAL GARDÉE.) Vedri balet v 3 dej. Scen.: J. Dauberval. Rež.: A. M. Balašova. Dir.: D. Žebre. Kor.: A. M. Balašova. Sc.: H. F. Williams. Kost.: H. F. Williams. 12. jun. 1969 (23 pred.) Gled. list št. 7. 70 Weill Kurt: VZPON IN PROPAD MESTA MAHAGONNYJA. (AUFSTIEG UND FALL DER STADT MAHAGONNY.) Opera v 3 dej. Libr.: B. Brecht. Prev. S. Samec. Rež.: H. Leskovšek. Dir.: D. Božič. Sc.: H. Leskovšek. Kost.: A. Bartl. 15. jul. 1969 (15 pred.). Gled. list št. 8/9. Premiera na XVII. Poletnih kulturnih prireditvah (Ljubljanski festival). Prva predstava v opernem gledališču 9. okt. 1969. 71 Verdi Giuseppe: TRAVI AT A. (LA TRAVIATA.) Opera v 3 dej. Libr.: F. M. Piave. Prev. N. Štritof. Rež.: D. Fišer. Dir.: R. Simoniti. Kor.: M. Sevnik. Sc.: D. Sokolič. Kost.: R. Nenadovič. 27. nov. 1969 (47 pred.). Gled. list št. 2. Libr. po drami A. Dumasa f. Dama s kamelijami. 72 Asafev Boris Vladimirovič: BAHCI-SARAJSKA FONTANA. (BAHClSA-RAJSKIJ FONTAN.) Baletna drama v 4 dej. s prologom in epilogom. Rež.: M. Jeras. Dir.: C. Cvetko. Kor.: M. Jeras. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: A. Bartl. 18. dec. 1969 (19 pred.). Gled. list št. 3. Scen. po pesnitvi A. S. Puškina. 73 Čajkovskij Petr H’ič: PIKOVA DAMA. (PIKOVAJA DAMA.) Opera v 3 dej. (7 sl.). Libr.: M. I. Cajkovskij. Prev. N. Štritof. Rež.: M. Sabljič. Dir.: B. Leskovic. Kor.: H. Neubauer. Sc.: M. Denič. Kost.: A. Bartl. 5. febr. 1970 (27 pred.). Gled. Ust št. 4. Libr. po noveli A. S. Puškina. 74 Wolf-Ferrari Ermanno: PREBRISANA VDOVA. (LA VEDOVA SCAL-TRA.) Komična opera v 3 dej. (10 sl.). Libr.: M. Ghisalberti. Prev. S. Samec. Rež.: H. Leskovšek. Dir.: C. Cvetko Sc.: H. Leskovšek. Kost.: M. Kobi. 16. apr. 1970 (11 pred.). Gled. list št 5. Libr. po komediji C. Goldonija. 75 76 * * * * 75 Cajkovskij Petr Il’ič: TRNULJČICA. (SPJASCAJA KRASA VICA.) Balet — pravljica v 3 dej. s prologom. Libr.: M. I. Petipaj & I. A. Vsevo-ložskij. Rež.: H. Neubauer. Dir.: D. Božič. Kor.: H. Neubauer. Sc.: V. Molka. Kost.: A. Bartl. 22. jun. 1970 (22 pred.). Gled. list št. 6. Scen. po pravljicah Ch. Perraulta. Premiera na XVIII. Poletnih kulturnih prireditvah (Ljubljanski festival). Prva predstava v opernem gledališču 10. okt. 1970. 76 Verdi Giuseppe: TRUBADUR. (HI- TRO VATORE.) Opera v 4 dej. (8 sl.). Prev. N. Štritof & S. Samec. Rež.: M. Sabljič. Dir.: R. Simoniti. Sc.: M. Denič. Kost.: A. Bartl. 3. jul. 1970 (33 pred.). Gled. list št. 7. Premiera na XVIII. Poletnih kulturnih prireditvah (Ljubljanski festival). Prva predstava v opernem gledališču 21. okt. 1970. 77 Šostakovič Dmitrij Dmitrievič: KATARINA IZM AJDOVA. (LEDI MAKBET MCENSKOGO UEZDA.) Opera v 4 dej. Libr.: A. Preiss & D. D. Šostakovič. Prev. S. Samec. Rež.: H. Leskovšek. Dir.: C. Cvetko. Sc.: M. Kavčič. Kost.: M. Jarc. 8. okt. 1970 (19 pred.). Gled. list št. 1. Libr. po noveli N. S. Leskova. 78 Rossini Gioacchino: SEVILJSKI BRIVEC. (IL BARBIERE Dl SE-VIGLIA.) Buffomelodrama v 2 dej. (4 sl.). Libr.: C. Sterbini. Prev. N. Štritof. Rež.: C. Debevec. Dir.: M. Šurbek. Sc.: F. Franz. Kost.: S. Dekleva. 13. nov. 1970 (28 pred.). Gled. list ni izšel, letak z dne 13. nov. 1970. 79 Cajkovskij Petr U’ič: ROMEO IN JULIJA. (ROMEO I DŽULEMMA.) Balet. Rež.: S. Lifar. Dir.: B. Leskovic & M. Surbek. Kor.: S. Lif ar. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: A. Bartl. 26. nov. 1970 (15 pred.). Gled. list št. 2. Igrano s skupnim nasl. Baletni večer Sergeja Lifarja. 80 Debussy Claude: PRELUDIJ K FAV-NOVEMU POPOLDNEVU. (PRÉLUDE À L’APRÈS-MIDI D’UN FAUNE). Rež. : S. Lifar. Dir.: B. Leskovic & M. Surbek. Kor. : S. Lifar. Sc.: P. Picasso. Kost.: S. Lifar. 26. nov. 1970 (15 pred.). Gled. list št. 2. Igrano s skupnim nasl. Baletni večer Sergeja Lifarja. 81 Lalo Édouard: SUITA V BELEM. (SUITE EN BLANC.) 10 koreografskih kompozicij iz baleta Namouna. Rež. : S. Lifar. Dir.: L. Arnič. Kor. : S. Lifar. Sc.: S. Lifar. Kost.: S. Lifar. 26. nov. 1970 (15 pred.). Gled. list št. 2. Igrano s skupnim nasl. Baletni večer Sergeja Lifarja. 82 Rimskij-Korsakov Nikolaj Andree-vič: CARSKA NEVESTA. (CAR-SKAJA NEVESTA.) Opera v 4 dej. Prev. M. Šarabon. Rež. : H. Leskovšek. Dir.: B. Leskovic. Kor.: M. Jeras. Sc.: V. Žedrinski. Kost.: V. Žedrinski. 26. dec. 1970 (28 pred.). Gled. list št. 3. Libr. po drami L. A. Meja. 83 83 Mascagni Pietro: CAVALLERIA RUSTICANA (KMEČKA ČAST). (CAVALLERIA RUSTICANA.) Opera v 1 dej. Libr.: G. Targioni-Tozzetti & G. Menasci. Prev. S. Samec. Rež.: D. Fišer. Dir.: R. Simoniti. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: M. Jarc. 18. febr. 1971 (23 pred.). Gled. list št. 4. Libr. po drami G. Verge. 84 Leoncavallo Ruggero: GLUMAČI. (I PAGLIACCI.) Opera v 2 dej. s prologom. Libr.: R. Leoncavallo. Prev. S. Samec. Rež.: D. Fišer. Dir.: R. Simoniti. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: M. Jarc. 18. febr. 1971 (23 pred.). Gled. list št. 4. 85 Mozart Wolfgang Amadeus: FIGA-ROVA SVATBA. (FIGAROS HOCH-ZEIT.) Komična opera v 4 dej. Libr.: L. Da Ponte. Prev. S. Samec. Rež.: H. Leskovšek. Dir.: C. Cvetko. Kor.: H. Neubauer. Sc.: M. Kavčič. Kost.: A. Bartl. 10. apr. 1971 (16 pred.). Gled. list št. 5. 86 Božič Darijan: ARES — EROS. Glasbeno scenska drama po antičnih motivih. Rež.: M. Korun. Dir.: D. Božič. Kor.: M. Jeras. Sc.: M. Vipotnik. Kost.: M. Jarc. 12. maja 1971 (1 pred.). Gled. list ni izšel, program za Muzički bienale Zagreb 8.—20. 5. 1971. Izvajano na Muzičkom bienalu v Zagrebu. 87 Egk Werner: JOAN VON ZARISSA. (JOAN VON ZARISSA.) Balet v 4 sl. s prologom in epilogom. Scen.: W. Egk. Rež.: M. Jeras. Dir.: B. Leskovic. Kor.: M. Jeras. Sc.: D. Ristič. Kost.: D. Ristič. 29. jun. 1971 (17 pred.). Gled. list št. 6. Premiera na XIX. Poletnih kulturnih prireditvah (Ljubljanski festival). Prva predstava v opernem gledališču 9. nov. 1971. 88 Puccini Giacomo: TOSCA. (TOSCA.) Glasbena drama v 3 dej. Libr.: L. Ulica & G. Giacosa. Prev. S. Samec. Rež.: E. Frelih. Dir.: C. Cvetko. Sc.: M. Pliberšek. Kost.: M. Kobi. 14. okt. 1971 (21 pred.). Gled. list št. 1. Llbr. po V. Sardouju. 89 Musorgskij Modest Petrovič: HO-VANŠCINA. (HOVANSCINA.) Ljudska glasbena drama v 5 dej. Libr.: M. P. Musorgskij. Prev. J. Vidmar. Rež.: H. Leskovšek. Dir.: B. Leskovic. Kor.: H. Neubauer. Sc.: V. Žedrinski. Kost.: V. Žedrinski. 23. dec. 1971 (13 pred.). Gled. Ust št. 2. 90 Čajkovskij Petir Il’ič: LABODJE JEZERO. (LEBEDINOE OZERO.) Balet v 4 dej. Scen.: V. P. Begičev & J. Geltzer. Rež.: O. Danovski. Dir.: M. Surbek. Kor.: O. Danovski. Sc.: P. Brancoveanu. Kost.: P. Brancoveanu. 3. febr. 1972 (22 pred.). Gled. list št. 3. 91 Donizetti Gaetano: VIVA LA MAM-MA (TEATRSKE ZGODE IN NEZGODE). (LE CONVENIENZE ED INCONVENIENZE TEATRALI.) Prev. S. Samec. Rež.: H. Leskovšek. Dir.: R. Simoniti. Sc.: M. Kavčič. Kost.: A. Bartl. 16. marca 1972 (14 pred.). Gled. list št. 4. Libr. po komediji A.S. Sografia. 92 Hačaturjan Aram: SPARTAK. (SPARTAK.) Balet v 3 dej. (8 sl., 3 monologih in 2 dialogih). Scen.: H. Neubauer. Rež.: H. Neubauer. Dir.: L. Arnič. Kor.: H. Neubauer. Sc.: V. Žedrinski. Kost.: V. Žedrinski. 27. jun. 1972 (2 pred.). Gled. list št. 6. Scen. po N. D. Volkovu In J. Grigoroviču. Premiera na XX. Poletnih kulturnih prireditvah (Ljubljanski festival). Prva predstava v opernem gledališču 1. marca 1973. AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO L’ACADÉMIE DU THÉÂTRE, DE LA RADIO, DU FILM ET DE LA TÉLÉVISION Kjer scenograf in kostumograf nista navedena, je material izbran iz gledališkega fundiusa 93 Molière: KRITIKA SOLE ZA ŽENE. (CRITIQUE DE L’ÉCOLE DES FEMMES.) Enodejanka. Prev. J. Vidmar. Rež. : I. Košir. 14. nov. 1967 (2 pred.). Gled. list št. 7, str. 319. 94 Goldoni Carlo: SLUGA DVEH GOSPODOV. (IL SERVITORE DI DUE PADRONI.) Veseloigra s petjem in godbo v 2 dej (3 sl.). Prev. C. Debevec. Rež.: V. Soldatovič. Sc. : V. Soldatovič. 14. nov. 1967 (2 pred.). Gled. list ni izšel. Pesmi: S. Makarovič. 95 Fry Christopher: GOSPA NE BO ZGORELA. (THE LADY’S NOT FOR BURNING.) Komedija v 3 dej. Prev. J. Udovič. Rež. : Z. Šedlbauer. Sc. : T. Medvešček. Kost.: V. Žedrinski. 10. jun. 1968 (4 pred.). Gled. list št. 6. Glasba : D. Božič. 96 96 Sartre Jean-Paul: ZAPRTA VRATA. (HUIS CLOS.) Drama o moralni odgovornosti človeka. Prev. D. Ahačič. Rež.: I. Tory. 15. apr. 1969 (1 pred.). Gled. list št. 8, str. 392. 97 Dorst Tankred: ŽENA PRED OBZIDJEM. (DIE GROSSE SCHMÂH-REDE AN DER STADTMAUER.) Igra v 1 dej. Prev. B. Hartman. Rež. : J. Povše. Sc.: S. Dragan. Kost.: M. Jarc. 3. jun. 1969 (2 pred.). Gled. list št. 7, str. 392. Glasba: D. Božič. 98 Genet Jean: SLUŽKINJI. (LES BONNES.) Igra v 1 dej. Prev. R. Vrančič. Rež. : I. Tory. Sc.: S. Potočnik. Kost.: M. Jarc. 3. jun. 1969 (5 pred.). Gled. list št. 7, str. 392. 99 Cocteau Jean: SOLA ZA VDOVE. (L’ÉCOLE DES VEUVES.) Po Petro-nijevi zgodbi Efeška matrona. Prev. I. Torkar. Rež.: M. Knap. 21. apr. 1970 (1 pred.). Gled. list št. 9/10, str. 476. 100 Wilder Thornton: FRANCOSKE KRALJICE. (QUEENS OF FRANCE.) Satirična komedija v 1 dej. Prev. C. Kosmač. Rež.: M. Milkovič. 21. apr. 1970 (1 pred.). Gled. Ust št. 9/10, str. 476. 101 'Williams Tennessee: STEKLENI ZVERINJAK. (THE GLASS MENA-GERIE.) Igra v 7 sl. Prev. J. Moder. Rež.: A. Kos. Sc.: B. Klemenčič. Kost.: A. Bartl. 6. jun. 1970 (3 pred.). Gled. list št. 8. Glasba: D. Božič. 102 Strindberg August: GOSPODIČNA JULIJA. (FROKEN JULIE.) Naturalistična tragedija. Prev. J. Moder. Rež.: A. Kos. 2. apr. 1971 (1 pred.). Gled. list št. 9/10, str. 486. 103 Aishilos: UKLENJENI PROMETEJ. (PROMETEUS DESMOTES.) Prev. K. Gantar. Rež.: F. Jamnik. 26. febr. 1972 (5 pred.). 104 Jarc Miran: VERGERIJ. Rež.: T. Peršak. Sc.: T. Peršak & T. Kržišnik. 24. marca 1972 (5 pred.). 105 Beckett Samuel: ČAKAJOČ NA GO-DOTA. (EN ATTENDANT GODOT.) Prev. F. Jamnik. Rež.: F. Jamnik. 26. apr. 1972 (5 pred.). l. dej. 106 Bibbiena: KALANDRIJA. (LA CALANDRIA.) Komedija v 5 dej. Prev. N. Košir. Rež. : A. Peršak. Sc. : J. Testen. Kost.: M. Kravos. 6. jun. 1972 (1 pred.). Gled. list št. 9/10. Glasba: M. Jarc. Kor. : N. Simčič. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI LE THÉÂTRE MUNICIPAL DE MARIONNETTES DE LJUBLJANA 107 Vladičina Georgia: RADOVEDNI SLONČEK. (SLONENOK.) Lutkovna igra v 2 dej. (8 sl.). Prev. J. Pengov. Rež.: D. Hrovatin. Sc.: A. Rogelj. Kost.: A. Rogelj. Lutke: A. Rogelj. 23. dec. 1967 (84 pred.). Program. Glasba: U. Koder. Po motivih R. Kiplinga. 108 Pavlih Milan: TRIJE SNEŽAKI. (TRI SNEHULACI.) Enodejanka za naglavne lutke. Prev. J. Pengov. Rež.: J. Pengov. Lutke: S. Hočevar. 14. apr. 1968 (49 pred.). Program. Igrano s skupnim nasl. Dve polnočni zgodbi. 109 110 109 Pavlih Milan: ZAVRŽENA KNJIGA. (STATECNY KONlCEK.) Enodejanka za ploske lutke. Prev. J. Pengov. Rež.: J. Pengov. Lutke: S. Hočevar. 14. apr. 1968 (49 pred.). Program. Igrano s skupnim nasl. Dve polnočni zgodbi. 110 Raduszeviski Ryszard: MALA DETEKTIVSKA ZGODBA. (KLUB TAJNICH DETEKTIVU.) Lutkovna igrica. Prev. M. Belina. Rež.: M. Belina. Sc.: A. Rogelj. Kost.: S. Hočevar. Lutke: S. Hočevar. 9. nov. 1968 (18 pred.). 111 Januszewsha Hanna: TIGRČEK PETER. (TYGRYS PIETREK.) Prev. F. Jerman. Rež.: D. Hrovatin. Sc.: M. Stupica. Kost.: M. Stupica. Lutke: M. Stupica. 26. apr. 1969 (107 pred.). Program. 112 Marinc Marjan: KRASEN CIRKUS. Rež.: M. Loboda & N. Simončič. Sc.: S. Hočevar. Lutke: S. Hočevar. 5. okt. 1969 (28 pred.). Program. 113 Simončič Nace: POSEBNA REPORTAŽA. Igrica za ročne lutke v 2 delih. Rež.: S. Potočnik. Sc.: A. Novak. Lutke: S. Hočevar. 28. febr. 1970 (36 pred.). Program. 114 Papler Albert: HUDOBNI GRAŠČAK. Igra za ročne lutke v 5 dej. Rež.: P. Dežman. Sc.: J. Stefe. Lutke: S. Hočevar. 3. okt. 1970 (46 pred.). Program. 115 Aškenazy Ludvik: UKRADENI MESEC. Prev. Z. Jerman. Rež.: N. Simončič. Kost.: A. Rogelj. Lutke: A. Rogelj. 2. okt. 1971 (13 pred.). Program. 