Štev. 45 a. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 15. novembra 1920. Leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zvmm Izhaja vsako sredo ob 5, url zjutraj. — Cena mu je 15 K na leto. -Za inozemstvo 25 K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in Inserati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. 55 zakonov v korist kmsta in nad 1000 gospodarskokerisinih sklepov. KDAJ? Takrat, ko je imela vso moč na Kranjskem v rokah Slovenska Ljudska Stranka. KDAJI Takrat, ko smo imeli svoj lastni deželni zbor, ki je sklepal postave in jih je morala dunajska vlada potrditi. KDAj! Takrat, ko je velik del od naših kmetov plačani davek ostal v naši deželi in so ga zastopniki ljudstva v deželnem zboru obračali v našo korist. KDAJI Takrat, ko pri nas niso imeli libcraci, sedanji samostojneži, nobene besede. ČUJ1E: Dne 14. oktobra 1909 sklene deželni zbor, da se naj začnejo izrabljati vodne sile in graditi elektrarna na Završnici, ki je danes vredna na milijone. Dne 13. oktobra 1909 in dne 15. februarja 1912 deželna šolskonadzorstvena postava, po kateri dobi glavno besedo pri šoli ljudstvo, ki plačuje za šolo in ki ji zaupa svoje otroke. (Sedaj skušajo liberalni šolski nadzorniki povsod ljudstvo popolnoma odriniti od šole.) Dne 6. oktobra 1910 je bil sklenjen nov občinski volilni red, po katerem so izgubili glavno besedo v občinskem odboru velekapitalisti in veleposestniki. Dne 28. oktobra 1910 je bil sklenjen zakon za občinske posredovalne urade, ki so prihranili kmetom celo množico pravd in precejšnje tisočake. Dne 22, februarja 1912 se jc sklenil zakon o gospodarskih odborih za skupni svet, ker so dotedanji oskrbniki skupnega sveta večinoma s svetom zelo slabo gospodarili. Dne 28, decembra 1911 je bil sprejet cestni zakon, ki je zlasti uredil zanemarjeno cestno gospodarstvo, poskrbel za gospodarska pota (poljska in gozdna) ter znatno razbremenil cestna davčna bremena. Dne 9. februarja 1912 je sklenil deželni zbor vodopravnt zakon, ki daje kmetu velike prednosti v izrabljanju vode, Dne 9. januarja 1909 se je sklenila ustanovitev obrtno-pospeševalnega urada, ki jc silno veliko storil za dvig naše obrti. Dne 28. marca 1998 se je sklenila ustanovitev Slovenske trgovske šole, ki zelo uspešno deluje za razvoj trgovskega stanu. Dne 9. oktobra 1913 se je sprejel najnaprednejši in kmetu izmed vseh drugih lovskih zakonov najprijaznejši lovski zakon, dasi so liberalci in Nemci s svojimi intrigami na Dunaju dosegli, da se niso vsi kmetski predlogi vpoštevali, Dne 29. januarja 1910 zakon o razdelbi skupnih zemljišč. Dne 29, januarja 1910 zakon o zložbi zemljišč. Dne 15. februarja 1912 zakon o zboljšanju pašnikov. Dne 14. januarja 1909 zakon v varstvo planin. Dne 29. januarja 1910 zakon v varstvo kmetskih pašnih pravic napram fcraiju in veeposcstnikom. To številko smo poslali nekaterim zaupnikom, da jo razdele med one, ki niso naročniki. Vsakdo, kdor prebere, naj jo odda znanca. Kako se voli? 1. Najprvo treba vedeti, da se ne valijo posamezni kandidati, kakor nekdaj temveč stranka. Po volitvah se odkuže vsaki stranki iz števila kandidatov toliko poslanccv, kolikor jih pride nanjo v primeri s številom glasov, ki jih je dobila. Zato je važen vsak glas. 2. Potem je treba vedeti, da te nihče ne bo pozval na volišče. Sam se moraš zavedati svoje dolžnosti. 3. V volivni sobi je takole: Vsak volivec mora, ko stopi v glasovalno sobo, šc preden glasuje, povedati glasno svoje ime, priimek in poklic, kakor je vpisan v volivni imenik, če je volivcc vpisan. Če je vpisan' in če ga volini odbor pozna, lahko takoj glasuje. Če ga pa nihče ne pozna, naj se izkaže s kakšno izkaznico. Šele potem je pii-puščen k volitvam. Nato mu en član odbora pokaže glasovalne skrinjice in mu glasno pove, katero stranko in katere kandidate predstavlja vsaka skrinjica. Nato dobi volivec v desno roko malo kroglico, in nato perišče zapre. Nato žre po vrsti z roko v odprtino vsake skrinjice, kakor so postavljene, in spusti kroglico v skrinjico tiste stranke, s katero voli. Iz vsake skrinjice prinese zaprto roko, da nihče ne ve, v katero skrinjico je kroglico spustil. Kdor bi radi telesne hibe ne mogel tako glasovati, sme pripeljati s seboj poštenega somišljenika in ta opravi namesto njega. Vendar mora biti sam tudi navzoč. 4. Glasovalo se bo od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Kdor pride po 6, uri na volišče, ne sme več glasovati. Naši somišljeniki naj dobro pazijo, "da bodo šli res vsi naši pristaši na volišče in da bodo dobro poučeni, kako je treba /o-liti. Natančnejša navodila dobijo naši zaupniki v »Navodilu za volitve«, ki ga je izdala S. L. S. Kdor želi, lahko naroči pri tajništvu S. L, S, v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Dne 5. oktobra 1910 jc deželni zbor odklonil predlog liberalnega poslanca, ki jc zahteval, da naj sc odpre uvoz klavne živine z juga in zapre izvoz naše živine, s Scmcr bi bila naša živinoreja smrtno zadela. Dne 29. januarja 1910 jc deželni zbor ob velikem nasprotovanju liberalccv (kleni! prirejati živinozdravniške tečaje za zasilno pomoč naglo oboleli živini. Ko se jc tečaj na Vrhniki žc vršil, je vsled liberalne gonje prenehal. Dne 12. oktobra 1909 sc sklene, da sc prirejajo po kmetih gospodinjski tečaji. Po deželi so sc ustanovile gospodinjske šole. In tabo dalje. Cela ursfa naredi), hI tirajo kmeta u gospodarsko smrt. KDAJ? Sedaj, ko jc največja stranka v Jugoslaviji liberalna stranka in ima v Belgradu prvo in odločilno besedo. KDAJ7 Sedaf, ko nimamo pokrajinskega zbora in daje postave liberalni, kapitalistični minister iz Belgrada. KDAJ? Sedaj, ko so deželni vladi v Ljubljani liberalni ministri v Belgradu • pomočjo slovenskih liberalcev vzeli domalega vse pravicc in nima niti o vinarju našega davka odločevati, kam naj sc obrne. KDAJ? Tudi v bodoče, čc bodo pri volitvah zmagali liberalci in samostojneži. *i hočejo izročiti prvo in zadnjo besedo v Sloveniji belgrajskim liberalnim bankirjem, in tsko uvesti v državno uslavo centralizem, kar pomenja pogin za državo. CUJTE: BoljJrsjsUi liberalni bankirji, združeni s slovenskimi liberalci, so določili zamenjavo denarja -1 krone za 1 dinar. S tem so nam uropali tri četrtine premoženja. Bc?