7. Žena v srbskohrvatski narodni pesmi — CalduzziAnna (Legnago) loči dva ženska tipa: vzhodni tip kot izraz patriarhalne konservativnosti in zapadni tip kot izraz uglajenega socialnega evolu-cionizma. 8. Češki srednjeveški »Spor duše s telem« — Sontagiuliana Angelo (Vicenza) išče virov v nekaterih srednjeveških sporih. 9. Machova »Marvnka« in »Maj« — Salvato Maria (Merano), sledeč neki opazki kritika Salde, odstira realistične prvine Machove romantike in beleži v njej nekaj sorodnosti z Leopardijevo pesmijo. 10. Izvirna pesem Karla E r b e n a — Parisi Giovanni (Ro-vereto) govori o Erbenovi romantični podlagi, o okrepitvi narodne zavesti in o uspeli uporabi čeških legendarnih motivov. 11. Jaroslav Vrchlicky, prevajalec Carduccija, Leo-pardija in Tassa — Sartori Giovanni (Vicenza) občuduje prevajalno spretnost in genialnost tega orjaškega tvorca, vendar pripominja, da ni ostal vselej na višini izvirnikov in da mu tu pa tam ni uspelo podati njih duha; kriva je bila J. Vrchli-ckega mrzlična naglica, včasih pa tudi nerazumevanje. 12. Italijanski motivi v Majkovljem delu — Caenazzo Antonio (Portogruaro) pripisuje odločujočo vlogo ne samo zgodovinsko-klasicističnim, ampak tudi slikarskim prvinam v italijanskih iztisih ruskega klasika Maj kova. 13. Dostojevskij in George S a n d — Guarnieri Anna (Belluno) dokazuje, da ne moremo govoriti o vplivih druge na prvega, čeprav je bil ženski socializem razširjen po Ruskem in čeprav je Dostojevskij poznal dela G. Sandove. Zdaj se za padovansko univerzo odpirajo nova obzorja. Italijansko »duševno izžarevanje« na Balkan je našlo Padovo na onem mestu, ki ji gre od srednjega veka sem. V načrtu je veliko središče balkanskih študij, kjer bodo zastopani vsi balkanski jeziki in literature in bodo verjetno otvorjene posebne stolice, kot n. pr. balkanska filologija, zgodovina balkanskih narodov in zgodovina bi- zantinske umetnosti. Uresničenje tega načrta bo razmeroma lahko, ker je v Padovi poleg A. Cronie več moči, ki že delajo v tem pravcu: R. Ortiz, specialist za romunski jezik in literaturo, in lektorica gdč. Mi-titelu; C. Tagliavini, ki pozna vse balkanske jezike; G. Fiocco, ki zasleduje odseve it. umetnosti na Balkanu. Razširila se bo tudi slavistika, saj mislijo podeliti priznanim osebnostim pouk slovenskega jezika in literature ter bolgarskega jezika in literature, ki naj bi se kmalu postavila ob stran srbskohrvatskemu jeziku in literaturi (Cronia). Glasilo in dokaz te nove delavnosti pa naj bi bil časopis »Studi bal ca niči«, v katerem bo prostora ne samo za prispevke učiteljev, temveč tudi za pridobitve učencev. M.-o. Vseučilišča v Italiji. V šolskem letu 1939/40. je bilo v Italiji 28 državnih in 7 zasebnih vseučilišč. V naslednjem navajamo seznam italijanskih državnih vseučilišč z vsemi fakultetami, ki jih imajo: Bari. Fakultete: pravo, gospodarstvo in trgovina, medicina in kirurgija, farmacija in agrarne vede; skupno šteje 3366 dijakov in dijakinj, od tega 103 ženske in 19 ino-zemcev. — Bologna. Fakultete: pravo, gospodarstvo in trgovinar literatura in filozofija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, industrijska kemija, farmacija, inženirstvo, kmetijstvo, veterinarska medicina; število dijakov 8055, od tega 1160 žensk in 167 inozemcev. — Cagliari. Fakultete: pravo, literatura in filozofija, pedagogija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, rudarsko inženirstvo; dijakov 1789, od tega je 687 žensk. — Catania. Fakultete: pravo, gospodarstvo in trgovina, literatura in filozofija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija; dijakov 4588, od tega 667 žensk in 3 ino-zemci. — Firenze. Fakultete: pravo, politične znanosti, gospodarstvo in trgovina, literatura in filozofija, 454 višja pedagoška, medicina