| RAZREDNI POUK | 2018 | 2 | 16 StR oK o Vna izhodišča  nina Volčanjk, Osnovna šola Bojana Ilicha Maribor Pomen integracije športnega duha v vzgojno-izobraževalni proces iZvleČek: Koncept športnega duha je metoda, ki lahko pozitivno vpliva na celostni razvoj učencev in hkrati pozitivno vpliva na razredno klimo. Športnega duha ne gre enačiti z veliko bolj poznanim fair playem. V teoretičnem delu je razložen koncept športnega duha, ki je v Sloveniji še v razvoju, ter njegov pomen in vpliv na razredno klimo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati študije primera, ki je bila izvedena na eni izmed podravskih osnovnih šol. V raziskavi so podane ugotovitve o vplivu vpeljave športnega duha na učence in na razredno klimo. ključne besede: športni duh, šport, učenci petega razreda, razredna klima, celostni razvoj The Meaning of integrating Sportsmanship in educational process abstract: The concept of sportsmanship is a method that can have a positive effect on the comprehensive development of students and thus a positive outcome in the whole classroom climate. Sportsmanship, however, should not be confused with the better-known fair play. The theoretical part of the article explains the concept of sportsmanship, which, in Slovenia, is merely starting to develop, and its meaning and effect on the classroom climate. The empirical part presents the results of a case study, carried out at one of the primary schools in the Podravje region (ie., the Drava region). The study sets out findings on the effect the implementation of sportsmanship has on students and the classroom climate. keywords: sportsmanship, sports, fifth-grade students, classroom climate, comprehensive development Uvod Dobra razredna klima in dobro počutje učencev sta temelja, ki nam omogočata uspešno vodenje razreda. Učitelji in drugi strokovni delavci uporabljamo mnogo načinov, s katerimi želimo vzpostaviti pozitivno klimo in dobre odnose med vsemi sodelujočimi. Z mnogimi metodami poskušamo učence celostno razvijati in jih vzgajati v samostojne in kritične mislece. v prispevku predstavljam metodo koncepta športnega duha, ki spodbuja dobre medsebojne odnose med učenci in hkrati pozitivno vpliva na posameznikov celostni razvoj. Pred to raziskavo takšen način spodbujanja pozitivnih medsebojnih odnosov v vzgojno-izobraževalni proces še ni bil izpeljan. t ovrstnih raziskav do sedaj v Sloveniji še ni moč zaslediti, zato sem ideje črpala iz tujine (SOt G). | 2 | 2018 | RAZREDNI POUK | 17 StR oK o Vna izhodišča Primerjava športnega duha in fair playa k oncept športnega duha se je razvil pri športu ultimate frizbi in še danes predstavlja temelj tega ekipnega športa, ki se igra brez sodnikov. Pri športnem duhu pri vseh udeležencih spodbujamo posameznikovo odgovornost, da upošteva pravila, zaupa vsem udeleženim in ravna v skladu s pravili. Prav tako koncept športnega duha vse udeležence spodbuja, da pri dejavnosti dajo vse od sebe, vendar ne na račun medsebojnega spoštovanja ali užitka ob dejavnosti (Spirit of the game is what puts ultimate aside from all other sports, 2016). integriteta športnega duha vsakega posameznika usmerja, da odgovorno upošteva pravila športnega duha (a bout SOt G, 2016). športni duh lahko v primeru nepoznavanja kaj hitro enačimo s fair playem, o katerem se v zadnjih letih na področju šolstva veliko govori. kljub temu se športni duh od fair playa razlikuje v nekaj pomembnih lastnostih: a) športni duh je mogoče številčno ovrednotiti, s čimer učence motiviramo, učitelj pa pridobi konkretno povratno informacijo, b) za športni duh je izdelana ocenjevalna lestvica, ki opredeljuje, katera dejanja so v skladu z dobrim oziroma slabim športnim duhom, c) pomembnost zmage na področju športnega duha je enakovredna zmagi na tekmovanjih, za dober športni duh se podeljuje tudi nagrada (spirit of the game is what puts ultimate aside from all other sports, 2016). Vpeljava in pomen športnega duha v vzgojno-izobraževalne dejavnosti k oncept športnega duha pozitivno