{rajski liberalni bankirji, združeni s slovenskimi liberalci, so nam odtrgali 20 % pri kolkovanju denarja. Dr. Žerjav jc zagrozil v »Uradnem listu«, da bo vsakdo zaprt, kdor bi dvomil, da ne bo dobil tega povrnjenega. Se danes niso vrnili. Belgrajfki liberalni bankirji, združeni s slovenskimi liberalci, vzdržujejo carinsko upravo, ki dela trgovccm milijonske škode, katere pa mora plačati kmet. Belgrajski liberalni bankirji, združeni s slovenskimi liberalci, so nam naložili trinoško trošarino, ki jc neznosno dvignila draginjo. Bcgrajski liber Jui ministri, združeni s slovenskimi liberalci, dajejo potuho liberalnim uradnikom, da šikanirajo naše ljudi. Beograjski liberalni ministri, združeni s slovenskimi liberalci, so opora militarizmu, ki trpinči naše iante. Belgrajski liberalni ministri, združeni s slovenskimi liberalci, hočejo imeli vse pravicc zase, slovenskemu kmetu pa nalagajo samo dolžnosti. Belgra;ska liberalna vlada, v kateri imajo glavno in odločilno besedo liberalci, nam jc požrla vse kranjske In slovenskoštajerske deželne doklade. Kdor hoče izročiti šc za nadalje Slovenijo belgrajskim liberalnim bankirjem, da jo popolnoma izzamejo, ta naj voli z Jugoslovansko demokratsko ali Samostojno kmetijsko stranko. Ksi so pa fctjnb liberalni premoči o Betgrsdis dosegli poslanci Sloue^ske Lfudske Stranke. Narodno predstavništvo šteje 300 poslanccv, izmed teh fe 16 pcslanccv Slovenske Ljudske Stranke. Ministrski svel šteje 19 ministrov, izmed teh je en sam minister zastopnik Slovenske Ljudske Stranke. In vendar jc Slovenska Ljudska Stranka s svojim vztrajnim in brezobzirnim nastopom marsikaj dosegla. 1. Davčna bremena, ki nam jih jc naprtil liberalni minister Krsta Sfojanovit, «o sc khub liberalnemu odporu bistveno, dasi še nc zadostno olajšala. Tako bodo davek na vino plačevali samo uživalci, liberalci so zahtevali da morajo plačevati ta davek tudi pridelovalci. Trošarina na mošt od sadja sc popolnoma odpravi. žganjekub. bo prosta do 6 izlivov v malih in do 6 izlivov v velikih kotlih. ™ ! t SC FV S°, ^ °d ŠtWkratne^ «»<»■ trikratni iznos. Od električnih žarnic Izpod 10 sveč se ne plača ničesar. Od olja sc trošarina ne plača, istotako nc od kvasa. Pripravite si izkaznice za volitve. Vse somišljenike opozarjamo a jih no bo nihčo klical na volišče £ nekdaj, ko so dobili na dom volivce t, kaznicc in glasovnice. Vsakdo, ki ^ vpisan v volivni imenik, nnj gre v n!! deljo 28. novembra brez poziva na va lišče. Ker bo treba marsikomu dokazat; da Jc ros ista oseba, ki jo vpisana v vo' livni imenik, naj si vsakdo pripravi iZ kaznico (legitimacijo: izkaznico občinskega urada, ali domovnico ali delav sko knjižico ali kakgno drugo uradno listino). Zadostuje tudi, ako dve voliv-ni komisiji znani priči pred komisijo, potrdita, da je dotični res tista oseto ki je vpisana v volivni imenik. Kazniva dejanja pri volitvah § 92. Oni, ki z nasiljem ali prctnjaci od vrnejo enega ali več državljanov, da nc uporabijo svoje volivne pravice, sc kaznujejo z zaporom od enega meseca do dveh let. § 94. Kdor da ali obeta volivcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni a'i zasebni službi, da ga zavede, da za izvci-no kandidatno listo glasuje, sc kaznuje i zaporom do onega leta in v denarju od 30 do 500 kron. § 102. Volivcc, ki se pri glasovanju vede nedostojno, ali po glasovanju vkjjui opominu predsednika nc odide iz poslooja, v katerem sc glasuje, sc kaznuje z zaporom od 1 do 6 mescccv ali v denarju od 300 d) 2000 dinarjev. Takega volivca mora pred-sednik volivnega odbora odpravili z volii šča aa zahtevo kateregakoli člana voliv. nega odbora afi predstavnika kandidatne Hstc ali upravičenega volivca. _ § 103. Kdor razžali volivni odbor ali kateregakoli njegovega člana, sc kaznuje z zaporom od 30 dni do 6 mescccv. § 105. Kdor pride na volišče z orožjem ali orodjem porabaim za boj, sc k-^ znuje z zaporom od enega incscca do ene ga leta. § 106. Kdor na volišču zar.idi agitacije raznaša lažnive vesti ali vsiljuje slike, pikate in druga sredstva za aj*itacijo, se kaznuje z zaporom od dvcii do šestih mc-secev. ____ Žene in dekleta! Volitve, ki stoje pred durmi, bodo tudi» vaše življenje in vašo usodo globoko posegle-Ne more in ne «me vam biri vseeno, kakšen bo njihov izid. Od volitev je odvisno, če bo v drLavi s* veljal krščanski zakon — ali pa bo uvedena prosta lofitov sakona. Zena in dekh> kot 1» doiVa žena, ali hočeš, da boš vržena i i šine, potem ko si žrtvovala za dru/ino mladost, svojo lepoto, svojo moč in 11 ko del« svojih rok? Od volitev bo odvisno, če bo v driad w obstala verska šela. Mati in dekle, kot bo4o« mati. ali hoče«, da -»e tvoji otroci brezvercem duhu iu sokol*ki podivjano*01 2. Zakon o posebnih davčnih povijanjih t Sloveniji se odpravi. 3. NajmanjSa neobdavčljiva vsota za dohodnino od 1600 kron na 4800 kron. Slovenska Ljudska Stranka bo ta boj vodila še brezobzirno naprej. 4. Dr. Korošec je uredil železniški promet, ki je bil na tem, da popolnoma propade, tako da je celo dr. Žerjavovo »Jutro« 17. septembra stev. 22 pisalo, da se icleznični promet trajno in hitro boljša. 5. Dr. Korošec je preprečil, da se železniški tarifi niso zvišali za 300 procentov, kakor je to zahteval liberalni finančni minister dr. Kosta Stojanovič, temveč samo za 100 procentov. 6. Slovenska Ljudska Stranka je ohrania Sloveniji še ta košček deželne samouprave, kar jo ima. 7. Slovenska Ljudska Stranka se je edina krepko zavzela za naše vojake oa jugu. 8. Slovenska Ljudska Stranka je preprečila meseca aprila komunističen prevrat, ki je hotel pri nas vpeljati ruske razmere, kjer je kmet suženj in delavec strada. Ali veste, kaj pravijo liberalci Slovenski Ljudski Stranki zavoljo tega, ker se tako brezobzirno bori za pravice slovenskega ljudstva? Ker smo proti krivičnim davkom, nas v svojih listih zmerjajo s hujskači in rla smo protidržavni, ker se potegujemo za samoupravo, da hočemo razbiti državo in da smo Habs-Imrjjovci in Avstrijci, ker ee zavzemamo za naše fante, ki po južnih vojašnicah trpe glad in mraz, da smo ogabni in ostudni, ker branimo kmetske koristi, da poznamo samo kmeta, zakaj »Slovenija pre-uese še več davkov, kakor ji je naloženih,« je rekel liberalni finančni minister dr. Kosta Stojanovič našemu poslancu Vesenjaku, in dr. Kukovec, načelnik slovenske liberalne btranke (Jugoslovanske demokratske) je zapisal v »Novi dobit, da naj Slovenija ne vzdihuje, češ da je preobremenjena. Tako vidimo, kakšen pasji bič za slovenskega kmeta je liberalizem, že od aekdaj najhujši naš sovražnik. Zato slovenski kmet ▼ svojem lastnem interesu ne more voliti nobene liberalne stranke- ki sta predvsem Jugoslovanska demokratska in Samostojna kmetska stranka, temveč bo vrgel volilno krogljico v skrinjico, na kateri je natiskano v Velikih črkah: Kandidatna lista SSovensitc Lindsbe Stranke. 1. Janez Brodar, posestnik v Hrastju. 2. Josip Gostinčar. minister nu razpoloženju. 3. Josip Nemanič, posestnik v Žlebeju pri Metliki. 4. Janez Stanovnik. posestnik v Horjulu. 5. Karol Škulj, župnik v Dolenji vasi, 6. Janez Strcin, posestnik v Kaplji vasi. 7. Anton Lampret, posestnik na Muljavi. 8. Franc Kobal, posestnik v Gabrijelah. 9. Josip PozniS, posestnik, Gradiše pri Lukovici. 10. Anton Marinček, zasebni uradnik v Ljubljani. 11. Ivan Rakoše, posestnik na Straži. 12. Janez Finžgar, posestnik na Brcznici in 1. Anton Sušnik, narodni poslanec v Ljubljani. 2. Dr. Franc Kulovec, tajnik SLS v Ljubljani. 