116 Kladnik Darinka: ČlRlBU. Rež.: M. Milčinski. Sc.: M. Pengov. Lutke: J. Judnič. 9. dec. 1971 (65 pred.). Program. Glasba: F. Lampret. 117 Suhodolčan Leopold: MEDVEDEK NA OBISKU. Rež.: S. Potočnik. Sc.: S. Hočevar. Lutke: S. Hočevar. 11. dec. 1971 (72 pred.). Program. 118 Pavliček František: SLAVČEK. (SLAVIČEK.) Lutkovna igra v 5 dej. Prev. Z. Jerman. Rež.: Č. Skodlar. Sc.: V. Lakovič. Lutke: V. Lakovič. 22. apr. 1972 (11 pred.). Gled. list brez št. Glasba: J. Privšek. Po motivih H. Ch. Andersena. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO LE THÉÂTRE MUNICIPAL DE LJUBLJANA 119 Schwarz Helmuth: KRIVA SODBA. (DAS FEHLURTEIL.) Sodna obravnava v 2 delih. Prev. J. Moder. Rež. : J. Gale. Sc.: D. Gale. Kost.: M. Jarc. 19. okt. 1967 (18 pred.). Gled. list št. 3. 120 Obaldia René de: VETER V VEJAH SASAFRASA. (DU VENT DANS LES BRANCHES DE SASSAFRAS.) Prev. J. Negro & J. Moder. Rež. : Ž. Petan. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 26. okt. 1967 (50 pred.). Gled. list št. 4. Glasba : U. Koder. 121 Weiss Peter: PESEM O LUZITAN-SKEM STRAŠILU. (GESANG VOM LUSITANISCHEN POPANZ.) Igra s petjem in glasbo v 2 dej. Prev. B. Trekman. Rež.: J. Vrhunc. Sc. : M. Butina. Kost.: M. Jarc. 7. nov. 1967 (16 pred.). Gled. list št. 5. Glasba: B. A. Wallin. 122 * 122 O’Neill Eugene Gladstone: ELEK- TRA V ČRNINI. (MOURNIG BE- COMES ELECTRA.) Prev. M. Mihelič & J. Moder & M. Rupel. Rež.: I. Pretnar. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 15. dec. 1967 (25 pred.). Gled. list št. 6. 123 Karinthy Ferenc: OB REKI (OB DONAVSKEM ZALIVU). (DUNA-KANYAR.) Prev. D. Tomše. Rež.: B. Stupica. Sc.: B. Stupica. Kost.: B. Stupica. 25. dec. 1967 (1 pred.). Gled. list ni izšel. Naštudirano samo za RTV. 124 Karinthy Ferenc: BOSENDORFER. (B0SENDORFER.) Prev. D. Tomše. Rež.: B. Stupica. Sc.: B. Stupica. Kost.: B. Stupica. 14. febr. 1968 (1 pred.). Gled. list ni izšel. Naštudirano samo za RTV. 125 Strniša Gregor: SAMOROG. Rež.: A. Hieng. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: M. Jarc. 29. febr. 1968 (16 pred.). Gled. list št. 8. 126 Shaffer Peter: ČRNA KOMEDIJA. (BLACK COMEDY.) Prev. D. Tomše. Rež.: M. Herzog. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: A. Bartl. 14. marca 1968 (36 pred.). Gled. list št. 7. 127 Ustinov Peter: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. (HALFWAY UP THE TREE.) Komedija v 3 dej. Prev. C. Kosmač. Rež.: I. Pretnar. Sc.: M. Butina. Kost.: M. Kobi. 25. apr. 1968 (33 pred.). Gled. list št. 9. 128 Partljič Tone: RIBE NA PLITVINI. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: D. Vidic. 15. okt. 1968 (36 pred.). Gled. list št. 1. 129 Dürrenmatt Friedrich: PREKRŠCE-VALCI. (DIE WIEDERTÄUFER.) Komedija v 2 delih. Prev. M. Golob. Rež.: M. Herzog. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: M. Jarc. 29. okt. 1968 (22 pred.). Gled. list št. 3. 13p Simon Neil: ZARES ČUDEN PAR. (THE ODD COUPLE.) Prev. D. Tomše. Rež.: A. Hieng. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: M. Kumar. 8. nov. 1968 (47 pred.). Gled. list št. 2. 131 * 131 KRI V PLAMENIH. Recital. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: M. Butina. 28. nov. 1968 (1 pred.). Gled. list ni izšel. Predstava v Medvodah. 132 Hochhuth Rolf: VOJAKI (LONDONSKO MALO GLEDALIŠČE SVETA). (SOLDATEN. DAS LONDONER KLEINE WELTTHEATER.) 3 dej. za 9 igralcev. Prev. B. Trekman. Rež.: F. Križaj. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: M. Kumar. 23. jan. 1969 (26 pred.). Gled. Ust št. 4. 133 Mihelič Mira: DAN ŽENA. Komedija v 3 dej., ki jo je pisateljica prosto po Aristofanovi komediji »Ženske v skupščini« prestavila v poznejši čas. Rež.: M. Milčinski. Sc.: A. Zvest. Kost.: D. Vidic. 5. febr. 1969 (38 pred.). Gled. list št. 5. 134 Wilder Thornton: FRANCOSKE KRALJICE. (THE QUENNES OF FRANCE.) Prev. C. Kosmač. Rež.: A. Hieng. Sc.: S. Mušič. Kost.: M. Kobi. 14. marca 1969 (1 pred.). Gled. list ni izšel. Naštudirano samo za RTV. 135 Ayckbourn Alan: POLOVIČNE'RESNICE. (RELATIVELY SPEAKING.) Prev. I. Frelih. Rež.: I. Pretnar. Sc.: M. Butina. Kost.: D. Vidic. 3. apr. 1969 (35 pred.). Gled. list št. 6. 136 Miller Arthur: CENA. (THE PRICE.) Prev. J. Moder. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: M. Butina. Kost.: M. Butina. 15. apr. 1969 (25 pred.). Gled. list št. 7. 137 Farquhar George: REKRUTI IN LJUBEZEN. (THE RECRUITING OFFICER.) Komedija. Prev. M. Mihelič. Rež.: Z. Šedlbauer. Sc.: J. Spacal. Kost.: J. Dostal. 24. apr. 1969 (29 pred.). Gled. list št. 8. Glasba: D. Božič. 138 Albee Edward: VRT. (EVERYTHING IN THE GARDEN.) Prev. D. Tomše. Rež.: J. Gale. Sc.: N. Matul. Kost.: M. Jarc. 25. sept. 1969 (36 pred.). Gled. list št. 1. Po igri G. Cooperja. 139 Anderson Robert: PRETRES PREPOZNANJA. (THE SHOCK OF RECOGNITION.) Prev. M. Golob. Rež.: M. Korun. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: A. Dolenc. 9. okt. 1969 (35 pred.). Gled. list št. 2. Igrano s skupnim nasl. Veš, da te ne slišim, če teče voda. (You Know I Can’t Hear You When the Water’s Running.) Komedijski kvartet. 140 * * * * * * 140 Anderson Robert: GOLOBJI KORA- KI. (THE FOOTSTEPS OF DOVES.) Prev. M. Golob. Rež.: Z. Šedlbauer. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: A. Dolenc. 9. okt. 1969 (35 pred.). Gled. list št. 2. Igrano s skupnim nasl. Veš, da te ne slišim, če teče voda. (You Know 1 Can’t Hear You When the Water’s Running). Komedijski kvartet. 141 Anderson Robert: ZA BOŽIC PRIDEM DOMOV. (I’LL BE HOME FOR CHRISTMAS.) Prev. M. Golob. Rež.: J. Povše. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: A. Dolenc. 9. okt. 1969 (35 pred.). Gled. list št. 2. Igrano s skupnim nasl. Veš, da te ne slišim, če teče voda. (You Know 1 Can’t Hear You When the Water’s Running). Komedijski kvartet. 142 Anderson Robert: JAZ SEM HERBERT. (I’M HERBERT.) Prev. M. Golob. Rež.: Ž. Petan. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: A. Dolenc. 9. okt. 1969 (35 pred.). Gled. list št. 2. Igrano s skupnim nasl. Veš, da te ne slišim, če teče voda. (You Know 1 Can’t Hear You When the Water’s Running). Komedijski kvartet. 143 Simon Neil: BOSA V PARKU. (BAREFOOT IN THE PARK.) Komedija. Prev. D. Tomše. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: D. Vidic. 5. nov. 1969 (32 pred.). Gled. list št. 3. 144 Bor Matej: PLES SMETI. Divertimento v blank-verzu po starih vzorcih. Igra v 5 dej. Rež.: M. Herzog. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: M. Jarc. 18. dec. 1969 (25 pred.). Gled. list št. 4. Glasba: U. Koder. 145 Torkar Igor: ZLATA MLADINA. Drama v 3 dej. Rež.: Z. Šedlbauer. Sc.: T. Medvešček. Kost.: A. Dolenc. 12. febr. 1970 (34 pred.). Gled. list št. 5. 146 Axelrod George: ZBOGOM, CHAR-LIE! (GOODBYE, CHARLIE.) Komedija v 2 delih. Prev. J. Moder. Rež.: I. Pretnar. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Kobi. 25. febr. 1970 (31 pred.). Gled. list št. 6. Glasba: B. Adamič. 147 Camus Albert: OBSEDENCI. (LES POSSÉDÉS.) Odrska adaptacija v 2 delih po romanu Fedorja Mihajlo-viča Dostoevskega Besi. Prev. J. Moder. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: M. Butina. Kost.: D. Vidic. 19. marca 1970 (24 pred.). Gled. list št. 7. 148 Hemingway Ernest: PETA KOLONA. (THE FIFTH COLUMN.) Prev. H. Griin. Rež.: I. Pretnar. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 26. maja 1970 (29 pred.). Gled. list št. 8. 149 * * * * * * * 149 Hieng Andrej: OSVAJALEC (BAL- TASAR). Rež.: D. Jovanovič. Sc.: S. Jovanovič, Kost.: A. Dolenc. 2. okt. 1970 (29 pred.). Gled. Ust št. 1. Glasba: J. Jež. 150 Petan Žarko: GOSPOD EVSTAHIJ IZ SlSKE. Vodvilska komedija-mu-sical. Po komediji Eugèna Labicha Célimare le bien aimé. Rež. : M. Herzog. Sc.: M. Vovk & M. Butina. Kost.: M. Vovk & D. Vidic. 15. okt. 1970 (55 pred.). Gled. list št. 2. Songi: E. Fritz. Kor. : L. Žerdin. Po prevodu A. Moder. 151 Anouilh Jean: DRAGI ANTOINE ali ZAVOŽENA LJUBEZEN. (CHER ANTOINE ou L’AMOUR RATE.) Igra v 4 dej. Prev. R. Vrančič. Rež. : J. Vrhunc. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: D. Vidic. 18. nov. 1970 (29 pred.). Gled. list št. 3. 152 Drofenik Franček: NE, NE.. .! Odrska montaža avtentičnih besedil in pričevanj. Rež.: A. Jan. Sc.: M. Vipotnik. Kost.: D. Vidic. 28. nov. 1970 (6 pred.). Gled. list št. 4. 153 Home William Douglas: IGRA V Štirih — kdo dobi. (the secretary BIRD.) Komedija v 2 dej. (4 sl.). Prev. D. Tomše. Rež. : Z. Petan. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: M. Kobi. 18. dec. 1970 (37 pred.). Gled. list št. 5. 154 VESELA IGRA O ŽALOSTNI PRINCESKI IN DEDKU MRAZU. Odlomki klasičnih slovenskih gled. iger za otroke ter odlomki slovenske poe- zi je za otroke. Zbral in povezal: L. Filipič. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: S. Potočnik. Kost.: D. Vidic. 20. dec. 1970 (16 pred.). Gled. list št. 6. 155 Scarnicci Giuglio & Tarabusi Renzo: KAVIAR IN MINESTRA. (CAVIALE E LENTICCHIE.) Ljuska vesela igra v 3 dej. Prev. S. Samec. Rež. : Z. Šedlbauer. Sc. : T. Kržišnik. Kost.: A. Dolenc. 10. febr. 1971 (33 pred.). Gled. list št. 7. 156 Pirjevec Dušan: SREČA V NESREČI ali NAS DOBROTNIK FOMA FO-MIČ. Po romanu Fedorja Mihajlo-viča Dostoevskega »Selo Stepanči-kovo in njegovi prebivalci-«. Rež.: D. Mlakar. Sc.: U. Vagaja. Kost.: M. Jarc. 10. marca 1971 (25 pred.). Gled. list št. 8. 157 Ransan André: ZANAMCI. (LA POSTÉRITÉ.) Prev. G. Jakopin. Rež. : M. Seme. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: M. Kobi. 24. maja 1971 (1 pred.). Gled. list ni izšel. Naštudirano samo za RTV. 158 158 Kerndl Rainer: SREČAL SEM DEKLE. (ICH BIN EINEN MÄDCHEN BEGEGNET.) Prev. G. Jakopin. Rež. : I. Pretnar. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: M. Kobi. 25. maja 1971 (1 pred.). Gled. list ni izšel. Naštudirano samo za RTV. 159 Erdman Nikolaj Robertovič: SAMOMORILEC. (SAMOUBIJCA.) Komedija v 5 dej. Prev. M. Klopčič. Rež.: I. Pretnar. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 5. okt. 1971 (47 pred.). Gled. list št. 1. Glasba: F. Lampret. 160 Petan Žarko: RAJ NI RAZPRODAN ali REFORMA V PARADIŽU. Po komediji »Večna lovišča« Mira Ste-janca. Rež.: M. Herzog. Sc.: M. Vovk. Kost.: M. Vovk. 13. okt. 1971 (78 pred.). Gled. list št. 2. Glasba: K. Cipci. 161 Lebovič Borde: PADLI ANGELI. (USAMLJENA GOMILA.) Razprava proti študentu Slobodanu Begoviču, obsojenemu zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo. Prev. D. Tomše. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: D. Vidic 29. okt. 1971 (27 pred.). Gled. list št. 3. Glasba: J. Privšek. 162 Anouilh Jean: NE BUDITE GOSPE. (NE REVEILLEZ PAS MADAME.) Igra v 3 dej. Prev. M. Mihelič. Rež.: M. Korun. Sc.: T. Kržišnik. Kost.: M. Kobi. 7. jan. 1972 (30 pred.). Gled. list št. 4. 163 Veber Francis: POGODBA. (LE CONTRAT.) Komedija v 2 dej. Prev. V. Frantar. Rež.: J. Vrhunc. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: D. Vidic. 27. jan. 1972 (48 pred.). Gled. list št. 5. 164 Feydeau Georges: DAMA IZ MAXIMA. (LA DAME DE CHEZ MAXIME.) Vodvilska komedija v 3 dej. Prev. D. Flere. Rež.: Ž. Petan. Sc.: M. Kralj. Kost.: M. Kralj. 9. marca 1972 (32 pred.). Gled. list št. 6. Glasba: U. Koder. Kor.: L. Žerdin. 165 Shaw George Bernard: 0’FLAHER-TY Z VIKTORIJINIM KRIŽCEM. (0’FLAHERTY, V. C.) Prev. D. Tom-še. Rež.: M. Kragelj. Sc.: S. Mušič. Kost.: M. Kobi. 3. apr. 1972 (1 pred.). Gled. list ni izšel. Naštudirano samo za RTV. EKSPERIMENTALNE SKUPINE V LJUBLJANI LES GROUPES EXPÉRIMENTAUX DE LJUBLJANA EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE GLEJ 166 Handke Peter: KASPAR. (KASPAR). Prev. L. Kralj. Rež.: I. Tory. Sc. : A. Šalamun. Kost.: M. Jarc. 25. jun. 1970 (11 pred.). Gled. list brez št. 167 Bond Edward: RESEN. (SAVED.) Prev. L. Kralj. Rež.: Z. Šedlbauer. Sc.: T. Kržišnik. 7. jan. 1971 (8 pred.). Gled. list št. 2. 