vpliva na vse udeležene. vpeljava športnega duha v vzgojno- izobraževalne dejavnosti namreč omogoča uresničitev vseh temeljnih vidikov učenčevega razvoja. Učenci se preko športne dejavnosti razvijajo na telesnem in gibalnem področju. Če se koncept športnega duha izvaja na področju, ki ni povezan s športom, je ta vidik morda nekoliko zanemarjen. Učenci se na kognitivnem področju razvijajo predvsem zato, ker se neprestano učijo iz izkušenj, vsaka evalvirana situacija je zanje lahko nekaj novega. Učenci morajo vsako oceno jasno argumentirati. v primeru, da težave rešujejo z negativnimi vedenjskimi odzivi, morajo svoje reakcije spremeniti v primernejše. t akšna sprememba v vedenju zahteva kompleksne miselne procese. Učenci se na kognitivnem področju razvijajo tudi zato, ker se učijo različnih metod samostojnega reševanja problemov in nesoglasij. Z mirno in neagresivno komunikacijo se učijo presojanja, sklepanja in reševanja problemov. Slika 1: Ocenjevalna lestvica športnega duha.  | RAZREDNI POUK | 2018 | 2 | 18 Učencem moramo prepustiti, da so čim bolj samostojni, zato se morajo na vsako težavo trezno odzvati. Zahteva po treznih in premišljenih reakcijah je lahko za njih velik zalogaj, zato pa se razvijajo tudi na čustveno- osebnostnem področju. Prav tako morajo izraziti določeno stopnjo samokontrole – nesramno, žaljivo ali fizično obravnavanje so namreč prepovedani. Učenci se pri tem učijo vljudnega, spoštljivega in jasnega komuniciranja. Motivacija po takšnem vedenju pa jim je predvsem želja po čim boljši oceni v fazi ocenjevanja športnega duha. k oncept športnega duha prav tako vpliva na socialni razvoj učencev. Učenci se učijo sprejemanja tujega mnenja in argumentiranja svojih odločitev, med ocenjevanjem spoznavajo drug drugega in se med seboj povezujejo, spoznajo svoja šibka področja, učijo se nuditi in sprejeti pomoč ter spoštovati tuje mnenje in priznavati svoje napake (volčanjk, 2016). integracija športnega duha ima pozitiven vpliv na posameznika in njegov razvoj in hkrati pozitivno vpliva na boljšo razredno klimo in medsebojne odnose. Faze vpeljave športnega duha v vzgojno-izobraževalne dejavnosti vpeljava športnega duha v vzgojno-izobraževalne programe z namenom izboljšanja razredne klime mora biti kontinuiran proces, zato moramo slediti naslednjim fazam vpeljevanja šolskega duha v šolske prostore: a) teoretična faza, ko učence seznanimo s športnim duhom in njegovim pomenom, b) pozdrav, c) pravičnost pri izvajanju dejavnosti, d) čestitke in pohvale, e) športni krog, f) igre za dober športni duh in g) ocenjevanje športnega duha. Pri fazah b-g učence učimo, da izkažejo spoštovanje, da brez goljufije in nespoštovanja do drugih najdejo poti do zadanega cilja, da se učijo podati pohvalo ter da samostojno evalvirajo pretekle dogodke. Prav tako se učijo oblikovati konstruktivno kritiko, ki ni usmerjena na posameznika, temveč na skupino/ekipo oziroma na dinamiko, ki je v njej prevladovala. Prav tako jih učimo argumentiranega izražanja mnenj (kuselj, 2016). Podrobneje so faze vpeljevanja športnega duha v vzgojno-izobraževalne ustanove zapisane v magistrskem delu z naslovom Razvijanje športnega duha pri pouku športa (volčanjk, 2017). Posamezna faza je s primeri predstavljena v empiričnem delu. Slika 2: Primer ocenjevalne lestvice za kategorično ocenjevanje športnega duha za delo v skupinah. StR oK o Vna izhodišča | 2 | 2018 | RAZREDNI POUK | 19 Vloga učitelja vloga učitelja je pri izvajanju koncepta športnega duha v razredih nekoliko bolj specifična od njegove vsakodnevne vloge v razredu. Učitelj ni zgolj v vlogi organizatorja učnega procesa, ampak je učencem tudi zgled. Učenci namreč hitro prevzamejo vedenjske vzorce, ki jih opazijo pri drugih, zato učitelj s svojim vedenjem močno vpliva na psihološko in socialno vedenje učencev. Učitelj mora zavzeti vlogo motivatorja, saj mora pri učencih ohranjati visoko stopnjo motivacije skozi celoten učni proces. vloga učitelja je tudi prijateljska; pri poučevanju športnega duha je namreč