3. Dr. Andrej Gosar, poverjenik na razpoloženju v Ljubljani. Slovenska Ljudska Stranka stoji na stališču, da mora vladati med vsemi sloji krščanska pravičnost in ljubezen, da bo vsestranska zadovoljnost. Zato so vzeti kandidati iz vseh slojev, najmočnejše pa je zastopan kmetski stan, ki je najštevilnejši Od volitev bo odvisno, ali bo v državi še obstala svoboda bogoslužja. Krščanska žena in dekle, ali hočeš, da ti vzamejo cerkve in jih spremene v zborovalne dvorane, kot se to dogaja na Češkem, kjer vladajo socialisti in samostojno liberalni pmetje, katerim tudi naš »Kmetijski liste pošilja prisrčne pozdrave. Žene in dekleta, spomnite se, kako ostudno pišejo liberalni Usti o katoliških obredih, kako se »Domovina« norčuje o zakramentu svete izpovedi kot o »lemenatarski kunšti in coprnijic, kako > Domovina« povdarja, da je bila ohranitev katoliško vere za nas narodna nesreča, kako ae »Kmetijski liste, glasdo lii beralnih samostojnežev, grdo norčuje iz »Marijinih device. Ali ni vse to znamenje in opomin, kaj nas čaka, če dobijo pri nas vso moč liberalci in socialisti? Kaj je tvoja vestna dolčaost, krščanska žena in mladenka? 1. Da agitiraš za stranko, ki bode poslala v ustavotvorno zbornico može, kateri bodo trdno stali na braniku krščanskih načel. In to je med slovenskimi strankami edino Slovenska Ljudska Stranka. 2. Da delaš pa to, da gredo vsi krščanski volilci v nedeljo, 28. t m. ua volišče in prav. glasujejo. 8. Da tudi ti Se nepoučenim pojasniš način sedanjih volite . Popis dobiš v današnji številki Domoljuba Dobro preberi vse tri članke: O načinu volitev, o izkaznicah in o ku7.ujivih dejanjih. Žena .dekle, r boj ia kri«, domoviae in svobodo1 Pozor, somišljeniki! .Volitve so pred durmi I Slovenija odločuje svojo usodo za desetin desetletja. Na eni strani smrt: centralizem in svobodomiselntvo, na drugi strani pa življenje: samouprava in krščanstvo. Nasprotniki samouprave ia krščanstva bodo porabili vsa sredstva, tudi nepoštena, da povečajo število svojih volilcev in zmanjšajo Število naših. Za zadnji teden imajo pripravljenih vstf polno laži in zvijač, kakor smo izvedeli, da bi odvrnili naše volilco. Lagali bodo o Slovenski Ljudski Stranki na debelo, o njenih delavnih voditeljih in a poslancih. Lagali bode o volitvah, da so preložene, da U ali oni naš pristaš ni vpisan, da sme iti le tisti volit, ki dobi pasivnieo, da brM ukaanice ne smeš aa volišče itd., itd. Vse to so same laži, da ostrašijo in zbegajo naše volilce. Voditelji in agitatorji, pazite, da gre slednji naš pristaš pravočasno na volišče. Opozarjajte, pozosujujte, poučujte o važnosti in načinu volitev. Od podrobne agitacije je vse odvisno 1 Somišljeniki, dajte »Domoljuba«, ko ste ga prebrali, sosedom in znancem. i*" Najcenejši tunelski list ie 99 §6 iočnosf po svobodomiselnih načrtih. Kakšne postave hočejo uveljaviti svobodomiselne stranke, čc pri Volitvah dne J3 novembra dobijo vso moč v državnem zboru? Vpeljati hočejo to£gteu zabosia ln prsifso pred občinskim DOKAZ: Hrvatska svobodomiselna vlada jc poslala meseca majnika ministrstvu za notranje zadeve v Belgrad vlogo, kjer predlaga: .Potrebno bo, da se čimpreje vzame v pretres uvedba civilnega zakona- (to jc sklepanje zakona pred županom ah občinskim tajnikom). Po taki postavi bo mož lahko vrgel ženo na cesto, kadar sc je bo naveličal in sc poročil z drugo, žena bo lahko za vsako malenkost zapustila moža in se spajdašila z drugim, občinski tajnik pa bo v imenu države dal svoj blagoslov. Pred državo bo stvar v icdu, pred Bogom pa prešuštvo. Svobodomisclci tc hočejo z državno postavo prisiliti, da s£ tufsjji cfroca brezuersko vzgujč. DOKAZ: Minister za prosveto Davidova jc objavil za ljudske šole postavni načrt, v katerem sc izbacne dosedanja osnevna šolska postava, ki pravi, da mora biti vzgoja v šoli verskonravna. Čc dobijo svobodomiselne stranke vso moč v državnem zboru, bodo uveljavili to poslavo in potem bo učitelj lahko otrokom pripovedoval, da Boga ni, da so sveti zakramenti Icmcnalarske coprnije in kunšti (glej »Domovina št. 115, 1920), božje zapovedi pa neumnosti. Stariši in Cerkev nimajo pri vzgoji otrok po tem načrtu nobene besede. Svobodomiselne stranke hočejo usd naSftdfno fzrečiti brezusrshemu sokoSstun. DOKAZ: Na sokolskem zborovanju v Novem Sadu v dnevih od 26. do 30. junija 1919 jc bilo sklenjeno, da fiaj država s posebno postavo prisili vsakega dečka in mladeniča do 24. leta, da mora biti Sokol, ter vsako dcklico in mladenko do 20. leta, da mora liti Sokolica. Kakšni pa morajo biti Sokoli? Na zborovanj v Pragi dne 28. novembra 1910 so sklenili češki in slovenski Sokoli, da stoje *na stališču popolne svobodomiselnosti v vprašanju verskega prepričanja■>. Svobodomisclci pa so tisti, kateri govorijo; *Ali bi bili neamnejši, če bi zavrgli očeta, sina in sv. duha in častili trojico: klobaso, zelje in pivo?« Tako je napisalo glasilo slovenskih svobodomisclcev »Svobodna misel« leta 1912. v št. 3 in 4. Otroci izročeni taki organizaciji bodo popolnoma podivjali. Svobodomiselne stranke hočejo s pomočjo državnih postav zafreffi versko življenje. ...... 10KAZ: v Bosni je svobodomiselna vlada prepovedala Marijine družbe med . ,c 1? svo'° P^POvcd preklicala le na pritisk Ljudske Stranke, istotako sc poskus nn Hrvatskem, katoliškim semeniščem sc ne dajejo običajni prispevki, da s (eni onen;ogoc„o duhovski naraščaj, na škofijske stoike hočejo postavljati slabe duhovnike, dr Žerjav, general Jugoslovanske demokratske in Samostojne kmetske stranke, ,e i/tnvil v svojem volilnem govoru dne 21. oktobra 1920, da je treba klerikalizcm kotoličanstvo), »katerega voditelj jc v Rimu, zatreti«. (Gl. »Domovina« št 117 1920) Ali poznate kandidate libe. ralne Samostojne kmetijske stranke! Samostojna kmetijska stranka je pri se stavi svoje kandidatne liste najjasneje doli-zala, i', da jO strogo liberalna 2. da njena skrb za kmeta ni resua. Dokaz: Na kandidatni listi so skoro sami stari pristni liberalci in sicer mesarji, gos!jj ničarji in trgovci. Kmet, ki ima upanje na izvolitev, je samo eden, drugi pride na vrsto šele na — desetem mestu. Na drugem meslu jo mesar in trgovee Majcen, na tretjem mesar Pucelj, na tretjem gostilničar Kline, na četrtem grnščak Krsnik, na petem urar Blažen na šestem lesni trgovec in bivši go*tiinirar Demšar,- na sedmem letini trgovec Tomazin, Vsi ti so bili razen Demšarja že od nekdaj zagrizeni liberalci. Kmetje, ali bodelo volili tuko »kmetijsko« stranko? Zanemarjena dolžnost. Kdo jo zanemarja? Mi sami. Namrcfi dolžnost, ki jo imamo do katoliškega časopisja. Svobodomiselno časopisje najrazličnejših strank se je kot povodenj razlilo po celi Sloveniji in povsod, kjerkoli sc vseje, pušča blato in smrad Tudi ni čuda. To, kar jc laž in zniota, razglaša danzadnem za svelo resnico, čednost zasmehuje kot nazadnjaštvo in bojazljivost, nasilje kot junaštvo, zakonoloinstvo opisuje kot sveto ljubezen, nečistost v inzeralih in podlistkih priporoča kot edino naravno življen;C človekovo, katoliške obrede grdi kot neumnosti in coprnijc, katoliško Cerkev psuje kot zatočišče vse gnilobe, katolike rcsnicc kot srednjeveške bajke, duhovnike kot izvržke človeštva, v deseto nebo pa povzdiguje popolne propalicc, ki imajo La vesti umore, pohotnosti, posilstva in za sabo najgrše življenje. Ni čuda, da ijudstvo, ki bere lake časopise, mora notranje in po zunanje podivjati in posoruveti. Zato ni čuda, da slišiš med temi svobodomisleci po