Ifalija siopila v vojno na sfrani IMemčije Dolgo so že pišali in napovedovali, da bo stopila Italija v vojno ob strani Nemčije, kakor hitro se bo ponudila za to ugodna prilika. Za zadnji ponedeljek zvečer je bil naznanjen govor Mussolinija, v katerem je zavzel svoje končno stališče v tej vojni. Nussolini govori Na balkon palače Venezzia je stopil Mussolini 10. junija točno ob 18. uri. Burno pozdravljen od ljudskih množic in posebno od mladine je začel Mussolini svoj govor z besedami: »Ura, določena po usodi, bije sedaj pod nebom naše domovine! To je ura neodložljivih odločitev. Vojna napoved je že bila izročena veleposlanikoma Anglije in Francije. Mi gremo v vojno proti narodoma na zahodu, ki sta zmerom ovirala naš korak in često grozila obstoju vsega italijanskega naroda. Dogodke najnovejše zgodovine pa bi lahko posneli v teh besedah: polovičarske obljube, stalne grožnje, izsiljevanje in nazadnje kot krona vsega tega nesramno obleganje od strani Zveze narodov in 52 držav. Sedaj zgrabimo za orožje, da branimo, kar smo si priborili, sedaj bomo pa uredili še zadevo naših meja na morju. Mi hočemo prelomiti vse verige, ki nas tlačijo. Te verige nas zapirajo v zaprto morje, če nima svobodnega dostopa na Ocean. Ta borba pa ni drugega kot samo del razvoja naše revolucije. To bo borba med revnimi in bogatimi narodi, ki imajo in ljubosumno tišče pri sebi vsa bogastva in vse zlato. To je borba med mladimi in rodovitnimi narodi in narodi, ki propadajo. Sedaj, ko smo se vdali svoji usodi in ko so porušeni mostovi za nami, izjavljam slovesno, da Italija ne misii drugih narodov potegniti v vojno, kl so z Italijo sosedi na morju ali pa na suhem. Švica, Jugoslavija, Turčija, Egipt in Grčija naj vzamejo na znanje te moje besede. Na predvečer tega silnega dogodka pa se spomnimo našega kralja in cesarja. Vljudno pozdravimo tudi voditelja Nemčije, ki je naša zaveznica. Fašistična in proletars!ia Italija je sedaj zopet tako e^ina in -nočna, kakor ni bila nikdar. Naše povelje je sedaj samo eno, in to povelje se že širi od Alp do voda Indijskega oceana: Zmagati! In mi bomo zmagali! Tedaj bomo pa Italiji in Evropi dali končno dolgo dobo miru s pravico.« Mussolini je nato vprašal: »Ali boste zgrabili za orožje?« Vsi so vzkliknili: »Da!« »Ali boste pokazali ves svoj pogum in vso svojo odločnost?« — »Da!« Množica je nato še dolgo vzklikala zadnje besede in pozdravljala Mussolinija. Enake manifestacije so se zvečer ponovile pred kraljevo palačo. Kratfka yofna napoved lialije Italijanski zu- iji minister gi-- - ano je 10. junija ob 16.30 sprejel najprej "rancoskega in koj za njim še angleškega veleposlanika in jima je izročil zelo kratko vojno napoved, ki se glasi: »Nj. Vel. kralj in cesar Italije se smatra v vojnem stanju s Francijo od 11. junija.« Prav tako se glasi tudi vojna napoved Angliji. Predsednik francoske vlade ob vojni napovedi fralije Po vojni napovedi Italije je govoril po radiu predsednik francoske vlade Reynaud ter iz javil: »Sedaj traja že šesti dan najvecja bitka v svetovni zgodovini. Naša vojska sijajno manevrira in ni opustila niti pedi zemlje, ne da bi prizadejala silne škode sovražniku. V tem trenutku, ko se je pogumna Francija tako sijajno borila proti nemški nadoblasti za svojo neodvisnpst in za neodvisnost vsega sveta, jo Mussolini sklenil kreniti proti nam v vojno. Visoke osebnosti, kakor Roosevelt in papež, so se trudile, da bi preprečile, da se vojna razširi. Vse je bilo zaman. Zakaj pa je Mussolini sklenil prelivati toliko krvi? To je danes ob 16.30 vprašal naš veleposlanik Andre Francois Poncet grofa Ciana, ko je prejel vojno napoved. Grof Ciano mu je odgovoril: Mussolini odločuje edini o vsem in vse svojo načrte je sestavil s Hitlerjem. — Sovražnosti se začno opolnoči. Francija vstopa v to vojno z mirno vestjo. Francija ne more umreti!«