zelo pomembno, da se med učiteljem in učenci vzpostavi odnos zaupanja. Učitelj mora biti vodja v smislu koordiniranja dejavnosti za učence in doseganja skupnega cilja. izjemno pomembna je tudi njegova mediatorska vloga, saj je pri poučevanju športnega duha izjemno pomembno, da učencem prepusti čim večjo stopnjo samostojnega reševanja težav. Če do težav vseeno pride, mora učence znati usmeriti na pot do rešitve, ne pa težave reševati sam ali posegati v njih. Integracija športnega duha v vzgojno-izobraževalne dejavnosti športni duh je v primarnem smislu namenjen za področje športa, vendar ga je mogoče implementirati tudi v vse druge oblike vzgojno-izobraževalnega procesa. vključiti ga je namreč mogoče v skupinsko delo, sodelovalno učenje, v šole v naravi ipd. Glede na izbiro dejavnosti prilagodimo listo za ocenjevanje, faze pa deloma prilagodimo izbrani dejavnosti (volčanjk, 2017). Empirična raziskava Namen raziskave n amen raziskave je bil vpeljati športni duh v peti razred osnovne šole in ugotoviti, kako vpliva na posameznika in medsebojne odnose. Metodologija v raziskovalnem delu sem uporabila ideografski pristop in deskriptivno raziskovalno metodo, kvalitativno eksperimentalno študijo primera brez kontrolne skupine. Raziskava je bila izvedena na neslučajnostnem in namenskem vzorcu. Zajela sem petošolce na šoli v podravski regiji. Povprečna starost udeležencev je bila 10 let. v raziskavi je sodelovalo 27 učencev. Potrebne rezultate sem pridobila v času ene razredne ure in petih ur športa. Pri razredni uri so učenci spoznali teoretični koncept športnega duha, pri urah športa pa so bile postopoma izvedene vse faze. Podatke sem zbrala s pomočjo kvalitativne metode, pridobljeni podatki so bili opisno obdelani. Rezultati in interpretacija Rezultate prikazujem v obliki ugotovitev in opažanj, ki sem jih kvalitativno zbirala v času izvajanja raziskave. Rezultate opisujem po posameznih fazah vpeljevanja športnega duha v razred. Prva faza: seznanitev s športnim duhom. v tej fazi sem učence seznanila s športnim duhom. Pokazali so veliko predznanja, ki je izhajalo predvsem iz poznavanja Slika 3: Eden izmed plakatov, ki so ga izdelali učenci pri razredni uri. StR oK o Vna izhodišča  | RAZREDNI POUK | 2018 | 2 | 20 fair playa. večjega napredka, ki bi vplival na skupinsko dinamiko ali na osebni razvoj učencev, v tem delu ni bilo zaznati. Druga faza: pozdrav. v tej fazi so si učenci izmislili unikaten razredni pozdrav, ki so ga izvajali na začetku in na koncu vsake ure. v pozdravu so sodelovali vsi učenci. Učenci so po dveh urah praktičnega izvajanja pozdrav izvajali samoiniciativno, učitelja so nanj spomnili ali ga izvedli brez njegove vednosti. t o se je pokazalo pri drugi uri, ko je učitelj pomotoma izpustil fazo pozdrava, do njega je prišel učenec in rekel: »Učiteljica, pozabili smo pozdrav.« n ato je k sebi začel klicati sošolce. vsi sodelujoči učenci so se na pobudo zbrali in samostojno izvedli pozdrav: »Peti!« t a dejavnost je učence povezala in pripomogla k boljši skupinski dinamiki, saj so izvedli skupinsko aktivnost zgolj zaradi ugodja, ki so ga bili deležni, in ne zaradi učiteljeve zahteve. Tretja faza: pravičnost pri izvajanju dejavnosti. Gre za najbolj kompleksno fazo, saj so morali učenci spremeniti svoje vedenjske vzorce. Učenci so v tej fazi samostojno igrali ekipno igro ultimate frizbija. Poudarek pri tej fazi je bil na poštenosti vsakega posameznika in ekipe in na samostojnem reševanju težav. v tem delu je v raziskavi prišlo do največjega napredka pri vedenju udeležencev. Prvi dve uri so učenci po nasvete za reševanje težav, ki so se zgodile na igrišču, hodili do učitelja. kasneje so uspeli nesoglasja na igrišču reševati samostojno. Učitelj proti koncu praktičnega dela ni več posredoval v konfliktih, saj so jih učenci rešili samostojno in na miren način. n amerne goljufije na igrišču ni bilo, saj se je vsak posameznik zavedal, da bo ta kaznovana z zbijanjem točk pri ocenjevanju športnega duha. Prav tako je močno upadla uporaba