deželi in po kmetih toliko kvantanja, vidiš toliko zakonske nezvestobe, tolikega naigrše^ sovraštva in neprimerne sebičnosti. Da )c danes med ljudmi še toliko divje surovosti, grdega pijančevanja, verske mlačnosti in popolne brezbrižnosti, temu ni vzrok samo vojska, temveč v veliki meri tudi nad vse surovo svobodomiselno časopisje, m s svojim grdim brezverstvom (ki ne pozna drugega vzora kot trebuh in žensko) dra;i in vzbuja najgrše človeške nagone in vzdržuje surovost, versko mlačnost in brezbrižnost. Kako veliko in lepo nalogo ima tu Katoliško časopisje! Pravo misijonsko delo. Vseh teh laži, zmot, blatenj, sumničenj itd. ne morejo sproti razkriti in pojasniti m popraviti naše katoliške organizacije, kaj naloga teh je v prvi vrsti ta da poglo* bujejo v našem ljudstvu srčno in umsko izobrazbo, versko načelnost, da pripravila)« mlade ljudi za življensko delo. Katohšto časopisje pa je tisto, ki ima neprestano n»" Kako bo Slo dislfe? Tako kot na čeSkoslovaškem, kjer imajo vso moč svobodomiselci in kamor se hodijo slovenski svobodomiselci vsako leto učit (Sokolski izleti in svobodomiselna zborovanja v letošnjem letu). Svobodomiselna Narodnosocialna stranka^pa je predlagala v državnem zboru te-le postave: g 13. Verouk naj se popolnoma izbacne iz šol. g 13. Križ ali vsak verski znak naj se odstrani, g 24. Vse cerkve zapleni država in jih posojuje komurkoli, g 20. Cerkvi ne sme nikdo nič zapustiti. Kar se zapusti, zapleni država. § 30. Križe ali verske podobe postavljati ob cestah, na zasebna ali javna poslopja je strogo prepovedano. g 3. Vsaka služba božja, vsaka sv. maša se mora preje naznaniti polletij. To se na Češkem že izvršuje. Češki škoije pišejo v pastirskem listu: »Katoliške cerkve se s silo zasedajo, »njihovi dušni pastirji se surovo zlostavljajo, »in preti sc jim celo s smrtjo, »križ se proti volji starišev odstranja iz šol, »božji službi posvečene kapele se odpravljajo, »svetniški kipi se brez kazni skrunijo in razbijajo, »in sicer večkrat v navzočnosti sodelujočih zastopnikov državnih oblasti. Tako Češkoslovaški škofje v pastirskem listu. Svobodomiselni časopis »Narodni Listy>< poroča dne 8. julija 1920 o sledečem bogssshru^sfuu: Dne 6. julija t. 1. je v mestu Slan ob 5. uri popoldan ob navzočnosti dr?- vne oblasti in velike množice ljudi splezal na umetniško znamenje sv. Trojice in M' c Božje, katero stoji sredi mesta, neki delavec, pljunil Materi Božji v obraz, ji dal zaušnico ter ji s kladivom odbil glavo med divjim krohotom množice. Tako je v državi, kjer imajo vso moč svobodomiselci. Tako je v oni državi, ki jo imajo slovenski svobodomiselci za vzor. Tako misli dr. žerjav *zatreti klerikalizem v Jugoslaviji«. Verni Slovenecl Sedaj pa voli: čc hočeš, da ti tekom let vzamejo otroke, razbijejo družino, oropajo cerkve, oskrunijo znamenja ter opljujejo to, kar je v tebi najsvetejšega, tedaj ostani v nedeljo, 28. novembra, doma in tako pomagaj svobodomiselnim strankam do zmage. Pomni pa, da si odgovoren pred Bogom! Če ti je pa že kaj za versko prepričanje in življenje — lastno in svojih otrok', tedaj pojdi 28. novembra na volišče, če imaš še tako daleč, in voli stranko, ki edina stoji strogo na krščanskih načelih, in to je Slovenska Ljudska Stranka. Vse druge stranke so liberalne ali socialistične. Naši očetje so ohranili katoliško vero pred Turki, da so jo mogli zapustiti kot najdragocenejšo dedščino svojim otrokom, naša vzvišena naloga pa je, da jo branimo proti svobodomiselcem, ki jo hočejo iztrgati nam in našim otrokom,. Prodani! Iz Italije so došla poročila, da se je med Jugoslavijo in Italijani sklenil sporazum — na škodo Slovencev, kakor smo že preje pričakovali. Belgrajski gospodje svobodomislec Vesnič, liberalec finančni minister Stojanovic in zunanji minister Trumbič so se vztrajno branili sprejeti med se Slovenca, ko so šli v Italijo, ker so vedeli, da v navzočnosti Slovenca ne bodo mogli v 48 urah zglihati za Hrvate in Slovence. Kakor se nam poroča, ostaneta nam samo Logatec in Idrija. Vse drugo požre Italijan s Postojno vred. Liberalci pa hočejo še vedno lesti pod podplate belgrajskih bankirjev. Ni ga treznega Slovenca, Hrvata niti Srba, ki bi se danes še vezal z izdajalsko demokratsko-liberalno gospodo. ■ .. | -i logo, da pobija zmote in laži, ki jih v množicah bluje iz svojega strupenega žrela brezverski tisk in vedno in povsod brani resnico, jo jpojasnuje in razširja. Kakor mogočna baklja je, ki sveti v temo svobodomiselnih zmot in laži. Ali ni dolžnost vsakega katoličana, da podpira to apostolsko delo? V časopisju se bo izbojeval boj, ali bo pri nas brezverska šola s surovo in podivjano svobodomiselno vzgojo ali pa bo še ostal križ v šoli, v časopisju se bo končno odločilo, ali ostanejo naše družine krščanske ali modernopoganske. Ni brez razloga zaklical papež Pij X„ ki je bil svetnik v svojem življenju,: Vsak, katoličan ima sveto dolžnost, da podpisa katoliško časopisje in ga čimbolj razširja' med ljudstvo. In veliki škof Ketteler je opozoril svoje vernike: Kdor je do časopisja brezbrižen, ta nima pravice imeno-. vati se sina sv. Cerkve, Prav je, da naši ljudje dajejo za misi-jonc v tujih poganskih deželah. Toda tudi o naši domovini se širi poganstvo, veliko-rat v vsej svoji grdebiji in tudi zoper to poganstvo je treba misijonskega dela, tembolj ker to poganstvo vdira v naše lastne hiše, družine, cclo v naša srca. Bliža se novo leto. Naročati katoliško časopisje in ga razširjati se pravi spravljati misijonsko, apostolsko delo. Ali je pri vas »Domoljub«, -Bogoljub«. »Slovenec«, »Večerni list« ali kakšen drug katoliški časopis? Tedenske novice. Politične. p Kandidati liberalne Jugoslovanske demokratske stranke, ki hoče tudi za kmeta največ dobrega narediti so: 5 trgovcev in mesarjev, 1 zdravnik, 1 lekarnar, 1 brivec, 1 šolski svetnik in — 1 kmet, seveda ta slednji na takem mestu, da nikoli izvoljen ne bo. p Nasilje hočejo uporabljati liberalci, ker si poštenim potom ne morejo pridobiti volivcev za svojo stranko, ki belgrajski vladni gospodi pod podplate leze. Poroča se namreč, da pobirajo ti gospodje od volivcev izjavo, da bodo res volili z Jugoslovansko demokratsko stranko. Na ta način hočejo pritiskati na volivno svobodo. Pokažite jim vrata I p Belgrajski srbski liberalni listi besno napadajo katolištvo, kljub temu, da liberalni minister Draškovič pošilja okrožnico, da bo strogo kaznovan, kdor bo kaj hujskal pleme zoper pleme. Menda take okrožnice veljajo samo za slovenske klerikalce. Se jih bomo že ubranili. Za katoličane je pa to opomin, da se Vdi kolikor, mogoče tesno politično in prosvetno organizirajo, da bomo kos liberalnemu nasilju in zmerjanju, ki prihaja iz Belgrada. Domače novice. d Poziv beguncem! Begunci se obveščajo, da je kreditiranje vožnje za one, ki so za stalno vrnejo na svoja domovja, podaljšano od centralne vlado le do 31. decembra 1920. Ta rok se pod nobenim ogojem ne bo več podaljšal, zalo je v interesu beguncev, ki sa mislijo vrniti, da ee vrnejo do lconra leta, ker bi sicer morali sami plačati selitveno stroške. r- Urad za zaščito beguncev. d Preselitev invalidskega oddelka eoei- alnega poverjeništva. Invalidski oddelek poverjenika sa socialno skrb deželne vlado za Slovenijo .o presoli H. t. in. iz dosedanjih uradnih prostorov v palači deželne vlade v št fotersko vojašnico, t. nadstropje (vhod na voglu proti deželni bolnici za St. Petersko cerkvijo). Istočasno so preseli tjakaj tudi oddelek' za mika ao vonje voj. pokojnin, invalidmn iu preskrbnin, ki je bil doslej nastanjen v barakah na Kodoljevem ter komisija za pre-■ skrbo vračajočili se vojnikov iz dosedanjo pisarne ua Gradišču 61.4. Invalidski oddelek |>o iinel svoje lastno v ložišče. Vse vloge, ki se tičejo vojaških pokojnin, invalidnin, preskrb-jiiji (za voj. vdove in sirote), zdravljenja iu eoliuija invalidov, oddaje trafik, podpor vseh ekonomskih in upravnih zadev invalidski^ •zavodov. vseh ziidev dobrovoljeev in sploh •.lodo vseli vprašanj, la spadajo v omenjene roi. rate, je oddajati doslej v novih uradnih pivtoriii » !