— 184 - Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene. Nas slavni rojak, po pevskim imenu Anastazi G run celimu svetu znan, je zbirko naj lepših slovenskih narodskih pesem ponemcil in pod naslovam: „Volks-lieder aus Krain." Uebersetzt von Anasta-3iusvGriin. Leipzig- 1850, ravno zdej na svitlo dal. Že več let je preteklo, od kar je nektere teh pesem v novoletniški knjižici ?)Muscnalmanach", potem v Dunajskih nedeljskih listih „Dr. Frankls Sonn-tagsblatter" za pokušnjo ponudil. Nemci so se že tačas nad veliko lepoto teh izvirov prostiga slovenskiga duha začudili in obljubljene veči zbirke s hrepenjenjem pričakovali. Pač lepa hvala gre pevcu, de se je tega težavniga dela lotil, de ga je tak slavno dokončal! S takimi rečmi se mora rahlo ravnati. Metulja lahko vja-meš; pa kako ga boš zasačil, de mu pisane stupice, ktera njegove perute tak čudopolno boji, ne osmuk-neš? Ravno tako ni zadosti, de prestavljavec vsaki gib in dih narodske pesmi na tanjko zapazi in sam živo občuti; treba je tudi, de vse to v gladke enakolične besede druziga jezika prestvari. In kdo bi zamogel mile glasove slovenskiga naroda bolj razumeti, — kdo jih lepši stolmačiti, kakor pevec, kteri vse strune člove-škiga serca tak milo prebirati zna, kakor pevec, kte-riga zibelka se je na krajnski zemlji takala? Naša li-pica je tudi njega pod svojo ljubohladno senco vabila; lam je poslušal njeno čudno šeptanje, le pevskimu duhu razumljivo, in cvetečo duhtečo vejico si je odtergal, de bi jo na slavni nemški Parnas zasadil. Gotovo bojo Nemci ta dar pervaka svojih pevcov z veseljem sprejeli, pa tudi naša dolžnost je, veliko korist in važnost te knjižice v slovenskim obziru razjasniti. Sploh reči zamoremo, de je z njo slo-venšina veliko podporo, velik napredek z a-dobila. Ta zbirka nam jasno dokazuje, de ima slovensko slovstvo zdravo, krepko, v serce naroda globoko segajočo korenino, de je le več delavcov v domačim nogradu potreba, de smemo obilo lepiga sadii do-čakovati, ako bo vsak po svoji moči pri tem imenitnim delu pomagal. Pa tudi slave hočemo opomniti, ktero je slovenska Modrica s tem vencam Anastazija Grii-na zadobila. Kako ji bo veselja in ponosa serce igralo, ko se bojo za naprej njene mile pesmice ne le po domačih dobravah, ampak tudi povsod, kjer se nemško kramlja, in gotovo kmalo v jezikih vsih omikanih narodov po celim svetu razglaševale! Kaj pa poreko njeni sovražniki, kteri vse, karkoli le po slovenšini diši, z g"adjim jezikam opikajo? Kako pisano bojo oni gledali, ki vsako gibanje domorodskiga duha kot znamnje neomikanosti, zarobljenosti, barbarstva grajajo, če bojo zaslišali, de se je velikan nemških pevcov s takimi barbarskimi rečmi vkvarjal? Tudi v ti knjižici bojo strupa za se iskali, pa našli ga — ne bojo, ker jim pevec le sladki med ponuja. Alj se bo njih sovražno serce toplotvornim glasam teh pesmic odperlo? Alj bojo hotli poslušati preroške besede vejčice, ktera takole govori; ^Poglejte me, kako sim krasna in duhteča! Na ledini, o časih nevihte in borje, me je slovenska lipa rodila. O, koliko lepši mladike bo moja mati poganjala, kak košato se bo ona razcvedla, če bo v rodovitno zemljo prestavljena! kako se z visokim deblam, z bogato krono v nebeški