Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 2, 33-52 (2000)H Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HZnanstveni empirieno-raziskovalni prispevekH Slikovni test separacije in individualizacije - preliminarnaRraziskavaR GREGOR .VELC Psihiatriena bolni.nica Begunje, Begunje na GorenjskemH MA.A .VELC Psihiatriena klinika Ljubljana, Klinieni oddelek za mentalno zdravje,HCenter za zdravljenje odvisnih od drog, LjubljanaH Povzetek: Avtorja predstavljata nov instrument, ki sta ga razvila za merjenje procesa separacije iU individualizacije ter navezanosti v adolescenci in odraslosti. Slikovni test separacije in individualizacijI (STSI) je polprojekcijski test. Sestavljajo ga razliene slike, ki ponazarjajo odnose s pomembnimi drugim osebami. Deli se na tri podteste: Odnos z materjo, Odnos z oeetom ter Navezanost. V preliminarn raziskavi na vzorcu .tudentov in dijakov sta avtorja ugotavljala osnovne znaeilnosti testa. Rezultat raziskave ka.ejo, da je STSI skladen s teoretienim ozadjem, primerno obeutljiv ter ekonomieen o Omogoea hiter, a hkrati kompleksen vpogled v posameznikove odnose s pomembnimi drugimi te . dose.eno stopnjo separacije in individualizacije. Rezultati preliminarne raziskave so vzpodbudni, zat 1 avtorja predlagata nadaljnje raziskave, ki bi preverile veljavnost testa o Kljuene besede: separacija, individualizacija, navezanost, adolescenti, razvoj test The picture test of separation and individuation - preliminaryRresearchR GREGOR .VELC Psychiatric Clinic Begunje, Begunje, SloveniaH MA.A .VELC Psychiatric Clinic Ljubljana, Department for mental health, Center for treatment of drug addiction,HLjubljana, SloveniaH Abstract: Authors introduce a new instrument, which they developed for measuring separation anB individuation process and attachment in adolescence and adulthood. The Picture Test of SeparatioU and Individuation (PTSI) is a semi.projective test. It consists of various pictures, which represen1 relationships with significant others. PTSI is divided into three subtests: Relationship with Mother Relationship with Father and Attachment. In a preliminary research on a sample of college and univerN sity students authors studied basic properties of the test. The results of the research indicate that PTSH is consistent with theoretical background, has good sensitivity and is economical. The Picture Test o . *Naslov / address: Gregor .velc, univ. dipl. psih., Psihiatriena bolni.nica Begunje, Begunje 55, 4275HBegunje na Gorenjskem, Slovenija, e-mail: gregor.zvelc@usa.netH 34RG. .velc in M. .velcH Separation and Individuation enables quick but complex insight into individual.s relationships wit . significant others as well as into his/her stage of separation and individuation process. Considerin . satisfying results of pilot study, authors suggest further research for validation of the test o Key words: separation, individuation, attachment, adolescents, test development CC=222 . Slikovni test separacije in individualizacije (v nadaljevanju STSI) je bil sestavljeU na podlagi teorije Mahlerjeve (Mahler, Pine in Bergman, 1975), Blosa (Blos 1962e Blos 1967, po Kroger 1989; Blos, 1968) ter drugih avtorjev, ki opisujejo proce. separacije in individualizacije v razlienih .ivljenjskih obdobjih (Akhtar in Kramer 1997). Po Mahlerjevi (1975) poteka proces separacije in individualizacije v zgodnje . otro.tvu. Konea se v tretjem .ivljenjskem letu s psiholo.kim rojstvom, ki ga oznaeujI dose.ena konstantnost objekta. Mahlerjeva in dr. (1975) omenjajo, da tudi proce. separacije in individualizacije tako kot katerikoli intrapsihieni proces odzvanja pre celega .ivljenja. Blos (1968) omenja, da v adolescenci poteka .drug individualizacijski proces.. Otrokovo .izvalitev iz simbiotiene membrane., ki jo jI opisala Mahlerjeva, je povezal z adolescentovim procesom .izgubljanja dru.inski . odvisnosti in rahljanja infantilnih objektnih vezi. (Blos, 1967, po Kroger 1989) o Naloga adolescenta je, da se uspe.no separira od primarne dru.ine ter zgradi svoj 1 identiteto. To poteka prek vzpostavljanja novih intenzivnih vezi izven dru.ine te . postopnega .rahljanja. vezi s elani primarne dru.ine. Ee je proces separacije iU individualizacije resneje moten, lahko nekateri ljudje ostanejo patolo.ko vezani n elane primarne dru.ine, ne da bi vzpostavili intenzivne intimne odnose z osebam izven primarne dru.ine. Uspe.no razre.itev drugega procesa individualizacijI oznaeuje trden obeutek selfa, ki je diferenciran od star.ev o Slikovni test separacije in individualizacije (STSI) smo zgradili z nameno . njunega merjenja v adolescenci in odraslosti (.velc, 1998); meril naj bi razvojnI faze in tudi bolj trajne razre.itve procesa. STSI je polprojekcijski test. Sestavljajo g razliene slike, ki ponazarjajo odnose s pomembnimi drugimi osebami. Preizku.ane naj bi v slikah preko procesa projekcije prepoznaval svoj odnos s pomembno drug 1 osebo in izbral tisto situacijo, ki najbolje ustreza njunemu odnosu. S slikovni . gradivom smo se izognili verbalnemu opisu konstruktov in omogoeili njihovo bol celostno do.ivljanje o STSI sestavljajo trije podtesti N N N Odnos z materj 1 Odnos z oeeto . Navezanos1 Medtem ko se prva dva podtesta navezujeta na individualizacijo od star.ev, sI Slikovni test separacije in individualizacij 35R tretji nana.a na navezanost na osebo izven dru.ine. To je v skladu z Blosovo teorij 1 (Blos, 1968), ki omenja, da se v adolescenci infantilne odvisnostne vezi s star. zamenjujejo z izvendru.inskimi