-t. 1'eterski vojašnici. Naslov od-,ic'!1 /aiuMuu smrt. V Kranj se je podal 29. oktobra 62 Ivini kočar Jauez Zevnik, po domače Kokolc, da nakupi gospodarske predmete. \ Kranju je pil precej žganja in je, ko st; je vračal domov v Prašc,večkrat padel ia se ua Mu pobil. Ko ni mogel n:i gozdni jm;i od Prulovke naprej več hodili, se je pod i'r _.itn v legel uii vrečo iu je zaspal. Ker oče ■>i prišel domov '/večer, {»n je šel njegov >in Pavlo iskat po resli proti Kranju, todo ni ga »i::šel. Ko ca je drugo julro zopet iskal. ga ,ie un-'1 ležati na go/.dni poti nezavestnega iu l>rcn:'7.!e[:a. Sin j" odpeljal očeta z ročnim vozičkom domov, kjer jc popoldne ob 2. uri umrl. d Roparska tolpa iz rasrtlenepn ozemlja. 'me 21.oktobra 1920 ob 7.uri zvečer so prišli v gostilno vdove Marije Novak Ii Hrekovc v občini Ziri. ki leži ua samoti ob deželni ce-sii Ziri Logatec, 4 neznani rokovnjuči, od katerih so se trije v sedli za mizo v gostilniški so>»i in zalitevali jedi in pijačo, s knlero jim je tudi postregla. Četrti rokovnjač jo pa ostal v vv/.i pred vrulmi in je s puško v roki za branil domačini izhod i/, sobe. Ko so ob 9. uri v.vcčur rokovnjuči pojedli tri porcije mesa in 'J zemelj iu izpili 8 litre vina. ie eden od ban-clitov potešil iz žepa samokres, pa nameril proti gostilničarki, katera se je vsa prestrašena umaknila v kuhinjo, bandit je pa ustrelil njo, toda je ua srečo ni zadel. En rokovnjač je ostal v gostilniški sobi z velikim novem v roki, drugi je pa stal s puško pri vratih gostilniške sobe: oba sta domačinom grozila n smrtjo in pazila nu nje. Dva rokovnjača sla odšla v prvo nadstropje v spalno sobo Novakove, v kateri sta odprla in preiskala vse omare in skrinje in odnesla: 12.000 K v bankovcih, 00 cekinov po 20 K," 15 srebrnjakov po 5 K, 20 srebrnjakov po 2 K in 40 srebrnjakov po 1 K: dalje zlato moško verižico, vredno 8000 IC, kožuh, vreden 1000 K, 1500 K papirnatega drobiža, 2 zlata prstanu, vredna V 800 K, zlato brožo, vredno G00 K, žensko zlato vratno verišico, vredno 1000 K, telovnik, vreden 800 K in srebrni pas k narodni noši, vreden 800 K. — Bokovnjači so nato zagrozili domačinom, da so četrt ure no smejo premakniti r. mesta, ker bodo vse postrelili, če ne bodo ubogali, nato so pa izginili proti de-markacijski črti. Gospodarstvo. Gospodarski ln tržni pregled. g Sladkorna pesa r Posavjn. Nekateri kmetje v Fosavju so že letos sadili sladkorno peso. Iz različnih krajev se je poslalo nekaj pesnih glav državnemu kinet.-kemijskemu zavodu v Ljubljani na preizkušnjo na sladkor. Preizkušnja je pok tzala kljub temu, da pesno seme ni bilo prvovrstno, in kljub temu. dn se pesa ni povsem pravilno obdelovala, ter jo vsled pre-plitlcega sajenji večinoma preveč izrasla iz zemlje, sijajne uspehe: Pesa i/. Seniiš pri Krškem je pokazalo lf>£, iz Leskove« pri Krškem ir..60ft, iz Št. Lenarta v brežiškem okrciju 16."CCS, iz Dobove 17.50^,, iz Srobinič pri Novem mestu 10.50%, iz Dol. vasi ' brsSiSkom okraju 18.40",, iz Vel. Doli: c in fvt .a v kostaujoviflrui okraju 17%. —Pripomniti jc, da ima bosanska pesa največ 14.:; 't odstotkov sladkorja. S to preizkušajo s'J io pokazalo, da je posavska zemlja zc. kulturo sladkorne pese zelo pripravni«, ko se po drugih deželah niti z boljšim semenom in z boljšim obdelovanjem pese ne dosežejo isti odstotki sladkorja, kakor so se dosegli pri posavski pesi prvo leto. 7. zboljšanjem semena in s pravilnim obdelovanjem pese, se bodo dosegli v Posavju še višji sladkorni odstotki v pesi. g Betonsko železo. Urad za pospeševanje obrti ima v zalogi nekaj vagonov betonskega železa po nizkih cenah. Interesenti - obrtniki nuj se obrnejo direktno na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22. g Koliko je vreden denar drugih držav? Ameriški dolar 148 —149 lv 23 v., avstrijska krona 32 — 33 v., ruski carski rubelj 95 do 08 v; francoski frank 9 K; nemška mnrka 1.86 K — 1.90 K; rumunski lej 2 K 40 v; italijanska lira 5.25 K—5.80v; češkoslovaška krona 1 K 00 v do I K 65 vin. g Cene kožam in usnju. Surova koža jt kg siane sedaj 45 K in še več. Ta cena velja za goveje kot za telečje kože. Na svetovnem trgu so goveje kože cenejše od telečjili. — Domača trgovina trpi vsled močnega uvoza italijanskih podplatov, ld stanejo ua mostu lig 23 lir, t. j. 115 K, s stroški carine iu prevoza 135 K, dočim zahtevajo naši tovarnarji z u kg 100 — 170 K. Gotovo je, da se te cene ne bodo držale. Kravje usnje slane kg 2(50 do 280 K, telečje 300-320 K, boks telečje 65—70 K za kvadrat. g Cene v Novem Sadu. Spremembe zadnjega tedno so majhne. Ponudba in povpraševanje je v zadnjem tednu ponehalo. Naša domača potreba bo v zimskem času skoro pokrita, dočim se žito ne more izvažati vsled previsokih cen. Kazen tega so težave glede izv oza. 7.a 100 kg pšenice je cena 900—940 K, rži okoli 750 K, ječmena 510 — 540 K, ovsa 240-270 K, koruzo 820 -840 K. — Moka št. 0 za kg 18 K 80 v Mo 14 K. krušn« mokl moka za kuho ima nižje cene. * g Veliki Bečkerek (južna Ogrska) 7 0,00 kg: pšenice 880 K, stare koruze 300k uove 260 K, ječmena 400 K, ovsa 240 K k^m pirja 220 K, čebule 260 K, fižola 500 K - z, lkg: zelja 4 K, moke 12, 13, 14 K, goveje« mesa 24 — 28 K, svinjskega mesa 28 —321 ovčjega mesa 20 K, goveda živo vage 1» r svinje 26 K, ovco 10 K. ^ g Cene v Skoplja za S kg: pšenic« 2.30 din., rži 1.60 din., koruze 0.70 din., ječmena fl,43 din., ovsa 1.25 dim, pšenične moke 280 din, koruzne uioke 1.90 din., svinjskega m^ sa 12 din., govejega mesa 12 din., masti din., ovčjega mesa JO din, špeha 15 dinarjev Pripomniti je, da je dinar v Skopiju skoro toliko vreden, kakor pri nas avstrijska krona. V Skopiju ima že precej velik vpliv grška drahma, ki je bila pred vojsko vredna % v toda danes je 12 kron ali 3 dinarje. g Ceae hmelja. V Zoteku na Češkem slane 50 kg prvovrstnega hmelja 4.!>00 do fi.000 češkoslovaških kron. V NUrnbergti (N'emc:ja) pa 2.100 do 3.300 mark. g Ponovno žigosanje kron? h l!i'^i-atl* se šitijo vesti, da nameravajo ponovno :;.igo-sati jugoslovanske ali :švabsko< krone. 