zmerljivk, kletvic in agresivnega govora. Učenci so se med aktivnostjo namreč zavedali, da cilj igre ni le zmaga v igri, temveč tudi zmaga v športnem duhu. t o jih je motiviralo za zrelo in samostojno reševanje težav. Četrta faza: čestitke in pohvale. v tej fazi so se učenci zopet povezali. t a faza se je izvajala predvsem na učiteljevo pobudo, saj so bili učenci pri dajanju pohval nekoliko zadržani. Učitelj je s spodbudnimi besedami učence spodbudil, da so si ob dobri akciji čestitali ali dali petke. t retjo uro je eden izmed učencev čestital sošolki tako, da jo je potrepljal po rami in ji pokimal. Po vsaki odigrani igri – končne čestitke – sta se obe ekipi/skupini postavili v vrsto, vsak je s petko čestital vsakemu za odigrano igro. Za izvedbo končnega pozdrava je bila potrebna spodbuda učitelja, saj se učenci na njo niso spomnili samostojno. Po uri pa so učenci pohvale delili predvsem v krogu prijateljev: »kako si tam ujel frizbi, zakon je izgledalo, ko si skočil.« Učencev, ki bi namerno izločali posameznike, ni bilo. Peta faza: športni krog. t a faza se močno prepleta s četrto fazo – čestitke in pohvale. v prvih urah raziskave učenci igre niso znali povzemati, zato je igro povzel učitelj. izpostavil je pozitivna in negativna dejanja, ki jih je opazil na igrišču med igro. Prav tako je dal učencem možnost, da so delili svoje mnenje in jih spodbujal k izražanju konstruktivne kritike. Proti koncu praktičnega dela raziskave so učenci samostojno in samoiniciativno izpostavljali pozitivne in negativne vidike igre. njihovi argumenti so bili mnogokrat podkrepljeni s primeri. velik napredek posameznikov je bil tudi ta, da so posamezniki priznali svoje napake in se soigralcem in nasprotnikom za njih tudi opravičili. Pri tretji uri je učenec samoiniciativno pred celotnim razredom priznal svojo napako: »t akrat sem ga porinil, kar ni bilo v redu.« n amesto učiteljeve graje je bil učenec deležen pohvale, ker je zbral pogum in javno priznal svojo napako. Učenci so zatem začeli priznavati svoje napake ter se opravičevati za morebitna nesramna ali agresivna dejanja. n a učiteljevo pobudo so se nasprotniku tudi opravičili za morebitno napako, ki so jo naredili v času igre. argumenti učencev so bili kritični tako do nasprotnikov kot do svoje skupine. Prav tako so znali izraziti pohvalo nasprotnikom in soigralcem. Učenka je v tej fazi namreč čestitala soigralcu, ki je v času igre prijel frizbi na črti, ki ločuje notranjost in zunanjost igrišča. n amesto da bi igral dalje, je deček pri nasprotniku z vprašanjem preveril, ali je bil frizbi na igrišču ali izven njega. Če bi bil frizbi ulovljen izven igrišča, bi namreč prišlo do menjave obrambe in napada. Po tej pohvali so učenci znali pohvaliti dobra dejanja drugih. kritičnost in realnost argumentov je skupinsko dinamiko okrepila, opazil se je tudi napredek v argumentiranju posameznikovih odločitev. Proti koncu praktičnega dela je bila učiteljeva naloga v tej fazi le, da je učence usmerjal in s pomočjo vprašanj spodbujal k argumentiranju. Šesta faza: igre za dober športni duh. t o fazo so imeli učenci najraje, prav tako se je izkazala kot zelo uspešna dejavnost, ki učence med seboj poveže in pripomore k bolj sproščeni skupinski dinamiki. v tej fazi prav tako učenci razvijajo komunikacijske in integracijske odnose s sošolci. v tej fazi učenci izvedejo eno izmed izbranih socialnih iger, katerih namen je vzpostavljanje spodbudnih in sodelovalnih odnosov. vse ekipe/skupine in posamezniki se v tej fazi povežejo, da pozabijo na morebitne zamere na igrišču. Učenci so pri četrti in peti uri prosili za izvedbo iger, ki so jim bile iz preteklih ur še posebej všeč. igre za dober športni duh so učence nasmejale, bile so zabavne, predstavljale so zanimiv način sproščenega zaključka igre. Sedma faza: ocenjevanje športnega duha. izjemno pomembna je tudi faza ocenjevanja športnega duha, StR oK o Vna izhodišča | 2 | 2018 | RAZREDNI POUK | 21 kjer smo opazili velik napredek predvsem na področju kritičnega mišljenja