navezanostmi. Podtest Navezanost sku.a zajet razliene tipe tak.ne navezanosti. Vsi trije podtesti skupaj naj bi dali vpogled . posameznikovo separacijo in individualizacijo o Opis testaR 1. Podtest Odnos z materjo sestavlja 6 slik (oznaeenih s erkami od A do F), k predstavljajo razlieno stopnjo in kvaliteto separacije in individualizacije oB matere. Vsaka slika predstavlja doloeen odnos med osebo in njeno materjo o Oseba je na slikah prikazana kot manj.a in oznaeena s erno barvo, rdeea oseb pa predstavlja njeno mater o Tako je na sliki A prikazana oseba sama, brez matere, slika B prikazuje oseb 1 znotraj matere, slike C, D, E pa prikazujejo postopno prostorsko oddaljevanje oB matere. Slika F prikazuje mater ter osebo, loeeno s erto. Slike se nana.ajo na teoretien izhodi.ea teorije separacije in individualizacije: Slika B naj bi predstavljala simbiotien odnos, slike C, D in E postopno oddaljevanje iz simbiotiene orbite matere, sliki F iU A pa naj bi predstavljali psevdoseparacijo (kontraodvisnost ali alienacijo) o Navodilo za re.evanje se glasi: .Predstavljajte si, da ste oseba erne barve rdeea oseba pa je va.a mati. Obkro.ite erko pod sliko, ki najbolje ori.e vajin sedanj odnos!. Zatem preizku.anci napi.ejo .e 1 o ali so zadovoljni z odnosom z materjo, ki ga prikazuje slika, ki so j 1 izbrali (.zadovoljstvo z odnosom.) e 2 o kateri odnos, prikazan na slikah, bi najraje imeli z materjo (..eljeU odnos.) e 3 o katerega odnosa, prikazanega na slikah, nikakor ne bi .eleli imet (.najmanj .eljen odnos.) o 2. Podtest Odnos z oeetom je enak podtestu Odnos z materjo, le da slikI prikazujejo separacijo in individualizacijo od oeeta. Oee je na slikah prikazaU z modro barvo, oseba pa s erno o 3. Na podtestu Navezanost slike prikazujejo odnos poskusne osebe z osebo, n katero je poskusna oseba navezana. Obe osebi sta predstavljeni v enak velikosti, razlikujeta pa se v barvi: s erno barvo je oznaeena poskusna oseba z zeleno pa oseba, na katero je poskusna oseba navezana. Podtest sestavlja slik, ki so oznaeene s erkami od A do E o Slika A prikazuje skoraj popolno (prostorsko) prekrivanje med osebama o Predstavljala naj bi simbiotieno zlivanje. Slika B prikazuje delno prekrivanje meB 3 . G. .velc in M. .velcH osebama. Predstavljala naj bi intimen odnos, za katerega je znaeilna diferenciacij med selfom in objektom. Slika C prikazuje odnos brez prekrivanja med osebama o Prikazovala naj bi odnos brez intimnosti. Slika D prikazuje osebi, loeeni s erto o Predstavljala naj bi konflikten ali odtujen odnos. Slika E prikazuje osebo samo o Predstavljala naj bi osamljenost in nenavezanost o Navodilo se glasi: .Predstavljajte si, da ste oseba erne barve, zelena oseba p je oseba, na katero ste navezani (npr. partner, prijatelj ali prijateljica..). Obkro.itI erko pod sliko, ki najbolje ori.e vajin odnos!. Zatem preizku.anci napi.ejo .e N katero osebo so izbralie N ali so zadovoljni z odnosom, ki ga prikazuje slika, ki so jo izbrali o (.zadovoljstvo z odnosom.) e N kateri odnos, prikazan na slikah, bi najraje imeli s to osebo (..eljeU odnos.) e N katerega odnosa, prikazanega na slikah, nikakor ne bi .eleli imet (.najmanj .eljen odnos.) o ProblemR Da bi ugotovili osnovne znaeilnosti testa, smo naredili preliminarno raziskavo o Problemi in vpra.anja, na katera smo z raziskavo hoteli odgovoriti, so 1. Kaj posamezne slike predstavljajo preizku.ancem? Ali se njihovi opisi sli ujemajo s teoretienim ozadjem testa? Z odgovorom na ti vpra.anji bi ugotovili ali STSI res meri separacijo in individualizacijo o 2. Ali se opisi posameznih slik na vsakem podtestu med seboj ujemajo ali nI (notranja skladnost vsebine posamezne slike) E 3. Ali posamezne slike na vsakem podtestu preizku.ancem predstavljajo vsebine ki se jasno loeijo od vsebin drugih slik, ali pa se vsebine slik prekrivajoE 4. Ali imata podtesta Odnos z materjo in Odnos z oeetom za preizku.ance ena pomen ali neE 5. Kak.na je obeutljivost posameznih podtestovE MetodaR Udele.enci V raziskavi je sodelovalo 47 udele.encev. Od tega je bilo 15 .tudentov ter 17 .tudent razlienih fakultet Univerze v Ljubljani ter 5 dijakov in 10 dijakinj eetrtega letnika srednjI kemijske .ole v Ljubljani. V celotnem vzorcu je bilo 20 oseb mo.kega ter 27 oseI Slikovni test separacije in individualizacijeH37R .enskega spola. Starost preizku.ancev se giblje od 17. do 26. leta. Povpreena staros1 celotnega vzorca je 20,6 let, standardna deviacija pa 2,3 o Pripomoeki in gradiva V raziskavi so bili uporabljeni naslednji pripomoeki 1 o 2. Slikovni test separacije in individualizacije (STSI); STSI naj bi meril separacij 1 in individualizacijo v adolescenci in odraslosti. Podroben opis testa in teoretien 1 ozadje sta pojasnjena v uvodu tega elanka o pra.alnik o pomenu posameznih slik na podtestih Slikovnega testa separacijI in individualizacijeVpra.alnik je bil sestavljen z namenom ugotoviti, kaj preizku.ance . predstavljajo posamezne slike na posameznih podtestih. Navodila se glase N .Na kratko opi.ite, kaj si predstavljate pod slikami, ki prikazujejo odnos materjo! p N .Na kratko opi.ite, kaj si predstavljate pod slikami, ki prikazujejo odnos oeetom! p N .Na kratko opi.ite, kaj si predstavljate pod slikami, ki prikazujejo odnos osebo, na katero ste navezani! p Postopek zbiranja podatkovR Tako .tudente kot dijake smo zaprosili za sodelovanje v raziskavi. Tistim, ki s 1 pristali na sodelovanje, smo dali splo.no navodilo: .Prosimo vas za sodelovanje . raziskavi. Vsi dobljeni podatki bodo uporabljeni izkljueno