1',-ed-no priiao s to komedijo, ki bi brezdvomno veliko stala, bi bilo nujno potrebno, da \i-plača država ti:- ie zneske. Iti jih je pr; zadnjem kolekovanju odtrgala. g Carinske klešče. V Subotici je lai:io>uja carinama izgubila pred dvema mesecema klešče za plombiranje vagonov. Ker sedaj nimajo klešč, zato odopšiljajo vso blago zaca-rinarit na druge caruiarne. Res čedne razmere! Dopisi. POPOTNIK IZ KRsKE DOLINE. Priljubleni popotnik iz mlrnske doline me je nagovarjal: vzemi potno palico v roke, potno torbo na ramo, po|di po krški dolini od Krke do žuženberka, zavij še malo v stran proti Ambrusn ali Oobrniču in sporoči nabrane uo-vice "Domoljubu«. Boš videl, kako bo svet rad braL Bodi. Pojdcm, pa ne le cokrat. ampak še večkrat. Ambrus ie skrit. Vendar so ga našli samostojni iu/emberški liberalci ia napovedali ondi shod. V nedeljo 3. okt. sc res tja pripeljejo. Poslušalca pa prav nobenega nikoder. -Samostojni« so topot vendar stali sami ua cestiKo so se naveličali so odšli. V Žužemberku so napovedali shod komunisti iz Kočer« ju. Govornik pride pod trško lipo, gleda otožen semtertja, tn nič, tam nič — žalosten odide. Vsaj notarja Carli smo zagotovo pričakovali. Saj se spreminja kakor luna. Na Dunaja je bit krščanski socielec, v Žužemberku prcie liberalec, sedaj je »samostojni« kmet, kaj čuda, čc bi ga bili ugledali v komunistični suknji. Nad cesto sredi trga zagledam napis »Slava zmagovalcu« . Kaj neki to 7 Gostilničar Polajnar mi pojasni: Že dva dni jedo in pijejo z« žive in mrtve na zmago notarjevo nad Vehov-eem. Oh ti solnce žužemberške doline, ti > l»a-briel d* Annunzio« mračne Dolenjske, kako ej počaščeni Ampak ne v očeh dobrih ljudi. H poznajo, kako je tekla pravda. Ni prišel sel pravosodja j>. dr. Žerjav zastonj v Žužemberk, in sedel zastonj pri Vas v sodni dvorani j« Vam stiskal roke. G. župan Vehovec: nisM osramočeni: sc boli Vas bomo čislali in spoštovali. Pride še dan... IZ TRŽIŠČA NA DOLENJSKEM. Slučaj je nanesel, dn sem prišel zemtf mora biti zelo vnet za svojo Samostojno stran-ko. Todn motil sem se. Med debato z ni'« namreč »poznal, da ai tako imet sa »svojo« stranko, kot fe met proti duhovščini. Rekel fe t debati: »Naj zmaga, kdor hoče, samo da jarii ne bodo«. Ker »farji« nimajo svofe stranke, {e s tem mislil SLS. Toraj g. Flais. Vam fe vseeno ali zmagajo Samostojni s svojimi mesarji (ne pa kmeti), ali komunisti, ki hočejo fcmetu vse vzeti, ali soc. demokrati s svojim osovraženim Kristanom, katerega so delavci že do grla siti, ali pa JDS to so liberalci, ki so povzročili, da veljajo naše 4 K toliko kot ena srbska (dinar), ki so nam vzeli 20 odstotkov premoženja pri kolekovanju in ki so nam hoteli naložiti po svojem finančnem ministru vinski davek in druge podobne dobrote. Zmagati pa seveda ce sme SLS od katere poslancem se je posrečilo, da ao preprečili vinski davek, cd katere poslanci so se edini (če vi veste Sc za katere, pa povejte) potegnili za naže vojake, ker se fim ne godi ravno dobro. Že iz govorov dragih samostojnih voditeljev sem spoznal, da ti ne mislijo resno s svojo kmetsko stranko; iz besedi tega gostilničarja pa sem nvidel, da fim fe km. stranka le priložnost zabavljati čez SLS in pravo Kmetsko zvezo ter loviti nepoučene lfudi na svoje lima-nice. Če bi resno mislili, bi morali biti pač samo za eno stranko, ne pa reči nai zmaga katera hoče, samo SLS ne sme. Spreglejte vendar tudi kmetje iz naše občine, kaj mislifo samostojni voditelji, spoznajte enkrat, da nfim ni za kmeta. Njim fe za gostilničarje in mesarfe. Zato se pa tudi ti (Majcen, Flajs, Majan, Zupančič. Freiih, Bule.. -) najbolj za Samostofno potegufefo. Kmetje, le to malo pomislite, pa boste gotovo volih listo, na kateri so kmetje, kot g. Kobal, ne pa mesarji in gostilničarji, kot fe g Mafcen iz St Janža. Kmet iz občine Tržišče, fine na razpolago v uredništvu Domoljuba. IZ JAVOR NAD ŠKOF JO LOKO. Res, »Domolfnb« fe edini list. ki drži s kmetom. Pa ni se mi brž dopadla ena stvar lako. kot v zadnjem »Domoljubu«: »Zadosti nam fef« Cisto take razmere bo tn pri ras v Javoiiuh. Pri nas imamo sedai dvorazredno Šolo in dve učiteljici, pa šole tndi minute ne reč, kot prej, ko fe bila Ic ena učiteljica. Mi kmetfe nai garamo kot črna živina in piaču-femo. da ena učiteljica lahko skoraj cel dan postopa. Ker smo tn v hribih, fe takim gospodičnam dolgčas tu, zato pa ena zmirom v Podane leta. Poskrbeti bo treba, da bodo na£i otroci imeli malo več šole, če sta že dve učiteljici tukaj. H1NJE. Po nafnoveišem odloka fz Bclgrada (ma cela podobčina Hinje, bi obsega nad 500 volivcev, svofe volišče v Žužemberku. Vse volitve, državne kakor občinske, so se doslej vršite vedno vHinjah. To pot bomo pa morali volivci napraviti dve do tri nre dolgo pot, da se posležimo svofe voliva-? pravice. Notar Carlf fe na to svofe »demokratično« delo lahko tndi ponosen, kakor fe ponosen na zmago, kl lo fe krivično tzvofeval nad župe.nor« Vehov-cem. Meni pač, da bo s tem nesramnim voliv-nim manevrom onemogočil hraffrčanon?, ki ■tofffo s por izfcmami vsi v tabora SLS, oddali svofe glasove. Povemo ma, da bomo vse žrtvovali, de na dan volitev vržemo ob tla škodiiivcc Ifndstva. ST. PETER PRI NOVEM MESTU. Za nedelfo 7. t. m. so »Samostojni« dali že teden dni prej v vseh sosednih farah razglasiti javeu volilni shod v St. Petra, Kot govornika ata bila napovedana novomeški Ska-licky in vodfa domačih samostofnežev Franc Florjančič. Kljub vsemu bobnanjn se fe udeležilo shoda 50 samostojnežev, naših p a približno tndi toliko. Prva nesreča tega shoda je bila ta, da fe izostal napovedani govornik florjančič, kateremu je zadnje dni vsled tat-fin prisojena kazen na zapor zamašila osta. Vsled te nezgode fe moral prevzeti predsedstvo shoda socialni demokrat mizar Jarc. Sedaj se fe pričelo Skalickvfevo zabavljanfe vse vprek. Navočf pristaši SLS z grdimi zavifanji govornika nezadovoljni so ponovno želeli pojasnil, kar fe očividno spravilo govornika večkrat v zadrego. Ker fe na vse očitke Skalicky molčal, m naši zahtevali besedo. Samostojni so bili t, začetka zborovanja obljubili besedo vsakomur; sedaj pa niso ničesar več hoteli cotl o tem ▼ strahu, da se ne bi od naših govornikom razgalile Skalickvjeve lažf. Ko so naši le šc prosili besede, se fe začelo od strani samostojnih na pristaše S. L. S. psovanfe in aasilfe. Najbolj surovo se fe obnašal predsednk shoda socaldemokrat-»kmet« Jarc, ki fe nekega našega pristaša težko udaril po glavi. S par zadevami se bo pečalo sodišče. Vse to •e fe zgodilo vpričo salonskega »kmeta« Ska-licky, ki tako rad poudarfa dostojno obnašanje samostojnežev. Ko jc med tem padla iz Ska-Ilckyjevth ust nezaslišana sramotitev, češ da so pristaši K, Z, sami zabiti kmetje, so naši z glasnim protestom zapustili zborovališče. Veliki prijatelj kmeta, nekdanji sitni nadkomisi-fonar, bivši ozkosrčni preiskovalec mlinov ter skrajno slabi zagovornik naših vinogradnikov se je odahnil in za zaklenjenimi durmi sc fe vršil sedaj mesto bobneče napovedanega javnega sboda skromen sestanek zaupnikov S. K. S. v St. Petru. junakinja Iz Štajra. Povest. Prevaja (Dalje.I Tedaj jc Albort prijel ženo ia roko in jo živo vprašal: »Rotim vas pri živem Bogu, žena, povejte, li res mislite, da ie bil Henrik? Resnica mora na dan; cikogar, prav nikogar sc ne bojtel« »Kaj vem jaz, kdo ie bil,« je javkala žena, kakor bi io bilo strah, kakega človeka naravnost obdolžiti groznega umora: »Mojc dete mu ni drugega storilo, kakor da je reklo nc. Da je bil hud nanjo, to vem, več pa ne. Pa naj bo, kdor hoče, oropal me je sreče in življenja, to je gotovo, in grd človek je bil, naigorji na vsem svetu, in kamen je imel mesto srca.