zrak razpenjala, ternja in germovja, ktero jo je skoraj zadušilo, rešena, od prijazniga sonca obsijana, od milejših sapic opih-ljana!" — Pa ne de bi ta dar rahločutniga pevca le za orožje proti sovražnikam slovenšine rabili, — tudi njeni zvesti prijatli tukaj podukov dovelj in obilnost sladkiga medii najdejo. Toraj, dragi slovenski bratec! ki si še poprej na-rodske pesme kot edini dragi zaklad, kteriga smo od svojih prededov sprejeli, cenil in visoko spoštoval, nikar ne opusti, te ponemčaoe zbirke prav prav pazljivo preberati. Ce knjižico v roko vzameš, se ti bo zgodilo, kakor de bi v cvetnjak bogatiga gospoda stopil. Prijazni vertnar ti majhno shrambico odpre. Noter stopiš, začudiš se, ostermiš, ker tukaj zagledaš planinske cvetlice , ktere si nekdaj na gorah nabiral. Tu se ti mična cvetka nasmehuje; tam ti njena sestrica svoje duhteče cvetiše odpira; v kotičku tam te milenka s pripognjeno rosepoluo glavico pozdravlja. Kar ločiti se ne moreš; vse ti je znano, vse prav po domače, in kar nar več velja, je to, de so se tvoje ljubljenke les preselile, brez de bile le mervico svojih vonjav, svojih lepot zgubile. — (Dalje sledi.) — 188 - Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene. (Dalje.) Že predgovorček A. Grunove zbirke je bolj pod-učen, kot marsiktera debela knižura. V njem je velika pomenljivost narodskih pesem sploh, posebno pa njih not rajna vez s življenjem in zgodovino slovenskima naroda lepo razložena. Od te strani naše pesmi pretehtati in popolnama razjasniti, bi bilo za slovenskima pisatelja pač kaj imenitno delo, — pa tudi težavno, če pomislimo: kakšna znanost zgodovine, šeg in tudi vraž našiga naroda, kolika bistroumnost, kako dogoana nabira vsih domačih pesem in pripovedk bi bile potrebne, de bi se vse zapreke, ktere bi se utegnile zoperstaviti, na stran spravile. Pa poslušajmo, kako Griin naše pesmi v tem oziru sodi: „Narodska pesem je — tako pravi —cve't narod-skiga življenja; eno drugo rodi, eno drugo oživlja, eno brez druziga biti ne more. Kjerkoli se je samostojno narodsko življenje razvilo, tam se tudi lastovita narod-ska pesem glasi. In kakor se življenje naroda v vu-nanje javno in notranje domače razdeli, ravno tako tudi dosledno narodska pesem v visoko ali junaško ([zgodovinsko-epiško) in v domačo (Iiriško-idilsko) razpade. Še clo narodske pesmi od svetih reči, desitudi bi rade nebeškiga izvira veljale, se tako posvetno ločijo: ali so javne (cerkvene) ali pa domače (proste pobožne} pesmi. Tudi slovenske pesmi razodevajo ozko notranjo vez, ktero narodske pesmi sploh, kot glas naroda, z njegovim življenjem in z njegovo zgodovino imajo. Iz starih ajdovskih (malikovavskih) časov se je dosihmal javalne kakšna pesem popolnama obderžala; !e tu in tam za-moremo kakšne ajdovske oglase zaslediti. De so se duhovni pri vpeljanju keršanske vere malikovavstvu, ktero je tačas še zmožno bilo, krepko zoperstavljali, de so se v njegovo pogubo neprenehama vojskovali, ter ga v vsakim prikazku pogumno zatirovali in iz vsih kotov preganjali, lahko zapopadeš, — in to jim tudi moraš v veliko slavo šteti, ker je bilo ljudstvo za vse zgube v taisti vojski z lučjo in blagoslovi keršanstva obilno odškodovano. Pa tega ne moremo zagovarjati, de