168 Vitrac Roger: VICTOR ali OTROCI NA OBLASTI. (VICTOR ou LES ENFANTS AU POUVOIR.) Prev. B. Hartman. Rež.: D. Jovanovič. Sc.: M. Vipotnik. Kost.: M. Jarc. 22. febr. 1971 (2 pred.). Gled. list št. 3. Glasba: L. Arnič. 169 Stih Bojan: SPOMENIK G. 28. jan. 1972 (44 pred.). Gled. list ni izšel. Po motivih B. Stiha pripravili J. Avbelj, M. Jarc, I. Lampret. 170 Handke Peter: VAROVANEC HOČE BITI VARUH. (DAS MÜNDEL WILL VORMUND SEIN.) Rež.: I. Tory. Sc.: T. Kržišnik. Kost.: A. Dolenc. 26. maja 1972 (13 pred.). Gled. list ni izšel. GLEDALIŠČE STRANSKI VHOD 171 Arrabal Fernando: TRICIKEL. (LE TRICYLE.) Prev. J. Souček. Rež.: J. Souček. Sc.: L. Cerar. Kost.: J. Horvat-Jaki. 27. jan. 1968 (14 pred.). Program. Glasba: D. Božič. Mim: A. Valdes. 172 Božič Darijan: JAGO. Glasbeni hap-pening. Rež.: J. Souček. Sc.: T. Lapajne. 20. apr. 1970 (2 pred.). Program. Izvajano skupno s skupino Pro mušica viva. GLEDALIŠČE ENEGA — STANE SEVER PEKARNA 173 Dostoevskij Fedor Mihajlovič: 174 Zajc Dane: POTOHODEC. KROTKO DEKLE. (KROTKAJA.) Rež.: L. Kralj. Fantastična povest. Prev. J. Vidmar. 17. marca 1972 (20 pred.). Rež.: S. Sever. Sc.: S. Sever. 4. dec. 1970 (4 pred.). Gled. list brez št. Premiera v Eksperimentalnem gledališču Oder-galerija v Škofji Loki. 19. nov. 1970 interna predstava v Študentskem klubu v Mariboru. LE THÉÂTRE DE LA JEUNESSE DE LJUBLJANA 175 Honeywood Bill: HODL DE BODL (DVE VEDRI VODE). (HODEL DE BODEL.) Po pravljici A. E. Grei-danusa. Prev. F. Jamnik. Rež.: F. Jamnik. Sc.: J. Spacal. Kost.: A. Bartl. 11. okt. 1967 (52 pred.). Program. Glasba: U. Koder. Mim: A. Valdes. 176 Suhodolčan Leopold: NAROBE STVARI V MESTU PETPEDI. Mladinska igra. Rež.: M. Herzog. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: M. Jarc. 21. dec. 1967 (28 pred.). Program. Glasba: U. Koder. Kor.: J. Hafner. 177 178 * * * 177 V PESMIH SLAVA SE BO BRALA OD NARODA DO NARODA. Izbor poezije Franceta Prešerna in drugih klasikov evropske romantike. Rež.: D. Mlakar. 4. febr. 1968 (21 pred.). Ciklostiran program. 178 Gorjanov Mihail: TRIJE DEBELU- HI. (TRI TOLSTJAKA.) Po pravljici Jurija Karloviča Oleše. Prev. C. Stani. Rež.: D. Mlakar. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Bartl. 7. marca 1968 (27 pred.). Program. Kor.: J. Hafner. 179 Gjud Bogdan & Uršič Franc: ČAROVNIK IZ OZA. Po pravljici Ly-mana Franka Bauma The Wonderful Wizard of Oz. Rež.: F. Uršič. Sc.: J. Judnič. Kost.: M. Kobi. 24. apr. 1968 (42 pred.). Program. Kor.: J. Hafner. Po prev. B. G j uda in F. Uršiča. 180 Jones Tom: ČUDOVITI ZANESENJAKI. (THE FANTASTICKS.) Parabola o ljubezni po Edmondu Ro-standu. Prev. F. Jamnik. Rež.: F. Jamnik. Sc.: F. Jamnik. Kost.: F. Jamnik. 17. okt. 1968 (27 pred.). Program. Glasba: U. Koder. Kor.: J. Hafner. 181 Machado Maria Clara: UKRADENI Čebulici. (O rapto das cebo- LINHAS.) Zabavna igra za otroke vseh starosti. Prev. M. Janžekovič. Rež.: A. Tomašič. Sc.: J. Spacal. Kost.: M. Kumar. 26. nov. 1968 (23 pred.). Program. Mim: A. Valdes. Prevedeno po nemškem prevodu I. Klein. 182 Vos Erik: PLEŠOČI OSLIČEK. (DET TANZENDJE ESELTJE.) Glasbena komedija. Prev. L. Rehar. Rež.: Z. Petan. Sc.: U. Vagaja. Kost.: A. Bartl. 18. dec. 1968 (43 pred.). Program. Pesmi: T. Pavček. Glasba: D. Božič. Kor.: M. Sevnik. 183 Payer Trude & Braun Theo: CIPEK IN CAPEK. (MAX UND MORITZ.) Zgodba o dveh malopridnih dečkih. Po zgodbi Wilhelma Buscha. Prev. J. Hudeček. Rež.: D. Mlakar. Sc.: U. Vagaja. Kost.: M. Jarc. 16. apr. 1969 (59 pred.). Program. Glasba: M. Vodopivec. 184 Popovič Aleksandar: RDEČA KAPICA. (CRVENKAPA.) Otroška igra v 3 delih. Prev. T. Simoniti. Rež.: D. Jovanovič. Sc.: M. Sedej ml. Kost.: D. Vidic. 6. okt. 1969 (24 pred.). Program. Glasba: J. Golob. 185 * * * * * 185 Kammerlander Max: PAVLIHCEVA SKRIVNOST. (GEHEIMNIS DES PUPPENSPIELERS.) Mladinska igra v 4 dej. Prev. M. Suklje. Rež.: J. Vozny. Sc.: M. Butina. Kost.: M. Jarc. 24. nov. 1969 (18 pred.). Program. 186 Pavček Tone: HURA ZA VESELJE. Odrska lepljenka. Rež.: D. Mlakar. Sc.: J. Spacal. Kost.: M. Jarc. 18. dec. 1969 (28 pred.). Program ni Izšel. 187 Goldoni Carlo: SLUGA DVEH GOSPODOV. (IL SERVITORE Dl DUE PADRONE.) Komedija v 2 dej. Prev. C. Debevec. Rež.: V. Soldatovič. Sc.: U. Vagaja. Kost.: M. Jarc. 9. marca 1970 (42 pred.). Program. Glasba in songi: S. Makarovič. 188 Mlakar Dušan: OLIVER TWIST. Po povesti Charlesa Dickensa. Rež.: D. Mlakar. Sc.: D. Mlakar. Kost.: M. Jarc. 6. maja 1970 (41 pred.). Program. Po prevodu O. Župančiča. 189 Gorinšek Danilo: SILNI BlC. Rež.: D. Mlakar. Sc.: U. Vagaja. Kost.: M. Jarc. 21. okt. 1970 (38 pred.). Program. 190 Milnnski Fran: VESELA ZGODBA O ŽALOSTNI PRINCESKI. Rež.: M. Milčinski. Sc.: J. Spacal. Kost.: M. Vovk. 15. dec. 1970 (32 pred.). Program. Songi: F. Milčinski. Glasba: U. Koder. 191 Kohout Pavel: V OSEMDESETIH DNEH OKROG SVETA. Po romanu Julesa Verna Le tour du monde en 80 jours. Prev. T. Simoniti. Rež.: M. Herzog. Sc.: M. Herzog & M. Vovk. Kost.: M. Jarc. 16. febr. 1971 (37 pred.). Program. Kor.: J. Hafner. Prev. iz srbskega prevoda M. Coliča. 192 Pehr Joseph: ROŽA IN PRSTAN. Po pravljici Williama Makepeacea Thackeraya The Rose and the Ring. Prev. T. Simoniti. Rež.: M. Uršič. Sc.: J. Lenassi. Kost.: D. Vidic. 28. apr. 1971 (23 pred.). Program. Glasba: I. Mignozzi. Kor.: J. Hafner. Prev. iz srbskega prevoda M. Coliča. 193 * * * * * * 193 Švare Evgenij L’vovic: SNEŽNA KRALJICA. (SNEŽNAJA KORO- LEVA.) Po pravljici Hansa Christiana Andersena. Prev. A. Tkačev. Rež.: F. Jamnik. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Bartl. 23. sept. 1971 (31 pred.). Program. Glasba: U. Koder. Kor.: J. Hafner. 194 Braun Theo & Fichna H.: INDIJANCI V MALI VASI. (WIR SPIELEN INDIANER.) Prev. J. Hudeček. Rež.: F. Uršič. Sc.: V. Rijavec. Kost.: M. Jarc. 18. nov. 1971 (36 pred.). Program. Kor.: J. Hafner. 195 Žmavc Janez: DOMAČA NALOGA NA POTEPU. Novoletna pravljica. Rež.: M. Herzog. Sc.: M. Butina. Kost.: D. Vidic. 19. dec. 1971 (36 pred.). Program. Glasba: U. Koder. Kor.: J. Hafner. 196 Rudolf Franček: TRNULJČICA PREVEC IN TRIJE PALČKI. Rež.: M. Herzog. Sc.: T. Kržišnik. Kost.: D. Vidic. 19. apr. 1972 (35 pred.). Program. LE THÉÂTRE SLOVÈNE PERMANENT À TRIESTE 197 Brnčič Ivo: MED ŠTIRIMI STENAMI. Drama v 3 dej. Rež.: B. Gombač. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Bartl. 21. okt. 1967 (12 pred.). Gled. list. 198 Stoka Jaka: ANARHIST. Burka v 2 dej. Rež.: J. Babič. Sc.: J. Babič. Kost.: J. Babič. 3. nov. 1967 (18 pred.). Gled. list. Prva predstava Je bila v Ljubljani (Narodni muzej) 28. okt. 1967. 199 Holkovâ Marie: PEPELKA. (PO-PEPELKA.) Prev. J. Lukeš. Rež.: J. Lukeš. Sc.: D. Cej. 3. dec. 1967 (14 pred.). Gled. list. Glasba: K. Boštjančič. Kor.: A. Viles. Kostumi izbrani po zamisli rež. in sc. iz gledališkega iundusa. 200 * * * * * 200 Wilde Oscar: KAKO' VAŽNO JE BITI RESEN! (THE IMPORTANCE OF BEING EARNEST.) Prev. M. Mihelič. Rež. : J. Babič. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Dolenc. 12. jan. 1968 (18 pred.). Gled. list. 200 RUSI MOST. Izbor del slovenskih a tržaških pesnikov in pisateljev. Rež.: J. Babič. Sc.: D. Cej. Kost.: J. Babič. 10. febr. 1968 (8 pred.). Program studia Slovenskega gledališča št. 1. 201 Svevo Italo & Kezich Thllki: ZENO-VA IZPOVED. (LA COSCIENZA Dl ŽENO.) Drama v 2 delih. Prev. M. Jevnikar. Rež.: J. Babič. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Dolenc. 12. marca 1968 (11 pred.). Gled. list. 202 Mahnič Mirko: VINSKA ŽALOSTNA. Rež.: M. Mahnič. Sc.: V. Molka. Kost.: A. Bartl. 11. apr. 1968 (3 pred.). Gled. list ni izšel. Igrano skupaj s Soldaškim mizererom in Kmečkim rekviemom M. Mahniča s skupnim nasl. Stari ljudski triptih. 203 Kozak Primož: KONGRES. Koncertna uprizoritev v 3 dej. Rež.: J. Babič. Sc.: D. Cej. 19. apr. 1968 (3 pred.). Gled. list. Glasba: L. van Beethoven. Pri klavirju: W. Malcuzynski. 204 Marceau Félicien: JAJCE. (L’OEUF.) Komedija v 2 dej. Prev. C. Kosmač. Rež. : A. Rustja. Sc.: D. Cej. Kost.: A. Bartl. 4. maja 1968 (15 pred.). Gled. list. 205 Čehov Anton Pavlovič: TRI SESTRE. (TRI SESTRY.) Drama v 4 dej. Prev. A. Pirjevec. Rež. : B. Stupica. Sc.: B. Stupica. Kost.: A. Dolenc. 19. okt. 1968 (33 pred.). Gled. list. 206 Gorinšek Danilo: RDEČA KAPICA. Vesela pravljica v 3 dej. Rež. : J. Luikeš. Sc.: D. Cej. Kost.: A. Dolenc. 11. dec. 1968 (17 pred.). Gled. list. Glasba: A. Vodopivec. 207 Tavčar Josip: RED MORA BITI. Farsa v 2 dej. Rež. : Ž. Petan. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Bartl. 9. jan. 1969 (18 pred.). Gled. list. Glasba: A. Vodopivec. 208 208 Simon Neil: ZARES ČUDEN PAR. (THE ODD COUPLE.) Komedija v 3 dej. Prev. D. Tomše. Rež. : J. Babič. Sc.: J. Babič. Kost.: J. Babič. 22. febr. 1969 (12 pred.). Gled. list. 209 SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. Recitacijski večer Staneta Raztresena. Rež.: A. Rustja. Sc.: D. Cej. 28. febr. 1969 (54 pred.). Gled. list. Premiera v Gorici. 210 BESEDA IVANA CANKARJA. Izbor J. Kos. Rež.: A. Rustja. Sc.: D. Cej. Kost.: A. Dolenc. 18. marca 1969 (6 pred.). Gled. list. Glasba: A. Vodopivec. Ob 50-letnici avtorjeve smrti. 211 Plautus Titus Maccius: AMFITRUO. (AMPHITRUO.) Komedija v 5 dej. (2 delih). Prev. K. Gantar. Rež.: J. Babič. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: A. Dolenc. 8. apr. 1969 (16 pred.). Gled. list. Glasba: P. Merku. 212 Mahnič Mirko: MARTIN KRPAN. Po povesti Frana Levstika. Rež.: M. Mahnič. Sc.: V. Molka. Kost.: A. Bartl. 19. okt. 1969 (20 pred.). Gled. list. Glasba: A. Vodopivec. 213 Stoka Jaka: MOC UNIFORME. Rež.: M. Uršič. Sc.: D. Cej & U. Vagaja. Kost.: M. Vidau. 22. nov. 1969 (38 pred.). Gled. list. Glasba: H. O. Vogrič. 214 Finžgar Franc Šaleški: NASA KRI. Igra v 4 dej. Rež.: V. Molka. Sc.: V. Molka. Kost.: A. Bartl. 4. jan. 1970 (10 pred.). Gled. list. 214 Predan Izidor: MOD AR HLAPEC, a Rež.: A. Rustja. v Sc.: D. Cej. Kost.: A. Rustja. 6. jan. 1970 (1 pred.). Predstava je bila v Čedadu ob »Dnevu emigranta». Napisano in igrano v beneškem narečju. 215 Silone Ignazio: PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA. (L’AVVENTURA Dl UN POVERO CRISTIANO.) Prev. M. Mahnič. Rež.: A. Hieng. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Bartl. 14. febr. 1970 (24 pred.). Gled. list. 216 Golia Pavel: SNEGULJČICA. Mladinska igra v 8 sl. Rež.: J. Lukeš. Sc.: D. Cej. Kost.: A. Bartl. 18. marca 1970 (14 pred.). Gled. list. Glasba: K. Boštjančič. Kor.: V. Hiti. 217 Orkeny Istvan: TOTOVI. (TOTEK.) Komedija v 2 delih. Prev. J. Hradil. Rež.: A. Rustja. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: U. Vagaja. 24. apr. 1970 (8 pred.). Gled. list. 218 Tolstoj Lev Nikolaevič: MOC TEME. (VLAST’ T’MY.) Drama v 5 dej. Prev. J. Moder. Rež.: J. Babič. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Dolenc. 10. okt. 1970 (19 pred.). Gled. list. Glasba: I. Ota. 219 Holberg Ludvig: JEPPE S HRIBA. (JEPPE PAA BJERGET.) Komedija v 5 dej. Prev. S. Starešinič & M. Verbič. Rež.: M. Uršič. Sc.: U. Vagaja & D. Cej. Kost.: U. Vagaja & D. Cej. 28. nov. 1970 (10 pred.). Gled. list. Glasba: I. Mignozzi. 220 Moder Janko: KEKEC. Po povesti Josipa Vandota Kekec nad samotnim breznom. Rež.: A. Rustja. Sc.: D. Cej. Kost.: M. Vidau. 5. dec. 1970 (14 pred.). Gled. list. Pesmi: F. Milčinski. Glasba: M. Kozina. 221 Nušič Branislav: KAJ BOJO REKLI LJUDJE. (SVET.) Igra v 4 dej. Prev. S. Belak. Rež.: M. Uršič. Sc.: V. Rijavec. Kost.: M. Vidau. 23. jan. 1971 (23 pred.). Gled. list. 222 VEČER POEZIJ DR. FRANCETA PREŠERNA. Recital Mire Sardočeve in Staneta Starešiniča. Rež.: A. Rustja. 7. febr. 1971 (9 pred.). Gled. list ni izšel. Prva predstava je bila v Herpeljah-Kozini 5. jan. 1971. 223 Smole Dominik: ANTIGONA. Drama v 3 dej. Rež.: M. Korun. Sc.: K. Palčič. Kost.: M. Vidau. 6. marca 1971 (20 pred.). Gled. list. Glasba: A. Vodopivec. 