in kirurgija, matematične, fizične in pri-rodne znanosti, farmacija, arhitektura, kmetijstvo; dijakov 6295, od tega 1578 žensk in 115 inozemcev. — Genova. Fakultete: pravo, gospodarstvo in trgovina, literatura in filozofija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, inženirstvo; dijakov 4846, od tega 650 žensk in 27 inozemcev. — Macerata. Fakulteta: pravo; dijakov 174, od tega 1 ženska in 1 inozemec. — Messina. Fakultete: pravo, pedagogija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, veterinarska medicina; dijakov 4830, od tega 1449 žensk in 4 ino-zemci. — Milan. Fakultete: pravo, literatura in filozofija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, kmetijstvo, veterinarska medicina; dijakov 4384, od tega 1014 žensk in 63 inozemcev. — Milan ima poleg univerze še politehniko, kjer so fakultete za inženirstvo in arhitekturo. Nadalje se na politehniki nahaja tudi dveletni propedevtični tečaj. Dijakov je 2173, od tega 39 žensk in 41 inozemcev. — M od en a. Fakultete: pravo, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija; dijakov 628, od tega 74 žensk in 15 inozemcev. — N a p o 1 i. Vseučilišče ima naslednje fakultete: pravo, gospodarstvo in trgovina, literatura in filozofija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, inženirstvo, arhitektura, kmetijstvo in veterinarska medicina; dijakov je 15.273, od tega 2161 žensk in 35 inozemcev. — N a p o 1 i ima poleg vseučilišča še orientalski zavod, ki šteje 7986 dijakov, od tega 2512 žensk in 5 inozemcev. Nadalje ima Napoli še pomorski zavod s 665 dijaki. — Padova. Fakultete: pravo, politične znanosti, literatura in filozofija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, inženirstvo; dijakov 5119, od tega 1022 žensk in 72 inozemcev. — Palermo. Fakultete: pravo, gospodarstvo in trgovina, literatura in filozofija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne zna- nosti, farmacija, inženirstvo; dijakov 5773, od tega 869 žensk in 6 inozemcev. Po sklepu vlade z dne 30. sept. je dobil Palermo še veterinarsko fakulteto. — P a vi a. Fakultete: pravo, politične znanosti, literatura in filozofija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, veterinarska medicina; dijakov 1906, od tega 316 žensk in 9 inozemcev. — Perugia. Fakultete: pravo, politične znanosti, medicina in kirurgija, farmacija, kmetijstvo, veterinarska medicina; dijakov 1200, od tega 68 žensk in 22 inozemcev. — Parma. Fakultete: pravo, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, veterinarska medicina; dijakov 1205, od tega 124 žensk in 16 inozemcev. — P i s a. Fakultete: pravo, literatura in filozofija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, inženirstvo, kmetijstvo, veterinarska medicina; dijakov 2490, od tega 470 žensk in 15 inozemcev. — R i m. Fakultete: pravo, politične znanosti, gospodarstvo in trgovina, statistične, demografske in aktuar-ske znanosti, literatura in filozofija, pedagogija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, inženirstvo, arhitektura. Nadalje obstoji na vseučilišču še šola za letalsko inženirstvo in fakulteta za rudarsko inženirstvo. Skupno je imelo rimsko vseučilišče vpisanih 21.219 dijakov, od tega 4268 žensk in 218 inozemcev. — Sassari. Fakultete: pravo, medicina in kirurgija, farmacija, veterinarska medicina; dijakov 416, od tega 44 žensk. — S i e n a. Fakultete: pravo, medicina in kirurgija, farmacija; dijakov 304, od tega 32 žensk in 5 inozemcev. — T u r i n. Fakultete: pravo, gospodarstvo in trgovina, literatura in filozofija, pedagogija, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, kmetijstvo, veterinarska medicina; dijakov 6782, od tega 1575 žensk in 76 inozemcev. V T urinu obstoji tudi še politehnika s fakultetama za inženirstvo