« Duhovniku pa je bilo iasno: Nihče drugi ni zabodel nedolžne deklice kakor Hendelnov fant. Toda ni vedel zakaj. Li iz sovraštva do katoliške vere, ali zato, ker mu je tako velel oče, ali pa, ker mu ni hotela darovati lilije? Bog bo vse razkrit. Sicer bo stari Herod hotel komu drugemu naprtiti grozni čin, da razbremeni svojega fanta in svoje roke umije v nedolžnosti, toda, fe silno vzrastel Albert, preje bo moral biti Še boj, in sicer proti meni. Nato sc je obrnil k materi: »Ljuba žena, Bog ?. vami, midva sedaj greva; moram v svoj samostan, da dobim dovoljenje, ostati tu ves dan. da vidim, če bodo izsledili morilca. Morda bo še treba, da pozneje pričam za Štefano. Tudi hočem poskrbeti, da vašo hčerko prenesejo v kapelo sv. Marjete, da jo tam polože na mrtvaški oder, kakor je bila vsikdar v Stajru navada, tam položiti na mrtvaški oder vse tiste, ki jim je brezbožna morilčeva roka pretrgala niti življenja. Prav je, da bo tam ležala Štefana, da jih veliko pride tja, da molijo zanjo in se priporočio njeni priprošnji.i Mati je žalostno prosila: »O, ne nosite je proč, pustite pri meni moje dete, samo en dan še, ne, nc v kapelo, Štefka ostane pri materi.« , , . Albert se je dotaknil rok, ki jih ic ubožica v obupu vila: »Saj vam ne bomo vzeli vašega deteta. Hočem le, da leži na mrtvaškem odru, kakor se spodobi. Sicer je pa še čas do jutri,« Mislil je: ako hodo skozi vse mesto nesli to nedolžno telo v kapelo in bodo ljudje videli žalostno, sveto lepoto deviške mučenice, se bo ves Štajer s studom obrnil proč od njega, ki jo fe preganjal, in Hendelnovemu gospoastvu bo >ila zadnja ura, tudi če bi vsled brezbožna zvijače ostal skrit pravi morilec. — Ubogi materi tega ne more dopovedati. Ubogo človeško meso, uboga človeška kriT — Molče ie še enkrat poškropil '.»Ho, bledo spavačico: 0 mati Svertnerica, je pomislil, pač ne veš, kdo fe bilo tvoje dete. Bila je služabnica Gospodova, njen duh je bil angelski, če- prav je bila tako ponižna in ti ie tako zvesto stregla. Nosila je zastavo v bojni trumi Gospodovi; velikemu krivovercu je razdrobila meč; v svojih rokah je, kar je seveda neznano vsemu svetu, nosila božjega Sina, zveličarja sveta, ti uboga mati, pa misliš samo na krajcarjc, ki ti jih je zaslužila. 0 mati, ti šotor, v katerem jc Bog vstvaril to čudovito dušo, kako malo si podobna svojemu blaženemu otroku. Štefana, ki si sedaj blažena v nebesih, sprosi svoji materi nebeškega duha. Po tej molitvi je s kapucinom zapustil sobo. Stopila sta ven na cesto. Tu je bilo že vsp živo. Črne trume ljudi so stale v rdeči svitlobi, ki sc je liki kri in rože s streh vlivala na okna in tlak. Od blizu je prihajalo udarjanje pušk na vrata in glasno zatrjevanje: »Ne, ne, pri nas ga ni.« Nato pa osorn? ugovor: »Moramo videti, odpritel« Albert je vprašal najbližjega človeka, kaj pomenja to divjanje. Dobil je odgovor: »Štajerski strelci gredo od hiše do hiše in iščejo morilca: Sodnik je tako ukazal, nagli sod )e razglašen, veliki zbor zbran, in lopov bo, če ga dobe, v treh urah že visel. Sodnik ie ves divji od jeze.« . Albert se je smehljal. Herod, ti lisjak, lii-navec, ki hočeš na videz maščevati nedolžno deklico, ki si jo preganjal do krvi, ko je še živela. In to ubogo ljudstvo ti bo zopet verjela in mesto da bi razdrobilo svoje verige, se bo zopet upo^nilo v tvoj od Boga prokleti jarem! Štefana, ki gledaš Boga v nebesih, sedai prosi, da Bog zmaga v Štajru, pa ne hudoba. Sla sta dalje in sta srečala Luca, ki je ravno nesel bodalo, ki so je našli na kraju umora, k Blimbl-huberju, da ugotovi, od katerega orožaria da te, in čegavo je bilo. Luc je Albertu pokazal >odalo. Molče je je opazoval menih; bilo je po dragocenosti podobno onemu meču, ki ga je Štefana v Frajzingu zdrobila nesrečnemu fantu. O Bog, to je tvoja previdnost- tvoj večni sklep; saj si imel legije angelov, da bi bile zdrobile ta nesramni nož, preden le prebodel prsi Tvoje neveste. Albert ie rekel: »Gospod Luc, kakor hitro boste zvedeli za ime nesrečnika, ki jc nosil to prokleto orožje, mi takoj izporočite v Garsten. Pričal boni za devico, zakaj zdi se mi, da bo Hendel, kar bo Ie mogel, v nič deval njene kreposti, da bi morilca ne zadela najhujša kazen.« Luc je menihu podal roko in je rekel: »Sam pridem v Garsten in bom vse povedal, kar bom zvedel.« * Ves onemogel je v bolnišnici v kužni sob! ležal morilec, potem ko je tri ure divjal v vročici in ic neprestano videl okoli postelje devico, rablje in sodnika. Ko je pokusil mleko, ki ga mu je prinesla stara ženska, se mu je začelo v polusnu sanjati, ne več ostudno, marveč čudovito lepo. Nič ni bilo res vse hudo. Ni bil ranjen v bolnišnici, marveč lepo oblečen je slonel ob oknu Švertneričine sobe, ko je ravno noter sijalo večerno solnce, in poleg njega je na cemprinovi klopi sedela Štefka — ohl mislil je, da je mrtva, in da jo je zabodel z nožem — toda sedaj sedi tu in je lepša, kras-nejša in slajša, kakor le kdaj, ima jamice, in dete ii leži v naročju v jfnezdecu, ki ga jc napravila iz predpasnika, m pa tako lepo poje,. Zunaj pa nekdo piska na piščal. Sedaj ji reče: »Štefka, mislil sem, da sem te umoril, pa vse ni nič res, tudi ono o Albertu ne.* Smehljala se ie in je božala dete. Poln hrepenenja se je sklonil k njenemu kodrastemu temenu, — tedaj pa je prišel kakor iz daljave njen sladki glas: »To se ne spodobil* Toda meno čelo, ki je je hotel poljubiti, je postajalo vedno bledejše in bledejše, kakor zvezda, ki ugaša, in njena sladka postava se ie razblinila kakor megla, ko jo je hotel objeti z rokami. Sam je bil in je ležal v postelji — v tuji sobi — kje je? Jutranje solnce je na steno naslikalo križe oken in pa senco vislic. Prestrašen je zatisnil oči,., in od spodaj prihaja hrušč in trušč. Kaj pa je to? — V bolnišnici leži. — Na levi strani ga reže bolečina — kaj ga boli? Res — sam — nase — jc položil roko, — ponoči — tam spodaj — ob vodi — potem ko je — malo, — ubogo — ljubo — Štefko... v besnosti — zabodel. Nesrečnežu sedaj postane vse jasuo. Ne- po sedi na klopici s kodrastimi lasmi, ne ziblje otroka in ne poje več ... Mrzla in bleda lezi v sobi, smrtni vbod — Zagrizel se je v blazino in se ie v obupu krčevito z rokami zagrabil za vrat. Pa saj vendar nc more biti res! Saj jo jc ravno sedaj — sedaj — videl z otrokom v naročju, in bila |e tako sladka in lepa — in slišal je njen glas; jc-li to mogel, če je mrtva? — Je-li bila rana smrtna? Res jc bodel proti ničnemu ubogemu srcu — od groze sc jc stresel, ko je to pomislil, toda kdo vc, čc jo jc res zadel. O, da bi vsaj šc živela! Da bi li še živela, vse bo pretrpel, smejoč sc bo šel v smrt. Kako je naenkrat svetla njena pregreha v primeri z njegovo, ki jc bila rdeča kakor žgoča kri in škrlat. Ilripavo jc zakričal: Hcl Naj pride kdo k menil« Sc se je spomnil, da mu je preje neka oseba prinesla mleko. In res je prišla iz druge sobe stara ženska, oskrbnikova žena in ga je vprašala, kaj hoče. Tedaj jc dvignil glavo z blazine, segel je svoji obleki in je rekel: »Prosim vas, žena, pojdite v Vizcrfcld in vprašajte, kako gre Štefani!