v namene raziskave. Vpra.alnik je anonimen, zato odgovarjajte brez zadr.kov in iskreno.. Preizku.nja jI potekala pri dijakih v skupinski obliki, pri .tudentih pa individualno. Podatki so bil obdelani s programom SPSS, opisi posameznih slik pa z metodo analize vsebine o ezultatiR ezultati, dobljeni z Vpra.alnikom pomena posameznih slik na podtestih STSIR Preizku.ancem podtesta Odnos z materjo ter Odnos z oeetom predstavljata enakI vsebine. Najvee preizku.ancev je opisalo samo slike s podtesta Odnos z materjo, z podtest Odnos z oeetom pa so oznaeili, da jim slike na tem podtestu pomenijo enak 1 kot na podtestu Odnos z materjo. Drugi preizku.anci pa so z istimi besedami ko1 podtest Odnos z materjo opisali .e podtest Odnos z oeetom o 38RG. .velc in M. .velcH Opis slik na podtestu Odnos z materjo Tabela 1 - Slika A na podtestu Odnosa do matere najvee preizku.ance . predstavlja, da oseba nima matere oziroma je brez nje. To lahko pomeni, da je mat umrla, da je oseba sploh ne pozna, ali pa da nima stikov z njo. Temu sorodni sta tud kategoriji, ki opisujeta, da je oseba sama oziroma nima odnosa z materjo. Nekolik 1 drug pomen pa ima kategorija 3, ki se nana.a na to, da osebi mati nie ne pomeni o Tabela 2 - Slika B najvee preizku.ancem predstavlja, da je oseba, prikazan na sliki, pod popolnim vplivom ali kontrolo matere, od nje je zelo odvisna ter moen 1 navezana nanjo. Za odnos je znaeilno tudi popolno zaupanje in razumevanje z materjo o Sedem preizku.ancev je odnos oznaeilo kot najbolj.i oziroma popoln odnos o Tabela 3 - Odnos, prikazan na sliki C, preizku.ancem predstavlja podobno ko1 odnos B, le da je zanj znaeilna manj.a intenzivnost izra.enosti kategorij. Ee so bil za odnos B znaeilni popolna odvisnost, popoln vpliv matere, popolno zaupanje, s 1 za odnos C znaeilni delna odvisnost, velik vpliv matere, delno zaupanje. Osmi . preizku.ancem se zdi odnos pretesen, saj dopu.ea le malo svobode. Zaupanje je . I zmeraj veliko, vendar oseba materi ne pove eisto vsega o Tabela 4 - Slika D devetim preizku.ancem predstavlja slab.i odnos kot C ampak .e vedno dober odnos. Znaeilni sta veeja samostojnost in svoboda, hkrati p Tabela 1 : Opis SLIKE A na podtestu Odnos z materjoH Kategorija f 1. Nima matere, brez matere 2. Sem sam 0DWLPLQL.QHSRPHQL4. Brez odnosa 31 9 5 3 f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 Tabela 2 : Opis SLIKE B na podtestu Odnos z materjoHKategorija 1. Popolnoma pod vplivom ali kontrolo matere 2. Popolna odvisnost 0R.QDQDYH]DQRVW4. Popolno zaupanje 5. Najbolji (popoln) odnos 6. Popolno razumevanje 7. Mati kot dobra prijateljica 3RSROQD]Da.LWDLQYDUQRVWf 17 12 10 8 7 5 4 1 f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 Slikovni test separacije in individualizacijeH39RTabela 3 : Opis SLIKE C na podtestu Odnos z materjoH Kategorija f 1. Delna odvisnost 10 2. Dober odnos, vendar ne najbolji 10 3. Velik vpliv matere 9 4. Delno zaupanje (veliko ji zaupam, ne pa vsega) 9 3UHWHVHQRGQRVNLGRSXa.DOHmalo svobode 8 0R.QDQDYH]DQRVW- vendar manja kot pri odnosu B 8 7. Mati kot dobra prijateljica 3 ,PDYDYHOLNRVNXSQLKWR.N 2 9. Drugo: - dosti blizu 3 - zelo majhna odmaknjenost - se dobro razume, vendar tudi kdaj spre f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 Tabela 4 : Opis SLIKE D na podtestu Odnos z materjoHKategorija f 1. Malo slabi odnos, ampak e vedno dober 9 9H.MDVDPRVWRMQRVWLQVYRERGDKNUDWLSDSRYH]DQRVW]PDWHUMR 7 3. Manji vpliv matere 6 4. Manje zaupanje 6 5. Malo manja navezanost 7 6. Dobro razumevanje 5 7. Pot k samostojnosti - nekoliko manja odvisnost 5 8. Drugo: - Odnos, ki je normalen do 16. leta 4 -0DQMVNXSQLKWR.N - Mama skrbi zame -=PDWHUMRVHYH.NUDWSUHSLUDa X f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 povezanost z materjo. V primerjavi s sliko C so za odnos znaeilni manj.i vpliv matere manj.e zaupanje, manj.a navezanost ter odvisnost. Slika D torej predstavlja veej 1 samostojnost osebe, obstajajo pa .e doloeena navezanost, zaupanje ter vpliv materI na osebo o Tabela 5 - Sedmim preizku.ancem slika E pomeni dose.eno samostojnost hkrati pa razumevanje ter ohranitev stika z materjo. Sorodni pomen imata tud kategoriji Samostojnost in Loeenost. Kategorija Loeenost se nana.a na to, da oseb .ivita vsaka svoje .ivljenje, brez vme.avanja v .ivljenje druge. Nekaj atributov sI nana.a tudi na geografsko loeenost med osebama. V primerjavi s sliko D so za odno. 40RG. .velc in M. .vel1 Tabela 5 : Opis SLIKE E na podtestu Odnos z materjG Kategorija f 1. Brez zaupnih pogovorov, nezaupanje 9 'RVHaHQDVDPRVWRMQRVWKNUDWLSDUD]XPHYDQMHLQVWLN]7 materjo /R.HQRVW aLYLWDYVDNVYRMHaLYOMHQMHJHRJUDIVNDOR.HQRVW . 7 4. Slabo razumevanje 6 5. Samostojnost 5 6. Oddaljenost 5 7. Slab odnos, slabi kot odnos D 4 2GQRVEUH]SUHWLUDQHSRYH]DQRVWL QHSUHYH.WHVHQRGQRV . 