224 Brancati Vitaliano: RAFFAELE. (RAFFARLE.) Komedija v 3 dej. s prologom. Prev. N. Košir. Rež.: J. Babič. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: D. Cej. 24. apr. 1971 (21 pred.). Gled. list. 225 Brecht Bertolt: BOBNI V NOCl. (TR.OMMELN IN DER NACHT.) Drama in komedija v 5 dej. Prev. B. Trekman. Rež.: M. Korun. Sc.: M. Korun. Kost.: M. Korun. 8. okt. 1971 (19 pred.). Gled. list. Glasba: A. Vodopivec. 226 Stoka Jaka: TRIJE TIČKI. Burka v 2 dej. Rež.: A. Rustja. Sc.: D. Cej. Kost.: M. Vidau. 8. nov. 1971 (29 pred.). Gled. list. Prva predstava je bila v Doberdobu 6. nov. 1971. 227 Popovič Jovan Sterija: SKOPUH ali KIR JANJA. (TVRDICA ili KIR JANJA.) Komedija v 3 dej. Prev. V. Predan & B. Trekman. Rež.: V. Vukmirovič. Sc.: D. Sokolič. Kost.: R. Nenadovič. 12. nov. 1971 (12 pred.). Gled. list. 228 Škufca Saša: TRNULJČICA. Pravljična igra v 4 dej. (5 sl.). Po Jacobu Grimmu & Wilhelmu Grimmu. Rež.: M. Uršič. Sc.: D. Cej. Kost.: M. Vidau. 9. dec. 1971 (20 pred.). Gled. list. Pesmi: S. Skuica & M. Košuta. 229 LeRoi Jones: ČREVA. (THE DUTCHMAN.) Enodejanka v 2 delih. Prev. D. Tomše. Rež.: M. Uršič. Sc.: K. Palčič. Kost.: K. Palčič. 16. jan. 1972 (13 pred.). Gled. list. (Mali oder.) 230 Williams Tennessee: TRAMVAJ POŽELENJE. (A STREETCAR NAMED DESIRE.) Drama vil prizorih. Prev. H. Grün. Rež.: A. Hieng. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Dolenc. 19. jan. 1972 (33 pred.). Gled. list. 231 Verč Sergej: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JASE VELIKI VOZ. Resnična bajka iz vseh časov v 2 delih. Rež.: M. Uršič. Sc.: K. Palčič. Kost.: M. Vidau. 3. marca 1972 (10 pred.). Gled. list. Glasba: I. Mignozzi. 232 Jovanovič Dušan: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ali TRIJE ROGONOSCI. 3 dej. po commedii deli’ arte neznanega avtorja Li tre becchi. Rež.: D. Jovanovič. Sc.: S. D’Osmo. Kost.: S. D’Osmo. 14. apr. 1972 (13 pred.). Gled. list. Glasba: A. Vodopivec. DRAMA SNG V MARIBORU LE THÉÂTRE DRAMATIQUE NATIONAL SLOVÈNE DE MARIBOR 233 Prežihov Voranc & Grün Herbert: PERNJAKOVI. Kmečka drama v 4 dej. (9 sl.). Rež.: V. Molka. Sc.: V. Molka. Kost.: A. Bartl. 30. sept. 1967 (30 pred.). Gled. list št. 1/4. 234 POZDRAVLJENA, DOLINA ŠENTFLORJANSKA. Satirični dramski recital. Iz spisov Ivana Cankarja izbral, uredil in dramaturško obdelal Janko Čar. Rež.: J. Drozg. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 3. nov. 1967 (27 pred.). Program. (Mali oder.) Glasba: I. Meša. 235 * * 238 * * 235 Nušič Branislav: GOSPA MINISTRICA. (GOSPODA MINISTARKA.) Prev. F. Albreht. Rež.: M. Misailovic. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Hegedušič. 11. nov. 1967 (43 pred.). Gled. list št. 1/4. 238 Golia Pavel: SNEGULJČICA. Prav- ljica za otroke v 2 dej. Rež.: B. Gombač. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Hegedušič. 20. dec. 1967 (35 pred.). Program. Prolog: I. Kamenik. Glasba: M. Žigon. Kor.: H. Neubauer. 237 Topol Josef: MAČKA NA TRAČNICAH. (KOCKA NA KOLEJfCH.) Igra v 3 situacijah. Prev. V. Šedlbauer. Rež.: D. Jovanovič. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 10. jan. 1968 (17 pred.). Program. (Mali oder.) 238 Kamenik Ignac: MARIONETE. Vzhodnjaška legenda v 2 dej. (4 sl.). Rež.: D. Jovanovič. Sc.: U. Vagaja. Kost.: V. Hegedušič. 17. febr. 1968 (14 pred.). Gled. list št. 8. Glasba: L. Arnič. 239 Weiss Peter: RAZISKAVA. (DIE ERMITTLUNG.) Oratorij v 11 spevih. Prev. J. Gradišnik. Rež.: B. Gombač. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: V. Hegedušič. 30. marca 1968 (13 pred.). Gled. Ust št. 11/12. Glasba: M. Stopar. Plimski In diakoncept: E. Adamič. 240 Mroželc Slawomir: NA ODPRTEM MORJU. (NA PEWNEM MORZU.) Enodejanka. Prev. B. Hartman. Rež.: Ž. Petan. Sc.: U. Vagaja. Kost.: A. Bartl. 11. maja 1968 (20 pred.). Gled. list št. 11/12. 241 Mrazele Slawomir: ČAROBNA NOC. (CSAROWNA NOC.) Enodejanka. Prev. U. Kraigher. Rež.: 2. Petan. Sc.: U. Vagaja Kost.: A. Bartl. 11. maja 1968 (20 pred.). Gled. list št. 11/12. 242 Shakespeare William: KAR HOČETE. (TWELFTH NIGHT or WHAT YOU WILL.) Komedija v 2 delih. Prev. O. Župančič. Rež. : B. Gombač. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: V. Hegedušič. 15. jun. 1968 (31 pred.). Gled. list št. 13. Glasba: M. Vodopivec. Kor. : I. Otrin. 243 Potrč Ivan: KREFLI. Drama iz kmečkega življenja v 3 dej. Rež.: J. Drozg. Sc.: V. Rijavec. Kost.: V. Hegedušič. 23. sept. 1968 (13 pred.). Gled. list št. 1/2. Premiera je bila v Ptuju. 244 * * * * 244 Suhodolčan Leopold: SREČNA HIŠA DOBERDAN. Mladinska komedija s petjem v 3 dej. Rež. : D. Jovanovič. Sc. : A. Švagan. Kost.: V. Hegedušič. 29. sept. 1968 (35 pred.). Gled. list št. 1/2. Glasba: U. Koder. 245 Čehov Anton Pavlovič: TRI SESTRE. (TRI SESTRY.) Drama v 4 dej. Prev. A. Pirjevec. Rež.: B. Gombač. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Bartl. . 18. okt. 1968 (20 pred.). Gled. list št. 5/6. Glasba: M. Vodopivec. 246 Spewack Sam & Speivack Bella: NASI TRIJE ANGELI. (MY THREE ANGELS.) Komedija po zgodbi »Angelska kuhinja« Alberta Hussona v 3 dej. Prev. D. Tomše. Rež.: B. Baranovič. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 27. nov. 1968 (40 pred.). Gled. list št. 5/6. 247 Williams Tennessee: NOC IGUANE. (THE NIGHT OF THE IGUANA.) Igra v 3 dej. Prev. M. Lužnik. Rež.: D. Jovanovič. Sc.: U. Vagaja. Kost.: V. Hegedušič. 10. jan. 1969 (11 pred.). Gled. list št. 8/9. 248 Hubač Jiri: PASJANSA. (PASI-ANS.) Drama sodobnih ljudi v 2 delih. Prev. V. Jan. Rež.: A. Moskalyk. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Zupan. 4. febr. 1969 (9 pred.). Program. (Mali oder.) 249 Žmavc Janez: OBISK. Rež.: S. Jan. Sc.: U. Vagaja. Kost.: M. Jarc. 28. febr. 1969 (12. pred.). Gled. list št. 12. 250 Machiavelli Niccolô: M AND RA GOLA. (MANDRAGOLA.) Komedija v 5 dej. Prev. C. Kosmač. Rež.: B. Gombač. Sc.: N. Matul. Kost.: V. Hegedušič. 9. apr. 1969 (19 pred.). Gled. Ust št. 8/9. 251 Genet Jean: SLUŽKINJI. (LES BONNES.) Igra v 1 dej. Prev. B. Hartman. Rež.: F. Križaj. Sc.: J. Horvat-Jaki. Kost.: V. Zupan. 10. apr. 1969 (15 pred.). Program. (Mali oder.) 252 Giraudoux Jean: ZA LUKRECIJO. (POUR LUCRÈCE.) Prev. J. Javoršek. Rež. : J. Drozg. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Bartl. 15. maja 1969 (11 pred.). Gled. list št. 15. 253 Kozak Primož: LEGENDA O SVETEM CHE. Rež.: B. Gombač. Sc.: N. Matul. Kost.: M. Jarc. 11. okt. 1969 (23 pred.). Gled. list št. 1. Glasba: D. Božič. 254 254 Cankar Ivan: LEPA VIDA. Rež. : Z. Šedlbauer. Sc.: U. Vagaja. Kost.: V. Hegedušič. 7. nov. 1969 (21 pred.). Program. (Mala drama.) 255 Albee Edward: VRT (EVERYTHING IN THE GARDEN.) Prev. D. Tom-še. Rež.: A. Hieng. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: V. Hegedušič. 16. jan. 1970 (13 pred.). Gled. list št. 5/6. Po igri G. Copper j a. 256 Ustinov Peter: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. (HALFWAY UP THE TREE.) Komedija v 3 dej. Prev. C. Kosmač. Rež. : D. Jovanovič Sc.: U. Vagaja. Kost.: V. Hegedušič. 23. jan. 1970 (24 pred.). Gled. list št. 5/6. 257 Shakespeare William: VIHAR. (THE TEMPEST.) Dramska romanca v 2 delih. Prev. O. Župančič. Rež. : B. Gombač. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Jarc. 13. marca 1970 (19 pred.). Gled. list št. 10. Glasba: D. Božič. Kor. : I. Otrin. 258 Pirjevec Dušan: SREČA V NESREČI ali NAS DOBROTNIK FOMA FO-MlC. Po romanu Fedorja Mihajlo-viča Dostoevskega Selo Stepančikovo in njegovi prebivalci. Rež. : K. Pokomÿ. Sc.: Z. Hybler. Kost.: Z. Hybler. 24. apr. 1970 (15 pred.). Gled. list št. u. 259 Drabosnjak: IGRA O IZGUBLJENEM SINU. V 10 sl. Rež.: S. Jan. Sc.: M. Vovk. Kost.: M. Jarc. 11. jun. 1970 (38 pred.). Gled. list št. 13. Po rokopisnem zapisu iz Cezpolja prir. B. Hartman. Glasba: U. Krek. Kor.: I. Otrin. 260 Gorinšek Danilo: RDEČA KAPICA. Vesela .pravljica v 3 dej. s predigro. Rež.: B. Gombač. Sc.: N. Matul. Kost.: V. Hegedušič. 11. sept. 1970 (38 pred.). Program. Glasba: M. Vodopivec. Kor.: I. Otrin. 261 Biichner Georg: DANTONOVA SMRT. (DANTONS TOD.) Drama v 2 delih (25 sl.). Prev. B. Hartman, Rež.: S. Jan & A. Jan. Sc.: M. Vipotnik. Kost.: M. Jarc. 9. okt. 1970 (14 pred.). Gled. list št. 2. 262 Cankar Ivan: BELA KRIZANTEMA. Umetniška pripoved Marjana Bačka. Sc.: N. Matul. 19. okt. 1970 (12 pred.). Program ni izšel. (Mali oder.) Glasba: D. Božič. In memoriam J. Tirana. 263 Grum Slavko: PIEROT IN PIER-RETTE. Rež.: A. Jan. Sc.: M. Vipotnik. Kost.: B. Berce. 21. nov. 1970 (10 pred.). Program. (Mali oder.) Glasba: U. Koder. Kor.: I. Otrin. 264 Golar Cvetko: VDOVA ROSLINKA. Komedija v 3 dej. Rež.: J. Drozg. Sc.: N. Matul. Kost.: M. Jarc. 11. dec. 1970 (35 pred,). Gled. list št. 6. 265 Flisar Evald: KOSTANJEVA KRONA. Drama v 2 delih (10 sl.). Rež. : B. Gombač. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: V. Hegedušič. 12. jan. 1971 (7 pred.), Gled. list št. 7. Kor. : M. Jeras. 266 Shakespeare William: VESELE WINDSORCANKE. (THE MERRY WIVES OF WINDSOR.) Komedija v 2 delih. Prev. J. Moder. Rež. : J. Drozg. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Bartl. 8. apr. 1971 (27 pred.). Gled. list št. 10. Glasba: M. Vodopivec. 267 Anouilh Jean: ARDÈLE ALI MARJETICA. (ARDÈLE OU LA MARGUERITE.) Tragikomedija v 3 dej. Prev. R. Vrančič. Rež.: A. Jan. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: V. Hegedušič. 14. maja 1971 (13 pred.). Gled. list št. ll. 268 Goldoni Carlo: NERGAČ. (SIOR TODERO BRONTOLON.) Komedija v 3 dej. Prev. M. Košuta. Rež. : J. Vrhunc. Sc. : V. Hegedušič. Kost.: D. Vidic. 28. maja 1971 (22 pred.). Gled. list št. 12. Kor. : I. Otrin. 269 Golia Pavel: JURČEK. Rež.: B. Gombač. Sc.: N. Matul. Kost.: V. Hegedušič. 10. sept. 1971 (33 pred.). Program. (Mladinski oder.) Glasba: M. Vodopivec. 270 Dürrenmatt Friedrich: PLAY STRINDBERG. (PLAY STRINDBERG.) Prev. B. Hartman. Rež.: W. Leskowska. Sc.: Z. Pietrusinska. Kost.: Z. Pietrusinska. 14. okt. 1971 (12 pred.). Program. (Mali oder.) Premiera je bila v Ptuju. 271 Linhart Anton Tomaž: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI. Ena komedija v 5 aktih. Rež.: V. Soldatovič. Sc.: S. Jovanovič & M. Vovk. Kost.: M. Jarc. 16. okt. 1971 (59 pred.). Gled. list št. 2. Glasba: J. B. Novak & B. Leskovic. 272 Zuckmayer Carl: STOTNIK IZ KÖ-PENICKA. (DER HAUPTMANN VON KÖPENICK.) Prev. B. Hartman. Rež.: B. Gombač. Sc.: L. Lalicki. Kost.: L. Lalicki & S. Lalicki. 17. dec. 1971 (15 pred.). Gled. list št. 4. Glasba: V. Marič. 273 274 * * * 273 PREŠERNU — Z LJUBEZNIJO. Scen.: Tone Partljič. Rež.: V. Soldatovič. Sc.: V. Soldatovič. 6. febr. 1972 (19 pred.). Letak. (Mali oder.) 274 Weingarten Romain: KO KAMEN. (COMME LA PIERRE.) Prev. B. Hartman. Rež.: V. Soldatovič. Sc.: V. Hegedušič. Kost.: V. Hegedušič. 22. febr. 1972 (8 pred.). Program. (Mali oder.) 275 Beckett Samuel: IGRA. (THE PLAY.) Prev. B. Hartman. Rež.: V. Soldatovič. Sc.: V. Hegedušič. Kost.: V. Hegedušič. 22. febr. 1972 (8 pred.). Program. (Mali oder.) 276 GoPkij Maksim: NA DNU. (NA DNE.) Prev. P. Golia. Rež.: J. Babič. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: V. Hegedušič. 24. febr. 1972 (15 pred.). Gled. list št. 6. Glasba: D. Božič. 277 Garcia Lorca Federico: KRVAVA SVATBA. (BODAS DE SANGRE.) Tragedija v 3 dej. Prev. M. Mahnič. Rež.: V. Soldatovič. Sc.: J. Polajnko. Kost.: M. Jarc. 18. apr. 1972 (13 pred.). Gled. list št. 8. 278 Kohout Pavel: AVGUST AVGUST, AVGUST. (AUGUST AUGUST, AUGUST.) Cirkuška predstava z odmorom. Prev. I. Kamenik. Rež.: B. Gombač. Sc.: N. Matul. Kost.: V. Hegedušič. 12. maja 1972 (12 pred.). Gled. list št. 9. Glasba: B. Adamič. 279 Stefanac Mire: VEČNA LOVIŠČA. Rež.: A. Stojan. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Kobi. 3. jun. 1972 (10 pred.). Gled. list št. 10. Glasba: A. Kramer. OPERA SNG V MARIBORU L’OPÉRA DU THÉÂTRE NATIONAL SLOVÈNE DE MARIBOR 280 Verdi Giuseppe: OTELLO. (OTEL-LO.) Opera v 4 dej. Libr.: A. Boito. Prev. S. Samec. Rež.: F. Potočnik. Dir.: V. Kobler. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 14. okt. 1967 (17 pred.). Gled. list št. 1/4. Libr. po drami W. Shakespeara. 281 Črtano pri korekturi (glej št. 4338). 282 Rigacci Bruno: PROFESOR KING. (PROFESSOR KING.) Opera v 4 dej. Libr.: B. Rigacci. Prev. V. Kobler. Rež.: F. Potočnik. Dir.: B. Švara. Sc.: T. Primožič. Kost.: V. Hegedušič. 16. dec. 1967 (13 pred.). Gled. list št. 6. Libr. po radijski drami M. Mattolinija. 283 * * * * * * 283 Falla Manuel de: UROČENA LJUBEZEN. (EL AMOR BRUJO.) Balet v 1 dej. Prev. M. Šarabon. Rež.: H. Neubauer. Dir.: B. Švara. Kor.: H. Neubauer. Sc.: T. Primožič. Kost.: V. Hegedušič. 16. dec. 1967 (13 pred.). Gled. list št. 6. Po scen. G. M. Sierra. 284 Giordano Umberto: ANDRÉ CHÉNIER. (ANDREA CHÉNIER.) Glasbena drama iz francoske revolucije v 4 sl. Libr.: L. Illica. Prev. N. Štritof. Rež. : E. Frelih. Dir.: J. Cipci. Kor.: H. Neubauer. Sc. : J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 27. jan. 1968 (14 pred.). Gled. list št. 7. 285 Puccini Giacomo: MADAME BUTTERFLY. (MADAME BUTTERFLY.) Opera v 3 dej. Libr.: L. Illica & G. Giacosa. Prev. N. Štritof. Rež.: E. Frelih. Dir. : V. Kobler. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 16. marca 1968 (24 pred.). Gled. list št. 9/10. Libr. po J. L. Longu & D. Belascu. 286 Cipci Kruno: DOKTOR PETELIN. Komična opera v 3 dej. Libr.: F. Žižek. Rež. : F. Žižek. Dir.: J. Cipci. Sc.: V. Rijavec. Kost.: V. Hegedušič. 18. maja 1968 (14 pred.). Gled. list št. 9/10. Libr. po starofrancoski farsi. 287 Cimarosa Domenico: TAJNI ZAKON. (IL MATRIMONIO SEGRETO.) Komična opera v 2 delih. Libr.: G. Bertati. Prev. S. Samec. Rež.: F. Potočnik. Dir.: J. Cipci & M. Žigon. Sc.: A. Švagan. Kost.: V. Hegedušič. 8. nov. 1968 (17 pred.). Gled. list št. 3/4. 288 Verdi Giuseppe: PLES V MASKAH. (UN BALLO IN MASCERA.) Opera v 3 dej. Libr.: A. Somma. Prev. S. Samec. Rež.: E. Frelih. Dir.: V. Kobler. Kor.: I. Otrin. Sc.: J. Vališ. Kost.: V. Hegedušič. 27. dec. 1968 (18 pred.). Gled. list št. 10/11. 289 Savin Dragutin: SENTFLORJANCI. Operna farsa v 1 dej. (3 sl.). Libr.: D. Savin. Prev. S. Vinšek. Rež.: E. Frelih. Dir.: M. Žigon. Kor.: I. Otrin. Sc.: T. Primožič. Kost.: V. Hegedušič. 31. jan. 1969 (11 pred.). Gled. list št. 10/11. Libr. po farsi I. Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski. 290 * * * * * * * 290 Reutter Hermann: NOKTURNO NA MONTMARTRU. (NOTTURNO MONTMARTRE.) Balet v 4 sl. Libr.: R. Mayer. Rež.: I. Otrin. Dir.: B. Švara. Kor.: I. Otrin. Sc.: T. Primožič. Kost.: V. Hegedušič. 31. jan. 1969 (11 pred.). Gled. list št. 10/11. 291 Offenbach Jacques: HOFFMANOVE PRIPOVEDKE. (LES CONTES D’HOFFMAN.) Opera v 3 dej. s prologom in epilogom. Libr.: J. Barbier. Prev. N. Štritof. Rež. : F. Potočnik. Dir.: M. Žigon. Kor. : H. Neubauer. Sc.: V. Rijavec. Kost.: V. Hegedušič. 28. marca 1969 (13 pred.), Gled. list št. 13/14. Po drami J. Barbiera & M. Carréja. 292 Puccini Giacomo: TOSCA. (TOSCA.) Glasbena drama v 3 dej. Libr.: L. Ulica & G. Giacosa. Rež.: E. Frelih. Dir. : V. Kobler. Sc.: V. Rijavec & T. Primožič. Kost.: J. Vilfan. 25. apr. 1969 (13 pred.). Gled. list št. 13/14. Libr. po V. Sardouju. 293 Čajkovski] Petr 11’ič: PIKOVA DAMA. (PIKOVAJA DAMA.) Opera v 3 dej. (7 sl.). Libr:: M. Musorgskij. Prev. N. Štritof. Rež. : F. Potočnik. Dir. : V. Kobler. Kor.: I. Otrin. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 17. okt. 1969 (13 pred.). Gled. list št. 2/3. Libr. po noveli A. S. Puškina. 294 Verdi Giuseppe: RIGOLETTO. (RI-GOLETTO.) Opera v 3 dej. (4 sl.). Libr.: F. M. Piave. Prev. S. Samec. Rež. : E. Frelih. Dir. : V. Kobler. Kor.: I. Otrin. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 14. nov. 1969 (27 pred.). Gled. list št. 2/3. Libr. po drami V. Hugoja Le roi s’amuse. 295 Weill Kurt: V DOLINI. (DOWN IN THE VALLEY.) Opera v 1 dej. Libr.: A. Sundgaard. Prev. V. Kobler. Rež. : F. Potočnik. Dir.: M. Žigon. Kor.: I. Otrin. Sc.: A. Svagan. Kost.: V. Hegedušič. 12. dec. 1969 (11 pred.). Gled. list št. 7. 296 Pugni Cesare: ESMERALDA ali QUASIMODO, NOTREDAMSKI ZVONAR. (LA ESMERALDA.) Balet. Rež.: I. Otrin. Dir.: M. Žigon. Kor. : I. Otrin. Sc.: V. Hegedušič & S. Jatič. 12. dec. 1969 (11 pred.). Gled. list št. 7. Libr. po V. Hugoju & J. Perrotu. 297 Kurka Robert: DOBRI VOJAK ŠVEJK. (THE GOOD SOLDIER SCHWEIK.) Opera s prologom in epilogom v 2 dej. in 21 sl. Libr.: L. Allan. Prev. B. Pugelj. Rež.: E. Frelih. Dir.: B. Švara. Kor. : I. Otrin. Sc.: J. Vališ. Kost.: J. Vališ. 3. febr. 1970 (16 pred.). Gled. list št. 8. Libr. po romanu J. Haška. 298 * * * * * * 298 Dvorak Antonín: RUSALKA. (RU- SALKA.) Lirična pravljica v 3 dej. Libr.: J. Kvapil. Prev. N. Štritof. Rež. : E. Frelih. Dir.: V. Kobler. Kor. : I. Otrin. Sc.: B. Kocmut. Kost.: V. Hegedušič. 6. marca 1970 (12 pred.). Gled. list št. 9. 299 Wolf-Ferrari Ermanno: ZDRAHE NA TRGU. (IL CAMPIELLO.) Komična opera v 3 dej. Libr.: M. Ghi-salberti. Prev. S. Samec. Rež.: F. Potočnik. Dir.: B. Švara. Kor.: I. Otrin. Sc.: V. Hegedušič. Kost.: V. Hegedušič. 22. maja 1970 (19 pred.). Gled. list št. 12. Po komediji C. Goldonija. 300 Verdi Giuseppe: TRUBADUR. (IL TROVATORE.) Opera v 4 dej. (8 sl.). Libr.: S. Cammarano. Prev. N. Štritof & S. Samec. Rež.: F. Potočnik. Dir.: V. Kobler. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 2. okt. 1970 (27 pred.). Gled. list št. 1. 301 Gluck Christoph Willibald: ORFEJ IN EVRIDIKA. (ORPHEUS UND EURYDIKE.) Tragična opera v 3 dej. (5 sl.). Libr.: R. Calzabigi. Prev. N. Štritof. Rež.: E. Frelih. Dir.: B. Švara. Kor.: I. Otrin. Sc.: V. Hegedušič. Kost.: V. Hegedušič. 6. nov. 1970 (13 pred.). Gled. list št. 4. 302 Donizetti Gaetano: LUCIA LAM-MERMOORSKA. (LUCIA DI LAM-MERMOOR.) Tragična opera v 3 dej. (6 sl.). Libr.: S. Cammarano. Prev. P. Oblak. Rež. : F. Potočnik. Dir. : V. Kobler. Sc.: B. Kocmut. Kost.: V. Hegedušič. 20. nov. 1970 (15 pred.). Gled. list št. 5. Po povesti W. Scotta. 303 Herold Louis Joseph Ferdinand: NAVIHANKA. (LA FILLE MAL GARDÉE.) Balet v 3 dej. Scen.: J. Dau-berval. Rež.: I. Otrin. Dir.: M. Žigon. Kor. : I. Otrin. Sc. : V. Hegedušič. Kost.: M. Jarc. 19. febr. 1971 (19 pred.). Gled. list št. 8. 304 Martinu Bohuslav: ŽENITEV. (THE MARRIAGE.) Komična opera v 2 dej. Prev. C. Debevec. Rež. : E. Frelih. Dir.: M. Žigon. Sc. : J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 2. apr. 1971 (14 pred.). Gled. list št. 9. Libr. po N. V. Gogol’u. 305 Otrin Iko: E = mc2. Baletna vizija. Rež.: I. Otrin. Kor. : I. Otrin. Sc. : I. Otrin. Kost.: M. Jarc. 2. apr. 1971 (14 pred.). Gled. list št. 9. Verzi: J. Menart in L. Senghor. 306 306 Puccini Giacomo: LA BOHÊME. (LA BOHÈME.) Opera v 4 dej. Libr.: G. Giacosa & L. Illica. Prev. S. Samec. Rež. : F. Potočnik. Dir.: V. Kobler. Sc.: V. Rijavec. Kost.: V. Hegedušič. 10. apr. 1971 (1 pred.). Program. Libr. po povesti H. Murgera. Izvajano v sodelovanju s Centrom za glasbeno vzgojo Maribor ob 25 letnici Srednje glasbene šole. 307 Puccini Giacomo: DEKLE ZLATEGA ZAHODA. (LA FANCIULLA DEL WEST.) Opera v 3 dej. Libr.: G. Civinini & C. Zangarini. Prev. S. Samec. Rež. : E. Frelih. Dir. : V. Kobler. Sc.: B. Kocmut. Kost.: V. Hegedušič. 11. jun. 1971 (11 pred.). Gled. list št. 13. Libr. po drami D. Belasca. 308 Délibes Léo: COPPELIA (DEKLICA S PORCELANASTIMI OČMI). (COPPÉLIA ou LA FILLE AUX YEUX D’ÉMAIL.) Balet v 3 dej. Libr.: Ch. L. É. Nuitter & A. Saint-Léon. Rež.: I. Otrin. Dir. : V. Kobler. Kor.: I. Otrin. Sc. : V. Hegedušič. Kost.: V. Hegedušič. 8. okt. 1971 (18 pred.). Gled. list št. 1. Libr. po E. T. A. Hoffmannu. 309 Orff Carl: PREMETENKA. (DIE KLUGE.) Opera v 2 delih. Libr.: C. Orff. Prev. S. Samec. Rež. : E. Frelih. Dir. : B. Švara. Kor. : I. Otrin. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 19. nov. 1971 (17 pred.). Gled. list št. 3. Po zgodbi o kralju in premetenki. 310 Verdi Giuseppe: MOC USODE. (LA FORZA DEL DESTINO.) Tragična opera v 4 dej. (8 sl.). Libr.: F. M. Piave. Prev. P. Oblak. Rež.: F. Potočnik. Dir.: M. Žigon. Kor.: I. Otrin. Sc.: B. Kocmut. Kost.: V. Hegedušič. 21. jan. 1972 (14 pred.). Gled. Ust št. 5. 311 Massenet Jules: MANON. (MANON.) Opera v 3 dej. (5 sl.). Libr.: H. Meil-hac & Ph. Gille. Prev. N. Štritof. Rež.: O. Otta. Dir.: V. Kobler. Sc.: J. Polajnko. Kost.: V. Hegedušič. 24. marca 1972 (16 pred.). Gled. list št. 7. 312 Cipci Kruno: DUNDO MAROJE. Komična opera v 2 dej. Libr.: K. Cipci. Rež.: F. Potočnik. Dir.: V. Kobler. Sc.: V. Rijavec. Kost.: V. Hegedušič. 9. jun. 1972 (8 pred.). Gled. list št. 11. Libr. po komediji M. Držiča. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU LE THÉÂTRE POPULAIRE DE CELJE 313 LEPA NASA DOMOVINA. Literarno gledališki večer političnih spisov in govorov Ivana Cankarja. Adaptacija: Andrej Inkret. Rež.: F. Križaj. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 26. sept. 1967 (11 pred.). Gled. list št. 11 (sez. 1966/67). 314 Cankar Ivan: HLAPCI. Drama v 5 dej. Rež.: M. Korun. Sc.: M. Korun. Kost.: V. Zupan. 20. okt. 1967 (27 pred.). Gled. list št. 1. 315 316 315 Brecht Bertolt: SVEJK V DRUGI SVETOVNI VOJNI. (SCHWEYK IM ZWEITEN WELTKRIEG.) Prev. M. Klopčič. Rež.: F. Križaj. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 24. nov. 1967 (38 pred.). Gled. list št. 2. 316 Škufca Saša: TRNULJČICA. Pravljica v 3 dej. po Jacobu Grimmu & Wilhelmu Grimmu. Rež.: J. Kislinger. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 9. dec. 1967 (34 pred.). Gled. list št. 3. Glasba: C. Vrtačnik. 317 Goldoni Carlo: KRČMARICA. (LA LOCANDIERA.) Komedija v 3 dej. Prev. S. Trdina. Rež.: D. Radojevič. Sc.: M. Račič. Kost.: M. Jarc. 2. febr. 1968 (16 pred.). Gled. list št. 4/5. 318 Sofokles: KRALJ OIDIPUS. (OIDI-PUS TYRANNOS.) Prev. A. Sovre. Rež.: D. Radojevič. Sc. : M. Račič. Kost.: M. Jarc. 16. febr. 1968 (30 pred.). Gled. list št. 4/5. 319 Audiberti Jacques: IZ ZLA SE ZLO RODI. (LE MAL COURT.) Igra v 3 dej. Prev. R. Vrančič. Rež. : F. Križaj. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Dolenc. 8. marca 1968 (12 pred.). Gled. list št. 6. Alaricino pesem uglasbil E. Goršič. 320 Anouilh Jean: EVRIDIKA. (EURYDICE.) Prev. S. Potisk. Rež.: F. Križaj. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 26. apr. 1968 (10 pred.). Gled. list št. 7. 321 Ustinov Peter: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. (HALFWAY UP THE TREE.) Komedija v 3 dej. Prev. C. Kosmač. Rež.: J. Babič. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Dolenc. 24. maja 1968 (13 pred.). Gled. list št. 8. Skupna premiera z Mestnim gledališčem ljubljanskim. 322 Lebovič Dorde: 'SREBRNE VEZI. (SREBRNO UŽE.) Drama v 3 dej. Prev. M. Križaj. Rež.: I. Pretnar. Sc.: M. Butina. Kost.: I. Felicijan. 27. sept. 1968 (21 pred.). Gled. list št. 1/2. 323 Roksandič Duško: PTICI BREZ JATE. (PTICE BEZ JATA.) Dramske situacije v 2 delih. Prev. M. Križaj. Rež.: F. Križaj. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 11. okt. 1968 (16 pred.). Gled. list št. 1/2. 324 Machiavelli Niccolo: MANDRAGO-LA. (MANDRAGOLA.) Komedija v 2 delih. Prev. C. Kosmač. Rež.: B. Baranovič. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: M. Kumar. 25. okt. 1968 (14 pred.). Gled. list št. 3/4. 325 Roš Fran: ČAROBNA PIŠČALKA. Pravljica v 3 dej. Rež. : J. Drozg. Sc. : A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 14. dec. 1968 (39 pred.). Gled. list št. 5. Glasba : U. Koder. Kor. : J. Hafner. 326 Go-fkij Maksim: MALOMESCANI. (MEŠČANE.) Drama v 4 dej. Prev. M. Klopčič. Rež. : I. Pretnar. Sc. : M. Butina. Kost.: M. Jarc. 24. jan. 1969 (12 pred.). Gled. list št. 6. 327 Goodhart William: GENERACIJA. (GENERATION.) Komedija v 3 dej. Prev. M. Lužnik. Rež.: B. Baranovič. Sc.: S. Jovanovič. 21. febr. 1969 (12 pred.). Gled. list št. 3/4. 