«. Žena, ki je bila šele malo časa v Štajru, je vprašala: >Kdo je Štefana?« Šla je ven ter ie vprašala svojega moža, če mu je znana kaka Štefana. Mož ji je zaklical: >Stara, veš-li, kaj se je nocoj zgodilo? Pri Mnit Vas rilavobol? Zobobol? Trpranje v udih? Mnlo Fellcrje\cga pravepa Elza-Fluida in odpravljene so bolefino! 6 dvojnatili ali dve veliki špecijalni stcklcnici 4? kron. Državna trošarina posebej. FeUerjev Elza rnentolnt črt-nik en komad 12 kron. Želodec Vam nI v redu? Nekaj pravih Fellcrjevih F.lzb-kropljic! Te so dobre! (i Sknt-ljir IS kron. Pravi balzam 12 steklenic 72 kron. Prnva švedska tinktura 1 velika steklenica 20 kron. — Omot in poštnina posebej, n najceneje. Kupen V. Feller. S t u b i r a d o n j a i: I s »i t r p S t. 16. Hrvatska. C, Primeša] krmi Mastin l V sin,slu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 189f>„ št. 10.5!»5, ki mi pa je mestni magistrat ljubljanski izporotil dno 28. julija I80i»., st. 25.2M, smejo diotetično sredstvo Mastln, redilni prašek ra prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtnt predmet oglašen. V Ljubljani, dne 3.avgusta 1900, mag. opr. št. 28.5G1. Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po poŠti. — D zavojev Mnstina stane K CO— in se jih pošljo poštniDe prosto na dom. Kazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in Izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 16—. Lekarnar Trnkoci v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. TRST-AMERIKA I Angleška parobrodna dru.ba " CUNARD L6NE. Zastopstvo za Jugoslavijo: Jagoslaveoska banka d. (L, ZAGREB. Odprava potnikov L II. in m. razr. preko Trsta in Cherbourg-a v New York. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko, ter obratno za Jugosla- Natančna pojasnila daje: CUNARD LINE, ZAGREB, Vihovčeva nI« 15. vmodrem jelenu* so zabodli domačo hčer. Zato je bilo plat zvona ... Midva pa nisva nič vedela o tem. Ravnokar so mi povedali. V srce so jo zabodli.« »Ka—j?« je prestrašeno vzkliknila, gosposkemu gostu zgoraj — se ie vso noč bledio o mrtvi deklici!... »ra vendar oh« je premišljujoč rekla: > Ga li že imajo>?« »Ne še. — Sedaj ga iščejo. Kmalu bodo tu pri nas. Seveda, koga pa naj pri nas iščejo?« Ženski ie kar vroče postalo. Zopet je šla gon k bolniku, in ko je stopila v sobo, so se ji proseče in vprašujoče svetile nasproti njegove oči in sopilial je. »Li živi? Li živi?c Rscionelno negovanje letiote. Hočete li olua in roko racionclno negovati, pego. mozolee o t praviti, hrapavo ko/o mlinlostno in prožno r. .praviti, uporabi jai te l't U»rjovopravo Klza-obra/no in ko/o-ob-varujočo nornado 1 veliki nore o lanski lonček 15 - K. rllsa toaletne tmiivalne i>A4t il«o 1 škall jira 10 50K. Pomada ra untnu o 2 - in 4- K. Prvovrstno naravno negovanje (as. Ideal vseh mil jo Fellerjevo Kisa lilnno m leč i o milo |y - K. Tekočo lilimo mloko 12 • in I5»- K. Najfinejši Glvcorin 0 - in 30 - K. Va- el.n po 3 7 - in 12 - Jv. Neškodljivi puder ra obraz v vrečicali po 5 - K ltarvilo rdečo bu obraz 10 piaem 20-- K Puder gospe, katera se v to razume i«^ pmvi ^r. Klr^er-jev »logu - pudor, bel, rona, vdTko elegantno bkatlje 21 - K Rast la« naproti nje. kožo na glavi krepua, plešo ir. prt'ran o osivelo&t preprečuje PolIorjtVI prava Tannekiuu nomada ra rast lan l \ *•!i k i porco-l:.o»ki lonček I5--K Mo. • no katrunovo milo za irl«rr» II - K. Ogrska po-ihiiiIa Ka l»i l.o po t> - in h - 1\. Ne«l. ulljiva olja tra la no, orehovo olje ii.ala utokJenua C - K, vel'ka 30 - K. Sclutnjion ien umivanje 1.19 4- lv. Najmočnejše francosko žgunje najčibča predvojna roba, m.-imfta htvklcnica 15 • K, ve'ika .'5 - K Klfa Ko-lonskr voda v stekleni ('.ah 7 - in 35 - K. Proti potonju telesa deluj«) ranesljlvo FelJor-jov iMaa (tipalni prašek I Akatljirn 10 50 K. Kurja očesa bradavice, trdo kožo, od- rravl-ata brzo in temo-lito Follerjev turistovakl obli* ^EUn" v škatljah po 5 - K in 7 50 K in Foller-jeva tnristovfcka tinktura steklenica 10 - K Fini parfeml francoski, originalno •tekie&ioo 40 "K ; na tehtnico od :o- K naprej. Sacbet (ovitek dišečega praska ra perilo) 6 - K. Kaj se vsak dan potrebuje ? Angleški Obli! 2 - IC. Lj -soiorm 30 - K. Popolni I rrigator najboljši 150 - K. Pravi Lvsol 30 - K Kaira 3- K. Kalrne krogljico 6-- K. Arnika 6-- K in 30- K. Po emrekovom goadu dišofii parfem ra sobe 35 -K. Konjak 30-K. Malinov sok 30 - K. Kina žolezno vino 30 - K. Kseno ra rum 7 - in 36 - K. Kl-no&ki čaj na tehtnico od S - K naprej. Pri vprašanjih naj ee prilože poštne enamke »a odgovor. Kaj je „Elsa Fluid ' to zna vsaki 0 dvojiiAtih uii S gpcrl* jnlni stckloniri 45 - K. Za usta ln zobel Itof-n rohni i ra«, k . kl-■ikom. i ik.illica 10 - K l»r. lTpt(ier-iov rolmi M K l ikntljft C - K. I vortn uft. .10 - K, r.ohno krtAčlco oil 20'- K naprti;. Proti mrčesom kakor louhc, bolho, flte-nic., ru.i, rnnciiliivo in Ipmeljilo drluip Kisu mr-(!<,»nl pr.b, vrlikn tk.1lji\ IS" K. Tiiiklui* ropor stpnicr 10 - K. Nnpbtalin od ! - K nnf roj Miši in podganel Mišji .trup B'- K. Rtrup EOper poiipann 6'- K in 10 - K. Omot in počtnlna bo rftruna poiiob.i, tod. naicpnej®. Oimvo^son. onkrat naroči, tom mnnj drar.« itro&ki to robo. I. Naročila se adreslrajo aa: EVGEN V. FELLER, lekarna, Stnblca donja, Elsatrg 16. Hrvatska. Državna razrediia loterija Prvo žrebanje bo 3. in 4. jan. 1921. 11,0.000 sreči: — 50.100 dobitkov. 5 premij od 00 000 (Io CCO.OfO din. ali 240.CG0 do 2,4CO.(X0 K (dva milijona Stlristot.sočkron) Vsaka drupa srečka mora dobiti! Irplnčaiije vseh dobitkov v gotovem denarja b.-ex odbili tel Največji dobitek v areCnem slučaja dinarjev 1,009.« (oa niilljon) ali kron 4,000.000 (itiri milijone) nadalje: OCO.OOf, 400.000, 2i0.000, 150.0(0, 1CO.OOO, 80.1H0, 70.00'>, fO.OOO, 2 |;o 50.000. 2 po 40 000 5 po 3C.000, 18 po 20.000 d -naijev, odnosno 2,400.000, 1,000.000, «00.000, GOO.OO:i, 4CO.GOO, 020.000, 280.000, 24fl.OOO, 2 r.O 200.000, 2 po ICO000, D po 120.000, 18 po tO.000 kron itd. brez odbithal Cena srifUo za vsaki razred <, srečka D 4« - ali K 192" — '/2 srečke D 24 — >11 K 96-- V. srečko B 12'- 811 K 48- i/, grof k e D 6"- ali K 24 — ToDno io UHro izplačevanje vseli (jeSitnov zajamčsRD Naročila ie eole države naj se pošiljajo po poStni nakaznici lastni glavni kolekturi Medjunarotfna banka d. d. oddelek razredne loterije Gajev« 8 Zsgreb G«le" B' NajveCja izbera številki Izdala konzorcij .Domoljuba«. , ,,, j Odgovorni urednik Anion Sošolk v Liubii«® Tiska Jugoslovanaka tiafcaro«.