3 9. Prijateljstvo 3 10. Redki pogovori 2 Drugo: - Odnos je dober ali slab 3 1LYHOLNRVNXSQLKWR. M LYLWDSRGLVWRVWUHKQ f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 Tabela 6 : Opis SLIKE F na podtestu Odnos z materjoHKategorija f 1. Konfliktnost, nerazumevanje 20 XVWYHQDRGWXMHQRVW 17 3. Brez stikov z materjo 8 /R.HQRVW 7 5. Brez odnosov 5 6. Zelo slab odnos 3 7. Popolno nezaupanje 2 f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 znaeilni nezaupanje, oddaljenost ter manj.a povezanost. Kategorija Nezaupanje sI nana.a na odnos, v katerem osebi nimata zaupnih pogovorov, pogovarjata se bolj 1 vsakdanjih (nepomembnih) stvareh. Mati ni vee .dobra. prijateljica, je .samo. mati o Sliko E so preizku.anci razlieno evaluirali. Nekaterim predstavlja razumevanje materjo (kategorija 2), drugim pa ravno obratno (slabo razumevanje, slab odnos) o Tabela 6 - Slika E najvee preizku.ancem predstavlja konflikten odnos ali p eustveno odtujenost o Slikovni test separacije in individualizacijeH4b Opis slik na podtestu Navezanost Tabela 7 - Slika A (podtest Navezanost) najvee preizku.ancem predstavlj odnos, v katerem sta osebi zliti v eno. Taki osebi imata enake interese, enak 1 razmi.ljata, imata .ibko zasebno .ivljenje ter se v vsem strinjata. Slika preizku.ance . predstavlja tudi veliko odvisnost med osebama. Taki osebi ne moreta druga bre druge in sta vedno skupaj. Ostale kategorije se nana.ajo na popolno zaupanje, zel 1 dobro razumevanje ter moeno navezanost. .est preizku.ancev je odnos oznaeilo ko1 najbolj.i (popoln) odnos o Tabela 8 - Slika B skoraj polovici preizku.ancev pomeni odnos, v katere . imata osebi veliko skupnega, sta si blizu ter navezani, vendar v odnosu ohranit svoje specifienosti (kategorija 1). Znaeilno je zaupanje, moena povezanost ter dobr 1 razumevanje. Sedem oseb meni, da tak odnos najdemo med dobrimi prijatelji o Tabela 9 - Slika C najvee preizku.ancem predstavlja odnos, ki ga najdem 1 med .kolegi. in ni znaeilen za dobre prijatelje. Osem preizku.ancev ga opisuje ko1 odnos brez odvisnosti. Ostale kategorije se nana.ajo na .hladnost. v odnosu, n nezaupanje ter slab odnos o Tabela 10 - Slika D preizku.ancem v glavnem reprezentira konflikten odno. ali pa eustveno odtujenost o Tabela 7 : Opis SLIKE A na podtestu NavezanostH Kategorija f 1. Sva ENO (imava iste misli, enake interese, v vsem se strinjava) 17 2. Velika odvisnost 13 3. Popolno zaupanje 7 4. Najbolji (popoln) odnos 6 5. Zelo dobro razumevanje 5 0R.QDQDYHzanost 4 7. Intimen odnos 3 8. Drugo: -SUHYH.LGHDOL]LUDQR9 -pretesna zveza -SUHYH.SRSROQR -partner, ki nudi popolno oporo -nekdo v odnosu nadzoruje drugega -partner -popolno spotovanje -popolna predanost -zelo dobro poznavanje f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 42RG. .velc in M. .velcHTabela 8 : Opis SLIKE B na podtestu NavezanostH Kategorija f 1. Imata veliko skupnega, hkrati pa ohranjata vsak sebe. 19 2. Dobro prijateljstvo 7 0R.QDSRYH]DQRVW QDYH]DQRVW 6 4. Zaupanje 3 5. Dober odnos, vendar ne najbolji 5 6. Dobro razumevanje 2 7. Drugo: - sta nekoliko odvisna 9 - soglasje, harmonija - zanaata se drug na drugega - ustaljena zveza - prve ljubezni - platonska ljubezen - srednje ujemanje f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 Tabela 9 : Opis SLIKE C na podtestu NavezanostHKategorija f 1. Prijatelja - vendar ne najbolja (kolegialen 13 odnos) 2. Brez odvisnosti, zelo samostojni osebi 8 3. Hladen - uraden odnos 5 4. Slab odnos 4 5. Brez delitve skrivnosti - nezaupanje 3 /R.HQRVW 2 7. Drugo: - ni partnerstva 8 - korektni odnosi - odnos zaradi interesov - samo kot oseba, ne prijatelj - ni ujemanja - zaupanje -Y.DVLKGREHURGQRVY.DVLKQH - normalen odnos (ni popoln) f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 Slikovni test separacije in individualizacijeH43RTabela 10 : Opis SLIKE D na podtestu NavezanostH Kategorija f 1. Konfliktnost - nerazumevanje 20 2. Odtujenost, hladnost, ni komunikacije 16 /R.HQRVWOR.HQRGQRV 5 4. Med njima je zid 3 5. Drugo: - slabo prijateljstvo 11 - egoizem -OHY.DVLKVHYLGLWD -QLGRVWLVNXSQLKWR.N -PDORDOLQL.VWLNRY -VSORKVHQHSR.XWLaNRW partner v odnosu -QR.HPSULMDWHOMD - popolno nepoznavanje - znanci med ljudmi -YVDN.ORYHN]DVP f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 Tabela 11 : Opis SLIKE E na podtestu NavezanostHKategorija f 1. Osamljenost 19 2. Brez prijateljev 10 3. Brez partnerja 9 4. Nenavezanost 3 5. Oseba mi ni pomembna 3 6. Drugo: -1L.5 - Prevelik ego za prijateljstvo - Osebi, ki se poznata samo na videz - Nezaupanje - Navidezno prijateljstvo f - .tevilo PO, ki so sliko opisale skladno z doloeeno kategorij 1 Tabela 11 - Slika E preizku.ancem v glavnem predstavlja osamljeno osebo. . tem aspektom se povezujejo tudi kategorije, ki se nana.ajo na osebo, ki nima prijateljev je brez partnerja in ni na nikogar navezana. Nekoliko drugaeen pomen pa ima kategorij 5, ki se nana.a na nepomembnost druge osebe o 44RG. .velc in M. .velcHTabela 12 : Rezultati podtesta Odnos z materjo pri .tudentih in dijakihH SLIKA A SLIKA B SLIKA C SLIKA D SLIKA E SLIKA F N odnos dijaki 0 4 5 3 2 1 15 tudenti 0 1 7 12 12 0 32 skupaj 0 5 12 15 14 1 47 zadovolj. 0 5 9 13 8 0 35 najraje dijaki tudenti skupaj 0 0 0 9 5 14 2 7 9 2 11 13 1 8 9 0 1 1 14 32 46 najmanj dijaki tudenti skupaj 3 2 5 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 27 38 14 32 46 Legenda odnos - .tevilo preizku.ancev, za katere je znaeilen odnos, prikazan na doloeeni slik zadovolj. - .tevilo preizku.ancev, ki so zadovoljni z izbranim odnosom, prikazanim n doloeeni slik najraje - .tevilo preizku.ancev, ki bi najraje imeli odnos, prikazan na doloeeni slik najmanj - .tevilo preizku.ancev, ki si najmanj .elijo imeti odnos, prikazan na doloeeni slik Tabela 13: Rezultati dijakov ter .tudentov na podtestu Odnos z oeetomH odnos dijaki tudenti skupaj zadovolj. SLIKA A 0 0 0 0 SLIKA B 2 3 5 4 SLIKA C 4 2 6 5 SLIKA D 5 11 16 7 SLIKA E 4 12 16 11 SLIKA F 0 3 3 0 N 15 31 46 27 najraje dijaki tudenti skupaj 0 2 2 6 5 11 3 6 9 4 11 15 2 7 9 0 1 1 15 32 47 najmanj dijaki tudenti skupaj 3 1 4 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 26 38 15 32 47 Legenda odnos - .tevilo preizku.ancev, za katere je znaeilen odnos, prikazan na doloeeni slik zadovolj. - .tevilo preizku.ancev, ki