328 Simon Neil: ZARES ČUDEN PAR. (THE OLD COUPLE.) Komedija v 3 dej. Prev. D. Tomše. Rež.: F. Križaj. Sc. : A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 14. marca 1969 (23 pred.). Gled. list št. 7. 329 Shakespeare William: VESELE WINDSORCANKE. (THE MERRY WIVES OF WINDSOR.) Prev. J. Moder. Rež. : J. Kislinger. Sc. : A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 25. apr. 1969 (19 pred.). Gled. list št. 8. 330 Inkret Andrej: DESETI BRAT. Ljudske igrice. Po romanu Josipa Jurčiča. Rež.: F. Križaj. Sc. : A. Lavrenčič. Kost.: A. Dolenc. 26. sept. 1969 (66 pred.). Gled. list št. l. 331 Sartre Jean-Paul: NEPOKOPANI MRTVECI. (MORTS SANS SÉPULTURE.) V 2 dej. Prev. M. Mihelič. Rež.: F. Križaj. Sc. : A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 7. nov. 1969 (24 pred.). Gled. list št. 2/3. 332 Žmavc Janez: PEPELKA. Pravljična igra v 4 sl. Rež. : P. Jeršin. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: A. Dolenc. 20. dec. 1969 (31 pred.). Gled. list št. 4. Po K. A. Gornerjevi dramatizaciji v prev. F. Govekarja. Kor. : I. Otrin. 333 Simon Neil: BOSA V PARKU. (A BAREFOOT IN THE PARK.) Komedija v 3 dej. Prev. D. Tomše. Rež.: M. Kragelj. Sc.: B. Skerlak. Kost.: V. Zupan. 30. jan. 1970 (25 pred.). Gled. list št. 5. 334 Kislinger Juro: PREGNANI IZ RAJA. Znanstveno fantastična drama v 3 dej. Po ideji Franja Puncerja. Rež: F. Križaj. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 13. febr. 1970 (14 pred.). Gled. list št. 6. Glasba: D. Božič. 335 Ibsen Henrik: SOVRAŽNIK LJUDSTVA. (EN FOLKEFIENDE.) Igra v 5 dej. Prev. J. Moder. Rež: F. Križaj. Sc.: V. Molka. Kost.: V. Zupan. 3. apr. 1970 (18 pred.). Gled. list št. 7/8. 336 Wilde Oscar: GLAVNO JE, DA SI LJUBČEK. (THE IMPORTANCE OF BEING EARNEST.) Komedija v 3 sl. Prev. J. Javoršek. Rež. : Z. Šedlbauer. Sc.: U. Vagaja. Kost.: A. Dolenc. 10. apr. 1970 (10 pred.). Gled. list št. 7/8. 337 Veber Francis: UGRABITEV. (L’ENLÈVEMENT.) Komedija v 2 dej. Prev. S. Potisk. Rež.: D. Jovanovič. Sc. : S. Jovanovič. Kost.: V. Zupan. 22. maja 1970 (10 pred.). Gled. list št. 9/10. 338 Pinter Harold: HIŠNIK. (THE CA-RETAKER.) Igra v 3 dej. Prev. J. Moder. Rež.: Z. Šedlbauer. Sc.: M. Vipotnik. Kost.: A. Dolenc. 5. jun. 1970 (12 pred.). Gled. list št. 9/10. 339 Župančič Oton: VERONIKA DESE-NlSKA. Rež.: F. Križaj. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: M. Jarc. 25. sept. 1970 (60 pred.). Gled. list št. l. 340 Friedell Egon & Polgar Alfred: GOETHE. (GOETHE.) Groteska v 2 sl. Prev. M. Golob. Rež.: M. Kragelj. Sc.: V. Molka. Kost.: A. Bartl. 23. okt. 1970 (30 pred.). Gled. list št. 2/3. 341 Linhart Anton Tomaž: ŽUPANOVA MICKA. Ena komedija v 2 aktih. Rež.: M. Kragelj. Sc.: V. Molka. Kost.: A. Bartl. 23. okt. 1970 (30 pred.). Gled. list št. 2/3. 342 Strindberg August: GOSPODIČNA JULIJA. (FROKEN JULIE.) Naturalistična tragedija. Prev. J. Moder. Rež.: D. Jovanovič. Sc.: M. Matanovič. Kost.: A. Dolenc. 26. nov. 1970 (23 pred.). Gled. list št. 2/3. Mim: L. Zerdin. 343 Žmavc Janez: SEKIRA. Musical za vojaški boben in doraščajočo mladino. Po pripovedkah Frana Roša. Rež.: F. Križaj. Sc.: M. Vovk. Kost.: A. Dolenc. 19. dec. 1970 (17 pred.). Gled. list št. 4/5. Glasba: M. Vodopivec. Kor.: J. Hafner. 344 Žmavc Janez: RDEČA KAPICA IN DEDEK MRAZ. Rež.: P. Jeršin. Sc.: F. Cesar. Kost.: P. Jeršin. 21. dec. 1970 (33 pred.). Gled. list ni izšel. 345 Kamenik Ignac: GALEBI. Drama v 2 delih. Rež.: F. Križaj. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: I. Felicijan. 5. febr. 1971 (14 pred.). Gled. list št. 4/5. 346 Claudel Paul: ZAMENJAVA. (L’ÉCHANGE.) Drama v 3 dej. Prev. M. Vasic. Rež.: Z. Šedlbauer. Sc.: T. Kržišnik. Kost.: M. Jarc. 26. marca 1971 (14 pred.). Gled. list št. 6/7. Glasba: M. Vodopivec. 347 Büchner Georg: LEONCE IN LENA. (LEONCE UND LENA.) Komedija v 3 dej. Prev. J. Udovič. Rež.: M. Herzog. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 9. apr. 1971 (16 pred.). Gled. list št. 6/7. 348 Plautus Titus Maccius: MOSTEL-LARIA ali HIŠNI STRAH. (MO-STELLARIA.) Prev. K. Gantar. Rež. : Z. Šedlbauer. Sc.: U. Vagaja. Kost.: M. Jarc & M. Vovk. 21. maja 1971 (17 pred.). Gled. list št. 8. Glasba: P. Mihelčič. 349 Eliot Thomas Stearns: UMOR V KATEDRALI. (MURDER IN THE CATHEDRAL.) Prev. V. Taufer. Rež.: F. Križaj. Sc. : A. Lavrenčič. Kost.: M. Jarc. 24. sept. 1971 (39 pred.). Gled. list št. 1. Gallusove pesmi poje moški komorni zbor Celje pod vodstvom E. Kuneja. 350 Jovanovič Dušan: NORCI. Rež. : Z. Šedlbauer. Sc.: M. Vipotnik. Kost.: A. Bartl. 8. okt. 1971 (16 pred.). Gled. list št. 2. Glasba: J. Golob. Kor.: L. Zerdin. 351 Lawrence David Herbert: SNAHA. (DAUGHTER-IN-LAW.) Prev. D. Tomše. Rež.: 2. Petan. Sc.: N. Matul. Kost.: V. Zupan. 29. okt. 1971 (34 pred.). Gled. list št. 3. 352 Žmavc Janez: DOMAČA NALOGA NA POTEPU. Rež.: J. Kislinger. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: V. Zupan. 12. dec. 1971 (43 pred.). Gled. list št. 4. Glasba: U. Koder. Kor.: J. Hafner. 353 Horvath Ödön: FIGARO SE LOČUJE. (FIGARO LÄSST SICH SCHEIDEN.) Komedija. Prev. B. Trekman. Rež.: F. Križaj. Sc.: N. Matul. Kost.: A. Dolenc. 21. jan. 1972 (26 pred.). Gled. list št. 5. 354 Turgenev Ivan Sergeevič: MESEC DNI NA KMETIH. (MESJAC V DE-REVNE.) Komedija v 5 dej. Prev. J. Vidmar. Rež.: M. Korun. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: M. Jarc. 10. marca 1972 (24 pred.). Gled. Ust št. 6. 355 Calderon de la Barca Henao Pedro: ŽIVLJENJE JE SEN. (LA VIDA ES SUENO.) Uprizoritev v 2 delih. Prev. N. Košir. Rež.: Z. Šedlbauer. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Dolenc. 6. apr. 1972 (19 pred.). Gled. list št. 7. Glasba: D. Božič. 356 Levstik Fran: TUGOMER. Tragedija v 5 dej. Rež.: F. Križaj & I. Lampret & B. Stih. Sc.: A. Lavrenčič. Kost.: M. Jarc. 18. maja 1972 (23 pred.). Gled. list št. 8. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V NOVI GORICI LE THÉÂTRE DRAMATIQUE DU LITTORAL NOVA GORICA 357 Linhart Anton Tomaž: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI. Ena komedija v 5 aktih in 2 delih. Rež.: V. Molka. Sc:. V. Molka. Kost.: A. Bartl. 27. sept. 1969 (51 pred.). Gled. list št. l. Glasba: J. B. Novak & B. Adamič. 358 Roksandič Duško: POROKA. (ŽE-N1DBA.) Komedija v 3 dej. Prev. M. Kovač. Rež.: A. Stojan. Sc.: V. Rijavec. Kost.: M. Bratoš. 12. dec. 1969 (21 pred.). Gled. list št. 2. 359 Holkova Marie: PEPELKA. (PO-PELKA.) Prev. J. Lukeš. Rež.: J. Povše. Sc.: J. Lenassi. Kost.: A. Dolenc. 23. dec. 1969 (33 pred.). Gled. list ni izšel. Glasba: K. Boštjančič. Kor.: J. Hafner. 360 Cankar Ivan: KRALJ NA BETAJNOVI. Drama v 3 dej. Rež.: J. Babič. Sc.: J. Lenassi. Kost.: M. Kumar. 20. febr. 1970 (33 pred.). Gled. list št. 3. 361 Zupan Vitomil: ČRVI. Rež.: J. Babič. Sc.: J. Babič. Kost.: J. Babič. 23. apr. 1970 (13 pred.). Gled. list št. 4. 362 Bevk, France: KAJN. Rež.: M. Uršič. Sc.: J. Lenassi. Kost.: A. Dolenc. 12. sept. 1970 (35 pred.). Gled. list št. 5. Premiera je bila v Idriji. Slavnostna predstava ob osemdesetletnici avtorjevega rojstva. 363 Kreft Bratko: BALADA O POROČNIKU IN MARJUTKI. Rež.: J. Babič. Sc.: J. Babič. Kost.: V. Hegedušič. 7. nov. 1970 (12 pred.). Gled. list št. 6. 364 Ustinov Peter: ROMANOV IN JULIJA. (ROMANOFF AND JULIET.) Komedija v 3 dej. Prev. H. Griin. Rež.: A. Stojan. Sc.: V. Rijavec. Kost.: M. Kutnar. 21. nov. 1970 (21 pred.). Gled. list št. 7. 365 Gjud Bogdan & Uršič Franc: ČAROVNIK IZ OZA. Po pravljici Lymana Franka Bauma The Wonderful Wizard of Oz. Rež.: F. Uršič. Sc.: J. Lenassi. Kost.: M. Kumar. 17. dec. 1970 (33 pred.). Gled. list St. 9. Kor.: A. Gogala. 366 Torkar Igor: VSTAJENJE JOŽEFA SVEJKA. Satirična komedija v 2 delih. Rež.: A. Stojan. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Dolenc. 18. febr. 1971 (11 pred.). Gled. list št. 10. Glasba: U. Koder. Mim: A. Valdes. 367 Moliere: TARTUFFE ali SVETOHLINEC. (TARTUFFE ou LTMPO-STEUR.) Prev. O. Župančič. Rež.: J. Povše. Sc.: J. Lenassi. Kost.: A. Dolenc. 15. apr. 1971 (15 pred.). Gled. list št. ll. 368 Valdes Andres: ČRNOLASI BELI MOLK. V pantomimi in mimu Andres Valdes. 7. maja 1971 (11 pred.). Gled. list št. 12. 369 Medved Anton: RENDEZ-VOUS. Rež.: F. Uršič. Sc.: M. Turk. Kost.: M. Kumar. 26. maj 1971 (18 pred.). Gled. list št. 13. 370 Goldoni Carlo: PRIMORSKE ZDRAHE. (LE BARUFFE CHIOZZOTTE.) Komedija v 2 delih. Prev. M. Rupel. Rež.: M. Uršič. Sc.: M. Turk. Kost.: M. Kumar. 4. sept. 1971 (15 pred.). Gled. list št. 14. Premiera je bila v Desklah. 371 Partljič Tone: NAJ POJE CUK. Drama v 3 dej. (2 delih). Rež.: J. Babič. Sc.: J. Lenassi. Kost.: A. Dolenc. 15. okt. 1971 (23 pred.). Gled. list št. 15. 372 Nušič Branislav: POKOJNIK. (POKOJNIK.) Komedija v 3 dej. Prev. M. Klopčič. Rež.: J. Povše. Sc.: J. Lenassi. Kost.: A. Dolenc. 5. nov. 1971 (41 pred.). Gled. list št. 16. 373 Žmavc Janez: DOMAČA NALOGA NA POTEPU. Rež.: A. Tomašič. Sc.: V. Rijavec. Kost.: M. Kumar. 15. dec. 1971 (31 pred.). Gled. list št. 17. Sočasna predstava s SLG Celje in Mladinskim gledališčem iz Ljubljane. 374 Genet Jean: POOSTRENI NADZOR. (HAUTE SURVEILLANCE.) Prev. S. Potisk. Rež.: I. Tory. Sc.: I. Tory. Kost.: I. Tory. 7. jan. 1972 (13 pred.). Gled. list št. 18. (Mali oder.) 375 Pregelj Ivan: BERAČI. Rež.: A. Stojan. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Dolenc. 10. marca 1972 (17 pred.). Gled. list št. 20. Songi: J. Menart. Glasba: S. Mihelčič. Igrano s skupnim naslovom Berači in Vest. Groteska s prologom. 376 Pregelj Ivan: VEST. Rež.: A. Stojan. Sc.: S. Jovanovič. Kost.: A. Dolenc. 10. marca 1972 (17 pred.). Gled. list št. 20. Songi: J. Menart. Glasba: S. Mihelčič. Igrano s skupnim naslovom Berači in Vest. Groteska s prologom. 377 Kosovel Srečko: INTEGRALI IN DRUGA POEZIJA. 18. marca 1972 (5 pred.). Gled. list ni izšel. (Mali oder.) Premiera je bila v Sežani. 378 Saitta Achille: MIMO PRAVIL. (NON S’£ REGOLA AHIMfi.) Komedija v 3 dej. (2 delih). Prev. D. Bratoš. Rež.: J. Babič. Sc.: M. Turk. Kost.: A. Dolenc. 24. maja 1972 (26 pred.). Gled. list št. 21. DRUGI DEL ABECEDNI POPIS DRAMSKA DELA AISHILOS: Oresteia 8 Uklenjeni Prometej 104 ALBEE Edward: Kočljivo ravnovesje 16 Vrt 138, 255 ANDERSON Robert: Jaz sem Herbert 142 Golobji koraki 140 Pretres prepoznanja 139 Veš, da te ne slišim, če teče voda v: Pretres prepoznanja Za božič pridem domov 141 ANOUILH Jean: Ardèle ali Marjetica 267 Dragi Antoine ali zavožena ljubezen 151 Evridika 320 Ne budite gospe 162 Orkester 35 ARRABAL Fernando: Arhitekt in asirski cesar 14 Tricikel 171 ASKENAZY Ludvik: Ukradeni mesec 115 AUDIBERTI Jacques: Iz zla se zlo rodi 319 AXELROD George: Zbogom, Charlie! 146 AYCKBOURN Alan: Polovične resnice 135 BECKETT Samuel: Čakajoč na Godota 5, 105 Igra 275 BEN A VENTE Jacinto: Roka roko umije, obe obraz... 40 BEVK France: Kajn 362 BIBBIENA: Kalandrija 106 BOND Edward: Rešen 167 BOR Matej : Ples smeti 144 BOŽIC Darijan: Jago 172 BRANCATI Vitaliano: Raffaele 224 BRAUN Theo: Cipek in Capek v: Payer Trade Indijanci v Mali vasi 194 BRECHT Bertolt: Bobni v noči 225 Svejk v drugi svetovni vojni 315 BRNClC Ivo: Med štirimi stenami 197 BÜCHNER Georg: Dantonova smrt 261 Leonce in Lena 347 CALDERÓN DE LA BARCA HENAO Pedro: Sodnik zalamejski 50 Življenje je sen 355 CAMUS Albert: Obsedenci 147 CANKAR Ivan: Bela krizantema 262 Hlapci 1, 314 Kralj na Betajnovi 360 Lepa Vida 254 CLAUDEL Paul: Zamenjava 346 COCTEAU Jean: Sola za vdove 99 CEHOV Anton Pavlovič: Ivanov 4 Tri sestre 38, 205, 245 DORST Tankred: 2ena pred obzidjem 97 DOSTOEVSKIJ Fedor Mihajlovič: Krotko dekle 173 DRABOSNJAK: Igra o izgubljenem sinu 259 DROFENIK Franček: Ne, ne ...! 