in arhitekturo, nadalje pa še dvoletni propedevtični tečaj ter šola za letalsko inženirstvo. Dijakov 1144, od tega 8 žensk in 44 455 inozemcev. — Trst. Fakultete: pravo, gospodarstvo in trgovina; dijakov 1332, od tega 43 žensk in 22 inozemcev. — Benetke. Zavod za arhitekturo s 109 dijaki, od tega je 9 žensk, in zavod za gospodarstvo in trgovino s 4087 dijaki, od tega 1434 žensk in 20 inozemcev. Poleg tega obstajajo še naslednja prosta vseučilišča in zavodi: Vseučilišče v Camerinu. Fakultete: pravo, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija, veterinarska medicina; dijakov 209, od tega 41 žensk in 31 inozemcev. — Vseučilišče v Ferrari. Fakultete: pravo, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodne znanosti, farmacija; dijakov 469, od tega 75 žensk in 2 inozemca. — Trgovsko vseučilišče »L. Bocconi« v Milanu. Dijakov 1958, od tega 44 žensk in 21 inozemcev. — Katoliška univerza »Sacro Cuore« v Milanu. Fakultete: pravo, politične znanosti, literatura in filozofija, pedagogija; dijakov 3470, od tega 1567 žensk in 38 inozemcev. — Napol i. Pedagoški zavod »S. O. Bonincasa« s 1058 dijakinjami, od teh sta bili 2 inozemki. — V Rimu obstoji pedagoški zavod »Maria SS. Assunta« s 118 dijakinjami, od teh 4 iz inozemstva. — Končno je vseučilišče v Urbinu s pedagoško fakulteto; dijakov 1638, od tega 726 žensk in 4 inozemci. Skupno je na vseh državnih vseučiliščih bilo vpisanih v letu 1939/1940. 118.138 dijakov, od tega 22.377 žensk in 1023 inozemcev. Po posameznih fakultetah so bili vpisi naslednji: pravo 20.491 (od tega 428 žensk), politične znanosti 2207 (od tega 150 žensk), gospodarstvo in trgovina 21.053 (od tega 1796 žensk), statistične, demografske in aktuar-ske znanosti 309 (od tega 12 žensk), literatura in filozofija 14.826 (od tega 7978 žensk), pedagogija 9627 (od tega 4912 žensk), medicina in kirurgija 13.666 (od tega 567 žensk), matematične, fizične in prirodne zna- nosti 14.073 (od tega 2896 žensk). industrijska kemija 450 (od tega 9 žensk), farmacija 2414 (od tega 958 žensk), inženirstvo 5544 (od tega 18 žensk), arhitektura 1114 (od tega 91 žensk), kmetijstvo 2533 (od tega 47 žensk), veterinarska medicina 1180 (od tega 3 ženske), drugi vseučiliški zavodi 8651 (od tega 2512 žensk). Na nedržavnih vseučiliščih je bilo vpisanih 8920 dijakov (od tega 3629 žensk in 102 inozemca). Ti so bili razdeljeni po fakultetah takole: pravo 446 (od tega 14 žensk), politične znanosti 751 (od tega 29 žensk), gospodarstvo in trgovina 1958 (od tega 44 žensk), literatura in filozofija 973 (od tega 488 žensk), pedagogija 4173 (od tega 2926 žensk), medicina in kirurgija 115 (od tega 6 žensk), matematične, fizične in prirodne znanosti 289 (od tega 64 žensk), farmacija 153 (od tega 58 žensk) in veterinarska medicina 62. Nadalje je bilo v šolskem letu 1939/1940. v vsej Italiji: kr. zavodov in kr. šol za umetnost 60 s 6173 vpisanimi dijaki (od tega 956 žensk), 19 kr. akademij lepih umetnosti in kr. umetniških licejev z 283 dijaki (od tega 66 žensk), kr. glasbenih konzervatorijev je 11 s 1755 dijaki (od tega 888 žensk) in 14 istovrednih glasbenih zavodov s 1249 dijaki (od tega 681 žensk). Iz statistike je nadalje razvidno, da je bilo prvo leto vpisanih na italijanskih državnih vseučiliščih 51.024 dijakov, na zasebnih pa 3483. Diplomiralo je leta 1939/1940. na državnih vseučiliščih 18.315 oseb (od tega 2867 žensk in 304 inozemci), na zasebnih pa 1269 (od tega 439 žensk in 38 inozemcev), umetniške visoke šole pa je zaključilo z diplomo 1529. Na državnih vseučiliščih je 3266 profesorskega osebja, od tega 99 žensk, na zasebnih pa 272 (5). Svobodnih docentov je 4443 na državnih in 39 na zasebnih šolah, pomožnega osebja pa je na državnih vseučiliščih 2099, na zasebnih pa 68. D. P. 456