so zadovoljni z izbranim odnosom, prikazanim n doloeeni slik najraje - .tevilo preizku.ancev, ki bi najraje imeli odnos, prikazan na doloeeni slik najmanj - .tevilo preizku.ancev, ki si najmanj .elijo imeti odnos, prikazan na doloeeni slik Slikovni test separacije in individualizacijeH4f Rezultati Slikovnega testa separacije in individualizacijeR Tabela 12 - Za najvee preizku.ancev je znaeilen odnos, prikazan na sliki D temu sledita odnosa E in C. Odnosa, ki sta najmanj znaeilna za preizku.ance predstavljata sliki A in F o Iz tabele lahko razberemo, da so se pojavile razlike med dijaki in .tudent glede odnosa, ki ga imajo z materjo. Za dijake je bolj znaeilen odnos, prikazan n slikah B in C, za .tudente pa odnos, prikazan na slikah D in E. 35 preizku.ancev jI zadovoljnih z odnosom, ki ga imajo z materjo. Najvee preizku.ancev bi najraje imel 1 odnos z materjo, ki ga prikazujeta sliki B in D. Kar 9 od 14 dijakov bi najraje imel 1 odnos B, medtem ko bi .tudentje najraje imeli odnos D, sledita pa odnosa E in C o eeina preizku.ancev si najmanj .eli imeti odnos, prikazan na sliki F o Tabela 13 - Za veeino preizku.ancev je znaeilen odnos z oeetom, prikazan n Tabela 14 : Rezultati dijakov ter .tudentov na podtestu NavezanostH odnos dijaki tudenti skupaj Osebe Partner Prijatelj Prijateljica Drugo zadovolj. SLIKA A 6 18 24 6 16 1 0 19 SLIKA B 2 5 7 0 4 2 1 7 SLIKA C 7 7 14 3 9 1 1 10 SLIKA D 0 2 2 0 2 0 0 2 SLIKA E 0 0 0 0 0 0 0 0 N 15 32 47 9 31 4 2 38 najraje dijaki tudenti skupaj 7 10 17 6 20 26 2 1 3 0 1 1 0 0 0 15 32 47 najmanj dijaki tudenti skupaj 1 1 2 0 0 0 0 1 1 8 18 26 6 12 18 15 32 47 Legenda odnos - .tevilo preizku.ancev, za katere je znaeilen odnos, prikazan na doloeeni slik osebe - .tevilo oznaeenih oseb, ki so jih preizku.anci izbrali za osebe, na katere s 1 navezan zadovolj. - .tevilo preizku.ancev, ki so zadovoljni z izbranim odnoso . najraje - .tevilo preizku.ancev, ki bi najraje imeli odnos, prikazan na doloeeni slik najmanj - .tevilo preizku.ancev, ki si najmanj .elijo imeti odnos, prikazan na doloeeni slik 46RG. .velc in M. .velcH slikah D in E. 27 preizku.ancev je zadovoljnih z odnosom, ki ga imajo z oeetom o Najvee preizku.ancev bi najraje imelo odnos z oeetom, prikazan na sliki D, sled odnos B. Tudi odnos, prikazan na slikah C in E, bi najraje imelo kar neka preizku.ancev. Trije preizku.anci so kot najbolj .eljen odnos oznaeili sliki A ali F o eeina preizku.ancev si najmanj .eli odnosa, prikazanega na sliki F o Tabela 14 - Za najvee preizku.ancev je znaeilen odnos, prikazan na sliki A temu sledita odnosa C ter B. Odnosa, prikazana na slikah D in E, sta manj znaeiln za preizku.ance. Najvee preizku.ancev je imelo v mislih prijatelja, sledi partner te . prijateljica. 38 preizku.ancev je zadovoljnih z odnosom, ki ga imajo z osebo, n katero so navezani. Najvee preizku.ancev bi z osebo, na katero so navezani, imel 1 najraje odnos, prikazan na sliki B, sledi odnos, prikazan na sliki A. Veein preizku.ancev si najmanj .eli odnosa, prikazanega na slikah D ali E. RazpravaR Podtesta Odnos z materjo in Odnos z oeetom pomenita preizku.ancem enake vsebine o To je bilo tudi prieakovati, saj so slike na obeh podtestih identiene. Tako razprav 1 omejujemo samo na podtest Odnos z materjo o Podtest Odnos z materjoR Preizku.anci so odnos, prikazan na sliki B, opisovali kot popolno odvisnost od matere popolno kontrolo ter vpliv matere, moeno navezanost, popoln odnos, popoln 1 zaupanje. Vsi ti pomeni se nana.ajo na razliene aspekte simbiotienega odnosa o Nekateri pomeni se nana.ajo na bolj libidne, nekateri pa na bolj agresivne vidikI simbioze. Simbioza ima namree dva obraza - na eni strani daje nujno emocionaln 1 hrano za rast, na drugi pa grozi z mo.nostjo, da ostane. ujet v njej (Praper, 1995) o Tako so nekateri v sliki B videli elemente popolne kontrole in vpliva materI na osebo. V takem odnosu ni mo.nosti za samostojno funkcioniranje, oseba ravn tako, kot hoee mati, je pod njeno kontrolo ter brez svobode odloeanja po svoje o Drugi preizku.anci pa so v odnosu videli bolj idealizirane aspekte simbiotieneg zlivanja, ki se nana.ajo na to, da oseba materi zaupa vse skrivnosti in na popolU odnos, v katerem ni konfliktov. Za odnos, prikazan na sliki, je torej znaeilen neizpeljaU proces separacije in individualizacije. Slika B je namree pri preizku.ancih vzbudil razliene pomene in asociacije, ki pa se vsi nana.ajo na simbiotieni odnos. Vsa posameznik ima za seboj lastno izku.njo simbioze ter specifieno razre.evanje fa separacije in individualizacije. Menimo, da so preizku.anci v sliko projicirali svoj 1 izku.njo in do.ivljanje simbioze o Opisovanje posameznih slik je lahko povezano z dose.eno stopnjo separacijI in individualizacije. Posameznik, ki je dobro separiran in individuiran, bo izku.nj 1 simbioze, ki jo predstavlja slika B, lahko videl z drugega zornega kota in jo bo tud Slikovni test separacije in individualizacijeH47R opisal na drugaeen naein kot oseba, ki .e ni prehodila tega procesa. Predpostavljamo da bo individualiziran posameznik v odnosu B la.je prepoznal elemente odvisnost in kontrole matere kot pa oseba, ki je .e zelo .zlita. s star.em in ji tak odnos eist 1 ustreza. To predpostavko bi bilo potrebno z nadaljnjimi raziskavami preveriti o Sliki C in D predstavljata postopno oddaljevanje od simbiotiene orbite matere o Oznaeujeta razlieno stopnjo separacije in individualizacije. Opisa slik C in D sI namree povsem ujemata z Blosovo opredelitvijo procesa individualizacije ko1 