in argumentiranja svojih odločitev. Sprva so imeli učenci z ocenjevanjem kar nekaj težav, preteklih dejanj niso znali oceniti, njihovi kriteriji so bili zelo različni. Prvi dve uri praktičnega dela raziskave je učitelj zato športni duh ocenjeval skupaj z učenci, poudarek je dal predvsem argumentiranju njihovih odločitev za posamezno oceno. v zadnjih urah so učenci postali samostojnejši, učiteljeva naloga je bila, da je s pomočjo vprašanj spodbujal kritično mišljenje. Učenci so se znotraj skupine znali sporazumeti o posamezni oceni, svoje odločitve so znali argumentirati. kritičnost njihovih odločitev se je pokazala tudi takrat, ko so dinamiko svoje skupine ocenili slabše kot skupinsko dinamiko nasprotnika. Učenci so v zadnji uri ocenjevali športni duh svoje in nasprotne ekipe. Svojo ekipo so ocenili slabše od nasprotnikove ekipe. Učitelj je pristopil do njih in želel argumentacijo njihove odločitve. Učenci so omenili, da je znotraj njihove ekipe prišlo do večkratnega prerivanja, nekajkrat so se igralci razburili in niso bili pripravljeni na mirno reševanje nesoglasij. Pri nasprotni ekipi pa so izpostavili pozitivno plat, da so jih nekajkrat verbalno poskušali umiriti. Učenci v tej fazi ozavestijo svoja dejanja z igrišča. n a igrišču zaradi tekmovalnega duha in delovanja v afektu namreč mnogokrat pride do kršitev. izjemno pomembno je, da te kršitve kasneje tudi uzavestijo in se jih zavedajo, v daljšem časovnem obdobju tako pride do znatnega zmanjšanja kršitev. jih bili pripravljeni priznati. v primerjavi s prvo uro so se zadnjo uro veliko mirneje sporazumevali, težave so reševali pošteno in spoštljivo. Zelo pomembno vlogo je imel tudi učitelj, ki je učence spodbujal in jim bil ves čas na voljo, ko so ga potrebovali. izjemno pozitivno je na razredno klimo vplival pozdrav, ki so si ga učenci pred začetkom praktične izvedbe izmislili sami in so ga izvajali na začetku in na koncu ure. Metodo pozdrava na začetku in na koncu posamezne didaktične enote lahko uporabimo kot način povezovanja skupine ali umirjanja, ki vzpostavi pozitivno razredno klimo. Učenci so se pri športnem krogu izjemno povezali. v primerjavi s prvo uro je bilo zadnjo uro med njimi več spoštovanja, vključili so tudi prej prezrte ali izločene učence. Ravno v tej fazi je bila zelo pomembna vloga učitelja, ki je učence usmerjal in spodbujal k argumentiranemu izražanju. izkazalo se je, da koncept športnega duha ob stalnem vpeljevanju že v kratkem času vpliva na boljšo dinamiko v razredu. vsekakor bi bilo smiselno preučiti vpliv šport- nega duha na medosebne odnose v daljšem časovnem obdobju. Zanimivo bi bilo še raziskati vpliv športnega duha na dinamiko razreda pri drugih dejavnostih vzgojno-izobraževalnega procesa. Menim, da bi lahko bil koncept športnega duha uspešen način preventivnega reševanja vzgojnih težav. Glede na to, da je športni duh v našem šolskem prostoru še v začet- ni in razvijajoči se fazi, predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Viri in literatura: WFDF. (2016). About SOTG. Dostopno na: http://www.wfdf.org/sotg/ about-sotg (13. 10. 2016). Kuselj, M. (2016). Vsebina iz seminarjev za pedagoge. Intervju izpeljan 17 . 11. 2016 v Mariboru. ERIC (27 . 10. 2016). Spirit of the Game is what puts Ultimate aside from all other sports. Dostopno na: http://earlyrecognitioniscritical.org/Events/ Spirit-of-the-Game (27 . 10. 2016). Volčanjk, N. (2016). Vpliv športnega duha na učenčev celostni razvoj. Didakta, XXV (189), 51–54. Volčanjk, N. (2017). Razvijanje športnega duha pri pouku športa. Magistrska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Slika 4: Učenci pri ocenjevanju športnega duha. Sklep Učenci so v šestih urah samostojno in argumentirano ocenjevali športni duh svoje ekipe in drugih ekip. v času praktične izvedbe raziskave sem ugotovila, da športni duh na učence vpliva pozitivno. n apredek se je pokazal predvsem na področju kritičnega mišljenja med učenci. Učenci so se svojih napak na koncu bolj zavedali in StR oK o Vna izhodišča