152 DUBILLARD Roland: Naivne lastovke 48 DURAS Marguerite: Cele dneve v krošnjah dreves 10 DÜRRENMATT Friedrich: Play Strindberg 270 Prekrščevalci 129 ELIOT Thomas Stearns: Umor v katedrali 349 ERDMAN Nikolaj Robertovič: Samomorilec 159 FARQUHAR George: Rekruti in ljubezen 137 FEYDEAU Georges: Dama iz Maxima 164 FICHNA H.: Indijanci v Mali vasi v: Braun Theo FINŽGAR Franc Šaleški: Naša kri 214 FLISAR Evald: Kostanjeva krona 265 FRIEDELL Egon: Goethe 340 FRY Christopher: Gospa ne bo zgorela 95 GARCÍA LORCA Federico: Krvava svatba 277 GENET Jean: Poostreni nadzor 374 Služkinji 98, 251 GHELDERODE Michel, de: Rdeča magija 23 GIRAUDOUX Jean: Amfitrion 38 22 Za Lukrecijo 252 G JUD Bogdan: Čarovnik iz Oza 179, 365 GOLAR Cvetko: Vdova Rošlinka 264 GOLDONI Carlo: Krčmarica 317 Nergač 268 Primorske zdrahe 370 Sluga dveh gospodov 94, 187 GO LIA Pavel: Jurček 45, 269 Sneguljčica 216, 236 GOODHART William: Generacija 327 GORINŠEK Danilo: Rdeča kapica 206, 260 Silni bič 189 GORJUNOV Mihail: Trije debeluhi 178 GOR’KIJ Maksim: Malomeščani 326 Na dnu 276 GRUM Slavko: Dogodek v mestu Gogi 28 Pierot in Pierette 263 GRÜN Herbert: Pernjakovi v: Prežihov Voranc HANDKE Peter: Kaspar 166 Varovanec hoče biti varuh 170 HAVEL Vaclav: Obvestilo 17 HEMINGWAY Ernest: Peta kolona 148 HIENG Andrej : Osvajalec (Baltasar) 149 HOCHHUT Roli: Vojaki (Londonsko malo gledališče sveta) 132 HOLBERG Ludvik: Jeppe s hriba 219 HOLKOVA Marie: Pepelka 199, 359 HOME William Douglas: Igra v štirih — kdo dobi 153 HONEYWOOD BiH: Hodi de bodi 175 HORVATH Odon: Figaro se ločuje 353 HUBAC Jiri: Pasjansa 248 IBSEN Henrik: Sovražnik ljudstva 335 INKRET Andrej : Deseti brat 330 IONESCO Eugène: Kralj umira 27 Učna ura 26 JANUSZEWSKA Hanna: Tigrček Peter 111 JARC Miran: Vergerij 103 JAVORŠEK Jože: Konec hrepenenja 46 Manevri 13 JONES Tom: Čudoviti zanesenjaki 180 JONSON Ben: Volpcme ali Lisjak 30 JOVANOVIČ Dušan: Norci 350 Znamke, nakar še Emilija... 24 Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali trije rogo-nosci 232 KAClC Mila: Lok 6 KAMENIK Ignac: Galebi 345 Marionete 238 KAMMERLANDER Max: Pavlihčeva skrivnost 185 KARINTHY Ferenc: Bosendorfer 124 Ob reki (Ob donavskem zalivu) 123 KERNDL Rainer: Srečal sem dekle 158 KEZICH Tullio: Zenova izpoved v: Svevo Italo KISLINGER Juro: Pregnani iz raja 334 KLADNIK Darinka: Ciribu 116 KLEIST Heinrich, von Princ Homburški 20 KOHOUT Pavel: Avgust Avgust, avgust 278 V osemdesetih dneh okrog sveta 191 KOSOVEL Srečko: Integrali in druga poezija 377 KOZAK Primož: Kongres 7, 203 Legenda o svetem Che 25, 253 KREFT Bratko: Balada o poročniku in Marjutki 363 KRLE2A Miroslav: Leda 39 LAWRENCE David Herbert: Snaha 351 LEBOVIČ Borde: Padli angeli 161 Srebrne vezi 322 LEROI Jones: Čreva 229 LEVSTIK Fran: Tugomer 356 LINHART Anton Tomaž: Miss Jenny Love 2 Ta veseli dan ali Matiček se ženi 271, 357 Zupanova Micka 341 MACHADO Maria Clara: Ukradeni čebulici 181 MACHIAVELLI Niccolô: Mandragola 250, 324 MAHNIČ Mirko: Martin Krpan 212 Stari ljudski triptih v: Vinska žalostna Vinska žalostna 202 MARCEAU Félicien: Jajce 204 MARINC Marjan: Krasen cirkus 112 MEDVED Anton: Rendez—vous 369 MERCER David: Flint 51 MIHELIČ Mira: Dan žena 133 MIKLAVC Branko: Pomarančnikov jubilej (Slovesnost — Spomini iz predala — Potujoči Hyde Park cirkus) 19 MILČINSKI Fran: Vesela zgodba o žalostni princeski 190 MILLER Arthur: Cena 136 MLAKAR Dušan: Oliver Twist 188 MODER Janko: Kekec 220 MOLIÈRE: Improvizacija v Versaillesu 43 Kritika šole za žene 93 Skapinove zvijače 44 Tartuffe ali Svetohlinec 367 MRAK Ivan: Mirabeau 33 MROŽEK Slawomir: Čarobna noč 241 Na odprtem morju 240 NUSlČ Branislav: Gospa ministrica 235 Kaj bojo rekli ljudje 221 Pokojnik 372 Žalujoči ostali 41 OBALDIA René, de: Veter v vejah sasafrasa 120 O’CASEY Sean: Junona in pav 29 O’NEILL Eugene Gladstone: Elektra v črnini 122 ORKENY Istvan: Tatovi 217 PAPLER Albert: Hudobni graščak 114 PARTLJIČ Tone: Naj poje čuk 371 Ribe na plitvini 128 PAVČEK Tone: Hura za veselje 186 PAVLICEK František: Slavček 118 PAVLIK Milan: Dve polnočni zgodbi v: Trije snežaki Trije snežaki 108 Zavržena knjiga 109 PAYER Trude: Cipek in Čapek 183 PEHR Joseph: Roža in prstan 192 PETAN Žarko: Gospod Evstahij iz Šiške 150 Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu 160 PINTER Harold: Hišnik 338 Vrnitev 3 PIRJEVEC Dušan: Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič 156, 258 PLAUTUS Titus Maccius: Amfitruo 211 Mostellaria ali Hišni strah 348 POLGAR Alfred: Goethe v: Friedell Egon POPOVIČ Aleksandar: Rdeča kapica 184 POPOVIČ Jovan Sterija: Skopuh ali Kir Janja 227 POTRČ Ivan: Krefli 243 PREDAN Izidor: Modar hlapec 214 a PREGELJ Ivan: Berači 375 Vest 376 PREŽIHOV Voranc: Pernjakovi 233 RADUSZEWSKI Ryszard: Mala detektivska zgodba 110 RANSAN André: Zanamci 157 RICHARDSON Jack: Smeh pod vislicami 12 ROKSANDIČ Duško: Poroka 358 Ptiči brez jate 323 ROS Fran: Čarobna piščalka 325 ROZMAN Lojze: Razmerja (Večer je rojstvo, noč življenje, jutro smrt) 21 RUDOLF Franček: Trnuljčica preveč in trije palčki 196 RYMKIEWICZ Jaroslav Marek: Kralj Pust 49 SAITTA Achille: Mimo pravil 378 SARTRE Jean-Paul: Nepokopani mrtveci 331 Zaprta vrata 96 SCARNICCI Giuglio: Kaviar in mineštra 155 SCHWARZ Helmuth: Kriva sodba 119 SEVASTIKOGLOU Yorgos: Smrt kraljevega javnega tožilca 47 SHAFFER Peter: Črna komedija 126 SHAKESPEARE William: Hamlet 11 Kar hočete 242 Macbeth 31 Vesele Windsorcanke 266, 329 Vihar 257 SHAW George Bernard: O’Flaherthy z Viktorijinim križcem 165 Pygmalion 42 SILONE Ignazio: Prigoda ubogega kristjana 215 SIMON Neil: Bosa v parku 143, 333 Zares čuden par 130, 208, 328 SIMONČIČ Nace: Posebna reportaža 113 SMOLE Dominik: Antigona 223 Krst pri Savici 15 SOFOKLES: Kralj Oidipus 318 SPEWACK Bella: Naši trije angeli v: Spewack Sam SPEWACK Sam: Naši trije angeli 246 STOPPARD Tom: Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva 18 STRINDBERG August: Gospodična Julija 102, 342 STRNIŠA Gregor: Samorog 125 Žabe ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju 34 SUHODOLČAN Leopold: Medvedek na obisku 117 Narobe stvari v mestu Petpedi 176 Srečna hiša Doberdan 244 SVEVO Italo: Zenova izpoved 201 ŠKUFCA Saša: Trnuljčica 228, 316 ŠTEFANAC Mire: Večna lovišča 279 ŠTIH Bojan: Spomenik G 169 ŠTOKA Jaka: Anarhist 198 Moč uniforme 213 Trije tički 226 ŠVARC Evgenij LVovič: Snežna kraljica 193 TARABUSI Renzo: Kaviar in mineštra v: Scamicci Giuglio TAVČAR Josip: Red mora biti 207 TOLSTOJ Lev Nikolaevič: Moč teme 218 TOPOL Josef: Mačka na tračnicah 237 TORKAR Igor: Vstajenje Jožefa Svejka 366 Zlata mladina 145 TURGENEV Ivan Sergeevič: Mesec dni na kmetih 354 URŠIČ Franc: Čarovnik iz Oza v: Gjud Bogdan USTINOV Peter: Komaj do srednjih vej 127, 256, 321 Photo finish 32 Romanov in Julija 364 VALDES Andres: Črnolasi beli molk 368 VEBER Francis: Pogodba 163 Ugrabitev 337 VERČ Sergej: Ko luna škili z desnim očesom in jase veliki voz 231 VITRAC Roger: Victor ali Otroci na oblasti 168 VLADICINA Georgia: Radovedni slonček 107 VOS Erik: Plešoči osliček 182 WEINGARTEN Romain: Ko kamen 274 WEISS Peter: Pesem o luzitanskem strašilu 121 Raziskava 239 WILDE Oscar: Glavno je, da si ljubček v: Kako važno je biti resen! Kako važno je biti resen! 200, 336 WILDER Thornton: Francoske kraljice 100, 134 WILLIAMS Tennessee: Noč iguane 247 Stekleni zverinjak 101 Tramvaj poželenje 230 ZAJC Dane: Potohodec 174 ZUCKMAYER Carl: Stotnik iz Köpenicka 272 ZUPAN Vitomil: Aleksander praznih rok 36 Črvi 361 ŽMAVC Janez: Domača naloga na potepu 195, 352, 373 Obisk 249 Pepelka 332 Rdeča kapica in dedek Mraz 344 Sekira 343 ŽUPANČIČ Oton: Veronika Deseniška 339 Beseda Ivana Cankarja 210 Kri v plamenih 131 Lepa naša domovina 313 Mavrica 9 Pozdravljena, dolina šentflorjanska 234 Prešernu z ljubeznijo 273 Recital Prešernove pripovedne poezije 37 Rusi most 200 a Slovenske balade in romance 209 Večer poezij dr. Franceta Prešerna 222 Vesela igra o žalostni princeski in dedku Mrazu 154 V pesmih slava se bo brala od naroda do naroda 177 OPERNA IN BALETNA DELA ASAF’EV Boris Vladimirovič: Bahčisarajska fontana 72 AURIC Georges: Soba 55 BARTOK Béla: Čudežni mandarin 64 BIZET Georges: Carmen 68 BOZlC Darijan: Ares—Eros 86 CIMAROSA Domenico: Tajni zakon 287 CIPCI Kruno: Doktor Petelin 286 Dundo Maro je 311 ČAJKOVSKI J Petr Il’ič: Človek in usoda v: Peta simfonija Labodje jezero 90 Peta simfonija 56 Pikova dama 73, 293 Romeo in Julija 79 Trnuljčica 75 DEBUSSY Claude: Preludij k favnovemu popoldnevu 80 DELIBES Léo: Coppelia (Deklica s porcelanastimi očmi) 308 DONIZETTI Gaetano: Don Pasquale 62 Lucia Lammermoorska 302 Viva la mamma (Teatrske zgode in nezgode) 91 DVORAK Antonín: Rusalka 298 EGK Werner: Joan von Zarissa 87 FALLA Manuel, de: Uročena ljubezen 283 FRANÇAIX Jean-René: Goli cesar (Cesarjeva nova obleka) 66 FRIBEC Krešimir: Vibracije 65 GIORDANO Umberto: André Chénier 63, 284 GLUCK Christoph Willibald: Orfej in Evridika 301 GOUNOD Charles: Faust 61 HACATURJAN Aram: Spartak 92 HAYDN Franz Joseph: Svet na mesecu 58 HEROLD Louis Joseph Ferdinand: Navihanka 303 IPAVEC Benjamin: Serenada 54 JANAČEK Leoš: Katja Kabanova 59 KURKA Robert: Dobri vojak Svejk 297 LALO Édouard: Suita v belem 81 LEONCAVALLO Ruggero: Glumači 84 MARTINO Bohuslav: Ženitev 304 MASCAGNI Pietro: Cavalleria rusticana (Kmečka čast) 83 MASSENET Jules: Manon 311 MOZART Wolfang Amadeus: Figarova svatba 85 MUSORGSKIJ Modest Petrovič: Hovanščina 89 OFFENBACH Jacques: Hoffmanove pripovedke 291 ORFF Carl: Premetenka 309 OTRIN Iko: E = mc2 305 PROKOF’EV Sergej Sergeevič: Romeo in Julija 60 PUCCINI Giacomo: Dekle zlatega zahoda 307 La Bohème 306 Madame Butterfly 53, 285 Tosca 88, 292 PUGNI Cesare: Esmeralda ali Quasimodo, notredamski zvonar 296 REUTTER Herman: Nokturno na Montmartru 290 RIGACCI Bruno: Profesor King 282 RIMSKIJ-KORSAKOV Nikolaj Andreevič: Carska nevesta 82 ROSSINI Gioacchino: Seviljski brivec 78 SAVIN Dragutin: Sentflorjanci 289 ŠOSTAKOVIČ Dmitrij Dmitrievič: Katarina Izmajlova 77 ŠVARA Danilo: Ocean 67 VERDI Giuseppe: Aida 52 Moč usode 310 Otello 280 Ples v maskah 57, 288 Rigoletto 294 Traviata 71 Trubadur 76, 300 WEILL Kurt: V dolini 295 Vzpon in propad mesta Mahagonnyja 70 WOLF-FERRARI Ermanno: Prebrisana vdova 74 Zdrahe na trgu 299 Baletni večer Sergeja Lifarja v: Cajkovskij Petr Il’ič Romeo in Julija Navihanka 69 KAZALA KAZALO IMEN Adamič, Bojan 42, 146, 278, 357 Adamič, Ernest 239 Ahačič, Draga 96 Aishilos 8, 103 Albee, Edward 16, 138, 255 Albreht, Fran 39, 235 Allan, Lewis 297 Andersen, Hans Christian 66, 118, 193 Anderson, Robert 139, 140, 141, 142 Andreev, Leonid Nikolaevič 67 Andrejev, Leonid Nikolajevič v: Andreev, Leonid Nikolaevič Anonimus 69 Anouilh, Jean 35, 151, 162, 267, 320 Areski 43, 44 Aristófanes 133 Aristophanes v: Aristófanes Arnič, Lovrenc 81, 92, 168, 238 Arrabal, Fernando 14, 171 Asaf’ev, Boris Vladimirovič 72 Asafjev, Boris Vladimirovič v: Asaf’ev, Boris Vladimirovič Askenazy, Ludvik 115 Audiberti, Jacques 319 Auric, Georges 55 Avbelj, Jožica 169 Axelrod, George 146 Ayckbourn, Alan 135 Babič, Jože 38, 198, 200, 200 a, 201, 203, 208, 211, 218, 224, 276, 321, 360, 361, 363, 371, 378 Bačko, Marjan 262 Balašova, Aleksandra Mihajlovna 69 Baranovič, Balbina 246, 324, 327 Barbier, Jules 61, 291 Baričevič, Marija v: Seme, Marija Bartl, Alenka 3, 12, 15, 25, 29, 32, 38, 40, 42, 45, 51, 52, 54, 55, 56, 62, 63, 67, 70, 72, 73, 75, 76, 79, 85, 91, 101, 126, 175, 178, 182, 193, 197, 202, 204, 207, 212, 214, 215, 216, 233, 240, 241, 245, 252, 266, 340, 341, 350, 357 Bartok, Béla 64 Battelino, Balbina v: Baranovič, Balbina Baum, Lyman Frank 179, 365 Beckett, Samuel 5, 105, 275 Beethoven, Ludwig van 203 Begičev, V. P. 90 Bekčič, Vida v: Zupan, Vida Belak, Slavko 221 Belasco, David 53, 285, 307 Belina, Marjan 110 Benavente, Jacinto 40 Benedičič, Marjan 9 Berce, Barbara 263 Bertati, Giovanni 287 Bevk, France 362 Bibbiena 106 Biedrzycka, Katarina v: Šalamun, Katarina Bizet, Georges 68 Boito, Arrigo 280 Bond, Edward 167 Bor, Matej 