izgubljanja dru.inskih odvisnosti ter rahljanja infantilnih objektnih vezi (Blos 1967 po Kroger 1989; Blos, 1968). Sliki C in D preizku.ancem pomenita postopn 1 zmanj.evanje odvisnosti, vpliva matere, navezanosti, zaupanja . Tako slika C predstavlja osebo, ki je naredila prve korake k separaciji iU individualizaciji. Odvisnost, navezanost ter vpliv matere namree niso vee popoln kot pri sliki B, prav tako oseba materi ne zaupa vee popolnoma vsega. Zaeenja sI pojavljati diferenciacija. Nekaterim preizku.ancem predstavlja odnos C preteseU odnos, ki dopu.ea le malo svobode o Odnos, prikazan na sliki D, preizku.ancem predstavlja .e veejo svobodo samostojnost, manj.i vpliv matere. V primerjavi s sliko C predstavlja veejo stopnj 1 separacije in individualizacije. Sliko D bi lahko poimenovali Pot k samostojnosti kot jo jo je oznaeilo nekaj preizku.ancev o Odnos, prikazan na sliki E, lahko oznaeimo kot avtonomen odnos. Zanj jI znaeilna dose.ena separacija in individualizacija. Posamezni opisi, ki nakazujejo n tak odnos, so N dose.ena samostojnost, hkrati pa razumevanje in stik z materjoe N loeenost (.ivita vsak svoje .ivljenje, geografska loeenost.) e N odnos brez pretirane povezanosti o Nekateri preizku.anci so sliko E opisali kot odnos, za katerega je znaeiln dose.ena samostojnost, hkrati pa razumevanje in stik z materjo. Kot omenj Krogerjeva (1989), je tak odnos najbolj.i znak ustrezne individualizacije ter optimalnI formacije karakterja v adolescenci. Nekateri preizku.anci so v sliki videli loeenos1 med materjo in osebo, ki se nana.a na to, da .ivita vsaka svoje .ivljenje bre vme.avanja v .ivljenje druge, ali pa na to, da oseba ne .ivi vee pri star.ih. To sI ujema z Moorejem in Hotchom (1981, 1982, 1983, po Kroger 1989), ki omenjat naslednje znake uspe.ne intrapsihiene separacije od star.ev: ekonomska neodvisnost osebna kontrola ter loeeno bivali.ee. Za odnos E je znaeilna tudi manj.a libidn povezava med osebo in materjo. Mati ni vee .dobra. prijateljica, je .samo. mati o Sliko E so preizku.anci razlieno vrednotili. Medtem ko so jo nekateri opisovali ko1 razumevanje z materjo, so jo drugi razumeli kot slab odnos ter slabo razumevanje o Mo.na razlaga za to bi lahko bila, da si tisti, ki so .e zelo odvisni in zliti z materjo vsako odaljevanje od matere lahko predstavljajo kot gro.njo ter poslab.anje odnosa o Odnos, prikazan na sliki E, se jim namree zdi prevee oddaljen in hladen o 48RG. .velc in M. .vel1 Slika F veeini preizku.ancev predstavlja konflikten odnos ali pa eustven 1 odtujenost. Predstavlja neuspe.no razre.itev procesa separacije in individualizacijI (psevdoseparacijo) ali pa se nana.a na razvojno pogojeno fazo kontraodvisnosti, k pelje iz fuzije. Daniels (1990, po McCurdy in Scherman, 1996) gleda na separacij 1 in individualizacijo v adolescenci kot na kontinuum. Na eni strani kontinuuma jI uspe.na separacija in individualizacija, na drugi strani pa disfunkcionaln individualizacija, ki se povezuje z obeutki alienacije, razdiralnim vedenjem zavraeanjem dru.benih in dru.inskih norm ter potencialnim samomorom. Daniel. omenja, da se odtujeni adolescentje niso separirali samo od dru.be in dru.ine, ampa tudi od sebe samih. Niso uspe.no zakljueili individualizacije. Menimo, da odnos prikazan na sliki F, lahko predstavlja aspekte tak.ne disfunkcionalne separacije iU individualizacije o Slika A lahko oznaeuje izgubo star.a ali pa pozicijo ekstremne alienacije, k predstavlja neuspe.no razre.itev procesa separacije in individualizacije. Pr interpretaciji slike A moramo biti pazljivi, saj je njen pomen odvisen od tega, al oseba ima mater ali ne. Ee jo ima, lahko slika A predstavlja neuspe.no razre.ite . procesa separacije in individualizacije, ki se manifestira v alienaciji. V primerjavi . sliko F predstavlja stanje ekstremne alienacije ter izolacije od matere o Slika B torej predstavlja simbiozo, sliki C in D pa postopno separacijo iU individualizacijo, ki vodita v avtonomni odnos (slika E). Slika F predstavlja neuspe.n 1 razre.itev procesa separacije in individualizacije, ki se ka.e v odtujenosti al konfliktnem odnosu. Slika A predstavlja bodisi realno izgubo star.a ali pa ekstremn 1 alienacijo, ee do izgube ni pri.lo. Slike B, C, D in E predstavljajo dimenzijo proces separacije in individualizacije. Opisujejo pot od veeje odvisnosti ter navezanosti d 1 avtonomnosti. Na eni strani dimenzije (slika B) je popolna odvisnost od star.a, n drugi (slika E) pa avtonomnost. Vsaka slika testa predstavlja specifieen odnos, ki se jasno loei od odnosov prikazanih na drugih slikah. Pomeni posameznih slik se ne prekrivajo. Posamezn slika preizku.ancem namree pomeni vsebine, ki se jasno loeijo od pomenov drugi . slik o Odgovori preizku.ancev na Testu separacije in individualizacije (podtest Odno. do matere ter Odnos do oeeta) nam ka.ejo, da sta podtesta dovolj obeutljiva. Odgovor se namree ne pojavljajo samo na eni sliki, ampak se porazdeljujejo preko slik B, C D, E in F. Samo slike A na obeh podtestih ni izbral noben preizku.anec. Dra.ljajskI situacije so bile primerno izbrane, saj test uspe zaznati razlieno stopnjo in kvalitet 1 separacije in individualizacije. Veeina odgovorov na obeh podtestih se porazdeljujI preko odnosov C, D in E. Taka porazdelitev je bila prieakovana, saj so tako dijak kot .tudentje v razvojnem obdobju, v katerem (drugi) proces separacije iU individualizacije .e poteka. Slike A, B in F predstavljajo ekstremne situacije, ki s 1 znaeilne za malo preizku.ancev. Veeina preizku.ancev si najmanj .eli odnosa prikazanega na sliki F. Ostali preizku.anci pa so kot najmanj .eljen odnos oznaeil sliki A in B o Slikovni test separacije in individualizacijeH49R Stopnja separacije in individualizacije je zelo povezana z razvojnim odbobje . preizku.ancev. Tako je lahko doloeen odnos, prikazan na slikah, eisto funkcionaleU v doloeenem razvojnem obdobju, v drugem razvojnem obdobju pa bi lahko pomeni patologijo. Ee je npr. odnos C znaeilen za adolescenta, starega 15 let, je to lahk 1 povsem ustrezen odnos, ee pa je znaeilen za osebo, staro okoli 40 let, pa lahk 1 predstavlja motnje v procesu separacije in individualizacije. Prav tako lahko odno. E predstavlja zgodnjemu adolescentu prevee distanciran odnos, saj zgodnji adolesN cent .e potrebuje doloeeno mero podpore od star.ev o Pojavile so se nekatere razlike med .tudenti in dijaki v individualizaciji oB matere. Za dijake sta bolj znaeilna odnosa B in C na podtestu Odnos z materjo, z .tudente pa odnosa D in E. .tudentje so torej bolj individualizirani kot dijaki. To jI razumljivo, saj so v povpreeju starej.i in .ivijo v .tudentskih domovih. Starost iU bivali.ee, loeeno od star.ev, pomembno vplivata na proces separacije iU individualizacije. Oseba, ki .ivi v .tudentskem domu, je morala narediti fizien 1 separacijo od doma in se na to spremembo prilagoditi. Razlika v individualizacij med dijaki in .tudenti lahko nakazuje, da test meri razvojne spremembe. Z podrobnej.o ugotovitev, katere slike predstavljajo optimalno adaptacijo, katere p odklonskost, bi bilo potrebno narediti nadaljnje raziskave. Tako bi nas v prvi vrst zanimala separacija in individualizacija, kot se ka.e v doloeenih razvojnih obdobjih ter odkloni od normalnega procesa o Podtest NavezanostR Slika A najvee preizku.ancem predstavlja odnos, v katerem sta osebi .eno.. To pomeni da imata osebi enake interese, enako razmi.ljata, se v vsem strinjata. Ta opis sI nana.a na simbiotieno zlivanje, za katerega je znaeilno stanje nediferenciacije meB seboj in objektom. Odnos, prikazan na sliki A, lahko poimenujemo simbiotieen odnos o Tudi ostali opisi namree ustrezajo aspektom simbioze (velika odvisnost, popoln 1 zaupanje, popoln odnos.). Seveda se je treba zavedati, da tak odnos ni identieen . tistim iz otro.tva, eeprav obstajajo med njima .tevilne vzporednice o Blass in Blatt (1996) omenjata, da se simbiotiene izku.nje pojavljajo prek 1 celega .ivljenjskega ciklusa in so esencialna komponenta medosebnih odnosov o Simbiotiena do.ivetja niso nujno znak psihopatologije. Do.ivetje, da si brez meja samo po sebi .e ne indicira odsotnosti notranjih strukturnih meja ali pa pomanjkanj kapacitete za diskriminacijo. Do.ivetje ni nujno direktna refleksija strukturalneg stanja posameznika. Tako tudi za sliko A ne moremo reei, ali se nana.a na dejansk 1 neformiran in nezdiferenciran self ali pa na ekspanzijo ego mej, pri kateri obstaj dose.ena strukturalna diferenciacija. Slika A lahko torej oznaeuje patolo.ko stanjI ali pa tudi ne. V drugem primeru se lahko nana.a na stanje zaljubljenosti. Kot omenj P. Prosky (po Eesnik, 1994), obstajajo v .ivljenju partnerskega odnosa tri razvojn obdobja: faza dvorjenja, faza diferenciacije ter tretja faza, ki oznaeuje reciproeeU 50RG. .velc in M. .velcH odnos. Slika A lahko ustreza fazi dvorjenja, za katero je znaeilna romantien zaljubljenost. Eesnikova (1994) omenja, da je to eas sporazumevanja brez besed, eas ko se osebi zdru.ita v eno. Znaeilno je zaneseno in zaslepljeno stanje simbiotienI navezanosti o Sliko B bi lahko glede na opis preizku.ancev poimenovali kot intimen odnos za katerega je znaeilna diferenciacija med osebama. Odnos oznaeuje dobr 1 prijateljstvo, moena povezanost, zaupanje, dobro razumevanje. Glavna razlika gledI na sliko A je v tem, da osebi v odnosu B ohranjata svoje specifienosti, v odnosu A p sta zliti v .eno.. Menimo, da slika B ustreza tretji fazi v razvoju partnerskega odnos po Proskyju. V tem razvojnem obdobju je mo.en obeutek .JAZ. in .TI. - gre z eloveka, ki sta v odnosu drug z drugim (Eesnik, 1994). Znaeilna je dose.en individualizacija. Osebi imata veliko skupnega, hkrati pa ohranjata vsaka sebe o Znaeilen je vzajemen odnos oziroma soodvisnost. Krogerjeva (1989) omenja, da sI uspe.na razre.itev procesa separacije in individualizacije povezuje z zmo.nostj 1 biti v intimnem odnosu brez zlivanja ter bojazni pred po.rtjem o Sliko C bi lahko opisali kot odnos brez intimnosti in bli.ine. Osebi, prikazan na sliki, sta zelo samostojni in nista odvisni druge od druge. Poskusnim oseba . predstavlja slika tudi odnos, ki ga najdemo med kolegi, ni pa znaeilen za najbolj. I prijatelje o Slika D najvee preizku.ancem predstavlja konflikten odnos ali pa odtujenost o Osebi, prikazani na sliki, se bodisi prepirata, sta v konfliktu, ali pa je med njim .zid.. Znaeilna je tudi hladnost v odnosu ter pomanjkanje komunikacije. Tak odno. lahko predstavlja bolj trajne te.ave v objektnih odnosih ali pa se nana.a na razvojn 1 pogojeno fazo diferenciacije, za katero je znaeilna kontraodvisnost. V tem primer slika D oznaeuje drugo fazo partnerskega odnosa po Proskyju - fazo diferenciacije ki vodi iz fuzije o Slika E najvee preizku.ancem predstavlja osamljeno osebo. Taka oseba jI brez prijateljev in partnerja. Ni uspela formirati navezanosti izven kroga dru.ine o Sliko E lahko poimenujemo socialna izolacija. Lahko predstavlja motnje v proces separacije in individualizacije o Za najvee preizku.ancev je znaeilen odnos A, ki predstavlja simbiotien 1 zlivanje, sledi odnos