144 Boštjančič, Karel 199, 216, 359 Božič, Darijan 8, 11, 24, 70, 75, 86, 95, 97, 101, 137, 171, 172, 182, 253, 257, 262, 276, 334, 355 Brancati, Vitaliano 224 Brancoveanu, Paola 90 Bratkowski, Jan 49 Bratoš, Darij 378 Bratoš, Mija 358 Braun, Theo 183, 194 Brecht, Bertolt 70, 225, 315 Brejc, Jože v: Javoršek, Jože (ps.) Bmčič, Ivo 197 Büchner, Georg 261, 347 Busch, Wilhelm 183 Butina, Milan 121, 127, 131, 135, 136, 147, 150, 185, 195, 322, 326 Calderôn de la Barea Henao, Pedro 50, 355 Calzabigi, Kanieri 301 Cammarano, Salvatore 302 Camus, Albert 147 Cankar, Ivan 1, 210, 234, 254, 262, 289, 313, 314, 360 Carré, Michel 61, 291 Cej, Demetrij 199, 200 a, 203, 204, 206, 209, 210, 213, 214 a, 216, 219, 220, 224, 226, 228 Cerar, Ljubo 171 Cesar, Franjo 344 Cimarosa, Domenico 287 Cipci, Jakov 284, 286, 287 Cipci, Kruno 160, 286, 312 Civinini, Guelfo 307 Claudel, Paul 346 Cocteau, Jean 99 Cooper, Giles 138, 255 Cvetko, Ciril 57, 61, 64, 65, 66, 72, 74, 77, 85, 88 Čajkovskij, Modest Il’ič 73 Čajkovskij, Petr ITič 56, 73, 75, 79, 90, 293 Čar, Janko 234 Čehov, Anton Pavlovič 4, 38, 205, 245 Cervinka, Vinc. 59 Čolič, Milan 191, 192 Danovski, Oleg 90 Da Ponte, Lorenzo 85 Dauberval, Jean 69, 303 Debevec, Ciril 57, 78, 94, 187, 304 Debussy, Claude 80 De Falla, Manuel v: Falla, Manuel de De Ghelderode, Michel v: Ghelderode, Michel de Dekleva, Sonja 78 Délibes, Léo 308 Dénié, Miomir 73, 76 De Obaldia, René v: Obaldia, René de Dežman, Polde 114 Dickens, Charles 188 Dolenc, Anja 7, 17, 19, 59, 139, 140, 141, 142, 145, 149, 155, 170', 200, 201, 205, 206, 210, 211, 218, 230, 319, 321, 330, 332, 336, 338, 342, 343, 353, 355, 359, 362, 366, 367, 371, 372, 375, 376, 378 Domicelj, Tomaž 17 Donizetti, Gaetano 62, 91, 302 Dorst, Tankred 97 D’Osmo, Sergio 232 Dostal, Jarmila 137 Dostoevskij, Fedor Mihajlovič 147, 156, 173, 258 Dostojevski, Fedor Mihajlovič v: Dostoevskij, Fedor Mihajlovič Dovizi, Bernardo v: Bibbiena Drabosnjak 259 Dragan, Srečo 97 Drofenik, Franček 152 Drozg, Janez 234, 243, 252, 264, 266, 325 Drusowitsch, Heinz 43, 44 Držič, Marin 312 Dubillard, Roland 48 Dumas, Aleksandre fils 71 Duras, Marguerite 10 Dürrenmatt, Friedrich 129, 270 Dvorak, Antonín 298 Egk, Werner 87 Eliot, Thomas Stearns 349 Erdman, Nikolaj Robertovič 159 Eržen, Slavko 57 Fakin, Boris v: Torkar, Igor (ps.) Falla, Manuel de 283 Farquhar, George 137 Felicijan, Irena 322, 345 Feydeau, Georges 164 Fichna, H. 194 Filipič, Lojze 154 Finžgar, Franc Šaleški 214 Fišer, Drago 53, 63, 71, 83, 84 Flere, Burda 164 Flisar, Evald 265 Françaix, Jean-René 66 Frantar, Vladimir 163 Franz, Ernest 57, 78 Frelih, Emil 67, 88, 284, 285, 288, 289, 292, 294, 297, 298, 301, 304, 307, 309 Frelih, Irena 135 Fribec Krešimir 65 Friedell, Egon 340 Fritz, Ervin 150 Fry, Christopher 95 Gale, Damjan 119 Gale, Jože 119, 138 Gallus, Jacobus Carniolus v: Gallus, Jakob Gallus, Jakob 349 Gantar, Kajetan 103, 211, 348 Garcia Lorca, Federico 277 Geltzer, J. 90 Genet, Jean 98, 251, 374 Ghelderode, Michel de 23 Ghisalberti, Mario 74, 299 Ghislanzoni, Antonio 52 Giacosa, Giuseppe 53, 88, 285, 292, 306 Gillé, Philipe 311 Giordano, Umberto 63, 284 Giraudoux, Jean 22, 252 Gjud, Bogdan 179, 365 Globokar, Vinko 14 Gluck, Christoph Willibald 301 Goethe, Johann Wolfgang 61 Gogala, Andreja 365 GogoT Nikolaj VasiTevič 304 Gogolj, Nikolaj Vasiljevič v: GogoT, Nikolaj Vasil’evic Golar, Cvetko 264 Goldoni, Carlo 58, 74, 94, 187, 268, 299, 317 Golia, Pavel 45, 216, 236, 269, 276 Golob, Jani 184, 350 Golob, Maila 16, 18, 32, 129, 139, 140, 141, 142, 340 Gombač, Branko 197, 236, 239, 242, 245, 250, 253, 257, 260, 265, 269, 272, 278 Goodhart, William 327 Gorinšek, Danilo 189, 206, 260 Gorjunov, Mihail 178 Gorki, Maksim v: Gor’kij, Maksim Gor’kij, Maksim 276, 326 Gôrner, Karel August 332 Goršič, Edo 319 Gounod, Charles 61 Govekar, Fran 332 Gradišnik, Janez 239 Greidanus, A. E. 175 Grigorovič, J. 92 Grimm, Jacob 228, 316 Grimm, Wilhelm, 228, 316 Grum, Slavko 28, 263 Griin, Herbert 148, 230, 233, 364 Hačaturjan, Aram 92 Hafner, Jaka 176, 178, 179, 180, 191, 192, 193, 194, 195, 325, 343, 352, 359 Halévy, Ludovic 68 Handke, Peter 166, 170 Hartman, Bruno 97, 168, 240, 251, 259, 261, 270, 272, 274, 275 Hašek, Jaroslav 297 Havel, Vaclav 17 Haydn, Franz Joseph 58 Hegedušič, Vlasta 234, 235, 236, 237, 238, 239, 242, 243, 244, 246, 247, 250, 254, 255, 256, 260, 265, 267, 268, 269, 274, 275, 276, 278, 280, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 291, 293, 294, 295, 296, 298, 299, 300, 301, 302, 303, 304, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 363 Hemingway, Ernest 148 Herold, Louis Joseph Ferdinand 303 Herzog, Miran 2, 10, 16, 126, 129, 144, 150, 160, 176, 191, 195, 196, 347 Hieng, Andrej 125, 130, 134, 149, 215, 230, 255 Hiti, Vuka 216 Hochhuth, Rolf 132 Hočevar, Slavko 108, 109, 110, 112, 113, 114, 117 Hoffmann, E. T. A. 308 Holberg, Ludvig 219 Holkovâ, Marie 199, 359 Home, William Douglas 153 Honeywood, Bill 175 Horvat, Jože-Jaki 171, 251 Horvâth, Odôn 353 Hradil, Jože 217 Hrovatin, Dušan 107, 111 Hubač, Jiri 248 Hudeček, Jože 183, 194 Hugo, Victor 294, 296 Husson, Albert 246 Hybler, Zdenek 258 Ibsen, Henrik 335 Illica, Luigi 53, 63, 88, 284, 285, 292, 306 Inkret, Andrej 313, 330 Ionesco, Eugène 26, 27 Ipavec, Benjamin 54 Jakopin, Gitica 157, 158 Jamnik, France 5, 15, 22, 30, 32, 39, 103, 105, 175, 180, 193 Jan, Aleš 46, 152, 261, 263, 267 Jan, Slavko 1, 20, 47, 249, 259, 261 Jan, Vladka v: Šedlbauer, Vladka Janaček, Leoš 59 Janež, Tita v: Simoniti, Tita Januszewska, Hanna 111 Janžekovič, Mija 181 Jarc, Matjaž 106, 169 Jarc, Mija 2, 8, 10, 11, 18, 20, 21, 22, 24, 28, 30, 31, 34, 36, 39, 46, 47, 53, 61, 64, 77, 83, 84, 86, 97, 98, 119, 120, 121, 122, 125, 129, 138, 144, 148, 156, 159, 166, 168, 176, 183, 185, 186, 187, 188, 189, 191, 194, 249, 253, 257, 259, 261, 264, 271, 277, 303, 305, 317, 318, 326, 339, 346, 348, 349, 354, 356 Jarc, Miran 104 Jatič, Stana 296 Javoršek, Jože 13, 46, 252, 336 Jeras, Metod 29, 30, 40, 49, 52, 61, 63, 64, 72, 82, 86, 87, 265 Jerman, Frane 111 Jerman, Zdenka 115, 118 Jeršin, Pavle 332, 344 Jesih, Boris 48 Jesih, Milan 48 Jevnikar, Martin 201 Jež, Jakob 149 Jones, Tom 180 Jonson, Ben 30 Jovanovič, Dušan 17, 24, 149, 168, 184, 232, 237, 238, 244, 247, 256, 337, 342, 350 Jovanovič, Sveta 1, 3, 10, 11, 12, 14, 18, 20, 24, 25, 31, 33, 38, 42, 47, 67, 120, 122, 146, 148, 149, 151, 153, 157, 158, 159, 161, 163, 197, 215, 217, 218, 224, 230, 239, 242, 255, 257, 265, 267, 271, 276, 279, 324, 327, 337, 355, 366, 375, 376 Judnič, Jaka 116, 179 Jurčič, Josip 330 Kačič. Mila 6 Kamenik, Ignac 236, 238, 278, 345 Kammerlander, Max 185 Karinthy, Ferenc 123, 124 Kavčič, Maks 59, 77, 85, 91 Kemdl, Rainer 158 Kezich, Tullio 201 Kipling, Rudyard 107 Kislinger, Juro 316, 329, 334, 352 Kladnik, Darinka 116 Klasinc, Ondina 311 Klein, Irene 181 Kleist, Heinrich von 20 Klemenčič, Bojci 101 Klopčič, Mile 20, 159, 315, 326, 372 Knap, Majda 99 Kobi, Marija 41, 57, 58, 68, 74, 88, 127, 134, 146, 153, 157, 158, 162, 165, 179, 279 Kobler, Vladimir 280, 282, 285, 288, 292, 293, 294, 295, 298, 300, 302, 306, 307, 308, 311, 312 Kocmut, Branko 298, 302, 307, 310 Koder, Urban 22, 30, 107, 120, 144, 164, 175, 176, 180, 190, 193, 195, 244, 263, 325, 352, 366 Kohout, Pavel 191, 278 Konieczny, Zygmunt 49 Korošec, Tomo 17 Korun, Mile 8, 11, 18, 23, 28, 34, 36, 86, 139, 162, 223, 225, 314, 354 Kos, Albert 101, 102 Kos, Janko 210 Kosmač, Ciril 3, 29, 100, 127, 134, 204,* 250, 256, 321, 324 Kosovel, Srečko 377 Kostič, Vojislav 29, 65 Košir, Igor 93 Košir, Niko 106, 224, 355 Košuta, Miroslav 228, 268 Kovač, Marijan 358 Kozak, Primož 7, 25, 203, 253 Kozina, Marjan 220 Kragelj, Mi>rč 165, 333, 340, 341 Kraigher, Uroš 241 Kralj, Lado 166, 167, 174 Kralj, Matija 164 Kramer, Albert 279 Kravos, Marjan 106 Kreft, Bratko 2, 363 Krek, Uroš 20, 259 Križaj, Franci 132, 251, 313, 315, 319, 320, 323, 328, 330, 331, 334, 335, 339, 343, 345, 349, 353, 356 Križaj, Majda 322, 323 Krleža, Miroslav 39 Kržišnik, Tomaž 104, 155, 162, 167, 170, 196, 346 Kuhar, Lovro v: Prežihov, Voranc (ps.) Kumar, Milena 130, 132, 181, 324, 360, 364, 365, 369, 370, 373 Kunej, Egon 349 Kurka, Robert 297 Kvapil, Jaroslav 298 Labiche, Eugène 150 Lakovič, Vladimir 118 Lalicki, Ladislav 272 Lalicki, Slavica 272 Lalo, Édouard 81 Lampret, France 116, 159 Lampret, Igor 48, 169, 356 Lapajne, Tone 14, 26, 27, 172 Laskowska, Wanda 270 Lavrenčič, Avgust 125, 126, 128, 129, 130, 132, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 176, 211, 235, 236, 313, 315, 316, 320, 323, 325, 328, 329, 330, 331, 332, 334, 339, 345, 347, 349, 352, 354, 356 Lavrovskij, Leonid Mihajlovič 60 Lawrence, David Herbert 351 Lebič, Lojze 2 Lebovič, Barde 161, 322 Lenassi, Janez 19, 192, 359, 360, 362, 365, 367, 371, 372 Lengyel, Menyhért 64 Leoncavallo, Ruggero 84 LeRoi, Jones 229 Leskov, Nikolaj Semjonovič 77 Leskovic, Bogo 52, 54, 55, 56, 58, 68, 73, 79, 80, 82, 87, 89, 271 Leskovšek, Hinko 52, 58, 59, 61, 62, 68, 70, 74, 77, 82, 85, 89, 91 Levstik, Fran 212, 356 Lifar, Serge 66, 79, 80, 81 Linhart, Anton Tomaž 2, 271, 341, 357 Lipužič, Mirko 50, 51 Loboda, Matjaž 112 Long, John L. 53, 285 Lorca, Federico García v: García Lorca, Federico Lotschak, Peter 43, 44 Lukeš, Jožko 199, 206, 216, 359 Lužnik, Marija 12, 247, 327 Macedonio, Francesco 51 Machado, Maria Clara 181 Machiavelli, Niccolô 250, 324 Mahnič, Mirko 202, 212, 215, 277 Makarovič, Svetlana 94, 187 Malcuzynski, Witold 203 Marceau, Félicien 204 Marié, Veljko 272 Marine, Marjan 112 Martinu, Bohuslav 304 Mascagni, Pietro 83 Massenet, Jules 311 Matanovič, Milenko 342 Matul, Milena v: Kumar, Milena Matul, Niko 22, 30, 39, 138, 178, 193, 200, 201, 207, 245, 250, 252, 253, 260, 262, 264, 266, 269, 278, 319, 321, 351, 353 Mattolini, Mario 282 Mayer, Robert 290 Medved, Anton 369 Medvešček, Tomaž 95, 145 Meilhac, Henri 68, 311 Mej, Lev Aleksandrovič 82 Mejač, Janez 12 Menart, Janez 30, 305, 375 Menasci, G. 83 Mercer, David 51 Mérimée, Prosper 68 Merkù, Pavle 211 Meša, Ivo 234 Mignozzi, Ivan 192, 219, 231 Mihajlovna, Aleksandra v: Balašova, Aleksandra Mihajlovna Mihelčič, Pavel 348 Mihelčič, Srečo 375, 376 Mihelič, Mira 122, 133, 137, 162, 200, 331 Miklavc, Branko 19 Milčinski, Fran 190 Milčinski, Frane 190, 220 Milčinski, Matija 116, 133, 190 Milkovič, Marika 100 Miller, Arthur 136 Miloševič, Mata 41 Misailovič, Milenko 235 Mlakar, Dušan 156, 177, 178, 183, 186, 188, 189 Moder, Alenka 150 Moder, Janko 4, 42, 50, 101, 102, 119, 120, 122, 136, 146, 147, 218, 220, 266, 329, 335, 338, 342 Molière 43, 44, 93, 367 Molka, Viktor 16, 45, 68, 75, 202, 212, 214, 233, 335, 340, 341, 357 Moskalyk, Antonín 248 Mozart, Wolfgang Amadeus 85 Mrak, Ivan 33 Mrožek, Slawomir 240, 241 Muck, Marlenka v: Stupica, Marlenka Murger, Henri 306 Musorgskij, Modest Petrovič 89, 293 Mušič, Seta 134, 165 Negro, Janez 10, 14, 27, 47, 120 Nenadovič Ružiča 71, 227 Neubauer, Henrik 45, 55, 58, 60, 66, 67, 68, 73, 75, 85, 89, 92, 236, 283, 284, 291 Novak, Andrej 113 Novak, Janez Baptist 271, 357 Nuitter, Charles Louis Étienne 308 Nušič, Branislav 41, 221, 235, 372 Obaldia, René de 120 Oblak, Pavel 302, 310 O’Casey, Sean 29 Offenbach, Jacques 291 Oleša, Jurij Karlovič 178 O’Neill, Eugene Gladstone 122 Orff, Carl 309 Ürkény, Istvân 217 Ostrovskij, Aleksandr Nikolaevič 59 Ota, Ignacij 218 Otrin, Iko 242, 257, 259, 260, 263, 268, 288, 289, 290, 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 301, 303, 305, 308, 309, 310, 332 Otta, Ondina v: Klasinc, Ondina Palčič, Klavdij 223, 229, 231 Papier, Albert 114 Partljič, Tone 128, 273, 371 Parys, Georges van v: Van Parys, Georges Pašič, Petar 29 Pavček, Tone 182, 186 Pavlič, Saša 1 Pavliček, František 118 Pavlik, Milan 108, 109 Pavšič, Vladimir v: Bor, Matej