C, ki se nana.a na kolegialen odnos. Najvee preizku.ancev p je oznaeilo odnos B kot odnos, ki bi ga imeli najraje. Vse slike predstavljajo odnose ki se jasno loeijo od drugih odnosov. Tudi odgovori preizku.ancev na testu variiraj 1 prek razlienih slik, kar ka.e na ustrezno obeutljivost instrumenta. Sliki D in E st znaeilni za zelo malo preizku.ancev in obenem predstavljata odnosa, ki si jih veein preizku.ancev najmanj .eli. Oeitno je, da se nana.ata na probleme v objektnih odnosih o ZakljueekR STSI omogoea hiter vpogled v posameznikove odnose s pomembnimi drugimi te . Slikovni test separacije in individualizacijeH51R dose.eno stopnjo separacije in individualizacije. Glede na opis slik preizku.ancev lahk 1 zakljueimo, da je test v skladu s teoretienim ozadjem. Blass in Blatt (1996) omenjata da osebnostni razvoj prek .ivljenjskega ciklusa vkljueuje dve glavni razvojni liniji N linijo navezanosti in linijo separacije, ki sta moeno prepleteni in povezani med seboj. I opisov slik je oeitno, da STSI meri obe razvojni liniji. Nekateri preizku.anci so slikI opisovali bolj v smislu linije navezanosti, drugi pa separacije. Prva dva podtesta se bol navezujeta na razvojno linijo separacije, podtest Navezanost pa bolj na razvojno linij 1 navezanosti. S tem Slikovni test separacije in individualizacije odgovarja na pozi . Fishlerja, Sperlinga in Carra (1990) k integraciji teorij objektnih odnosov in teori navezanosti o STSI je dovolj obeutljiv, saj se odgovori preizku.ancev porazdeljujejo pre vseh slik testa. Posamezne slike na vsakem podtestu preizku.ancem pomenijo vsebine ki se jasno loeijo od pomenov drugih slik. Tako vsaka slika zase predstavlja svo konstrukt. Podtesta Odnos z materjo in Odnos z oeetom predstavljata preizku.ance . enake vsebine. Opravljena raziskava predstavlja prvi korak k ugotavljanju znaeilnost Testa separacije in individualizacije. Test je na prvi pogled enostaven, vendar omogoe veliko .tevilo razlienih kombinacij odgovorov, ki imajo lahko vsak svoj pomen o Potrebno bo narediti nadaljnje raziskave, ki bodo ugotavljale razliene znaeilnost testa. Zainteresirane vabimo k sodelovanju pri ugotavljanju znaeilnosti testa o Predlagamo naslednje raziskave N prvi vrsti bo potrebno preveriti konvergentno veljavnost testa. Zanima nas ee se STSI ujema z .e uveljavljenimi testi, ki merijo podobne lastnosti, te . kak.ne so korelacije med STSI in drugimi .e uveljavnimi psihodiagnostienim instrumenti o N Potrebno je ugotoviti, ali test uspe zaznati razliene razvojne spremembe . separaciji in individualizaciji. Tako bi test lahko ponudili v re.evanjI preizku.ancem razlienih starostnih skupin o N Da bi ugotovili, katere kombinacije odgovorov predstavljajo patologijo, katerI pa ne, bi bilo potrebno test preizkusiti na razlienih klinienih in .normalnihp populacijah. Zanimalo nas bi tudi, ali test uspe zaznati razlike med preizku.anc z razlieno psihopatologijo o N Test bi lahko raz.irili v projekcijski test. Tako bi dobili .e bolj natanen 1 informacijo o posameznikovi separaciji in individualizaciji. V tem primeru b poleg aplikacije STSI poskusno osebo vpra.ali .e, kaj si predstavlja poB posamezno sliko (podobno kot smo to ugotavljali v na.i pilotski raziskavi) o Seveda bi bilo potrebno narediti natanene sisteme klasifikacije in ocenjevanj projekcijskih odgovorov o N Zanima nas tudi, ali se preizku.anci z razlieno kombinacijo odgovorov prek 1 vseh treh podtestov razlikujejo med seboj. Predpostavljamo namree, da sI npr. oseba, ki je zlita z materjo in ima konflikten odnos z oeetom ter ni formiral 52RG. .velc in M. .vel1 izvendru.inske navezanosti, razlikuje od osebe, ki ima drugaeno kombinacij 1 odgovorov na vseh treh podtestih. STSI nam omogoea merjenje velikega .tevil kombinacij odnosov, na.a naloga pa je, da ugotovimo, kaj pomenijo specifienI kombinacije o LiteraturaR Akhtar, S. in Kramer, S. (1997). The seasons of life. Separation-individuation perspectives.HNothvale: Jason Aronson o Blass, R.B. in Blatt, S.J. (1996). Attachment and separateness in the experience of symbiN otic relatedness. Psychoanalytic Quarterly, 65, 711-746 o Blos, P. (1962). On adolescence. A psychoanalytic interpretation. New York: The FreI Press of Glencoe o Blos, P. (1968). Character formation in adolescence. Psychoanalytic study of the child, 23,H245-263 o Eesnik, S. (1994). Narcisistieni partnerski odnos - znaeilnosti in psihoterapevtskI mo.nosti. [Narcissistic partner relationship - characteristics and psychotherapeuti possibilities.] Psiholo.ka obzorja, 3 (1), 113-121 o Fishler, P.H., Sperling, M.B. in Carr, A.C. (1990). Assessment of adult relatedness: . review of empirical findings from object relations and attachment theories. JournalHof personality assessment, 55 (3-4), 499 - 519 o Kroger, J. (1989). Identity in adolescence. London: Routledge o Mahler, M., Pine, F. in Bergman, A. (1975). The psychological birth of the human infant.HLondon: Hutchinson o McCurdy, S.J. in Scherman, A. (1996). Effects of family structure on the adolescen1 separation-individuation process. Adolescence, 122 (31), 307-319 o Praper, P. (1995). Tako majhen pa .e nervozen!? Predsodki in resnice o nevrozi pri otrokuH[So small and allready nervous!?] Nova Gorica: Educa o .velc, G. (1998). Proces separacije-individualizacije ter objektni odnosi pri osebah, ki soHodvisne od drog.[The separation-individuation process and object relationsHamong drug addicts]. (diplomska naloga) [unpublished BA diploma]. Ljubljana Prispelo: 2.2.200a Sprejeto: 3.5.200a