jugoslovanski duhovni, potem že, ko je bila slavna zmaga keršanstvu davnej uterjena, so bojuiga duha navajeni, še zmiraj proti nedolžnim prikazkim posvetnih veselih pesmic razsajali in ljudstvu le spokorivne otožne pesmi in psalme usiliti hotli. —a „Krajna se je, od trinajstiga stole'tja dozdaj z Avstrijo pod eno krono zjedinjena (razun kratkiga fran-cozkiga vladarstva med 1809 —1813), zmiraj zvesto in pošteno pri vojskah in osodah Avstrije vdeležila. Nar slavniši pa, in, tako rekoč, na svojo roko se je v dolgočasnih kervavih turških vojskah bojevala. Ona ni le zmiraj pod Avstrijanskimi banderi perva v versti stala, temuč tudi sama pod lastnimi vojskovodi, kakor so bili Kacianer, Turjačan, Thurn, Lamberg, Lenkovič i. t, d. s starim sovražnikam keršanskiga ljudstva v morivnih bitvah se bori vsi, kri svojih sinov na bojiših tistih vojsk potokoma prelivala. Po zemljopisni legi od pašetov turških mej, če je bil tudi mir storjen, vsako leto napadovana, je bila cela dežela skozi stoletja veliko taboriše, od streljaštev in vojskinih naprav ster-meci grad; kar je ljudstva za orožje bilo, je vse, kot množica velike sprednje straže, na vsaki hip za odhod in boj pripravljeno stalo, oprezovaje: kdaj se bojo ger-made na vsih gorah zažgale v znarnnje, de se ima o malo urah cela dežela pod orožje spraviti. Tu je bila vsaka hiša prekop; gradovi in še clo cerkve so tabori postali, s stolpi, ozidjem in z rovi obdani, — v hrambo neoborožjenim, v varstvo nanešenimu blagu." „Ta doba nar bolj terdih in serditih bojev je nar slavniši v zgodovini te dežele. Odsihmal so vsi pesniški spominki; njene posebni lastnosti pa ste: vojaško življenje naroda, in ž njim samostojna narodska pesem. Leta vzame junake, ktere poslaviti hoče, ali iz števila domačih vojšakov in klatovitezov, večidel pa iz zgodovine in pripovedk sosednih narodov, kterih prigodbe se z našimi vežejo. Toraj ima orjaška podoba serbskiga junaka Kraljeviča Marka, verjetno po bojnih tovar-ših iz Horvaškiga in Slavonije les zanesena, še zdaj v Krajnski narodski pesmi nekaj veljavnosti; pa vse druge v nje prekosi ptuja, skoraj basnovita prikazen, kralj Matjaš po imenu. Kjer zgodovina to basnovito podobo zasačiti more, spoznamo v nji Matija Ko r vi na llunjada, ogerskiga kralja Lpo oger-sko: Matvas Kiralv), kteri je tukaj zraven svojih junaštev in dogodb, tudi od svojiga očeta in druzih junakov dopernešene , pa morebiti še clo pregrehe zadnjiga Ceijskiga grofa prevzeti morah (Poglej znane pesmi: Kralj Matjaš v turški vojski, in Matjaševa smert.) Pa njegova pomenljiva igra še ni dokončana, ker ljudstvo, svojim ljubljencam in braniteljem hvaležno, ne dopusti, de bi mu smert tako drago posestvo ropala. Tak verjame češki kmet, de njegov dobrotnik Jožef II. še zdaj živi, de le po svoji stari navadi skri-vej po daljnih deželah popotva, kjer se v starinski kočii z upreženimi medlimi kljuseti vozi; — tak marskteri fran-cozki star vojšak terdi, de Napoleon še ni umeri, de le v jutrovih deželah barbarskim trumam poduk daje, kako se po evropejsko vojskuje in vojšaki vajajo; — ravno tako tudi po pripovedki Jugoslovanov kralj Matjaš še ni umeri, on le spi v eni jami globoko na Ogerskim, in se bo gotovo obudil, kakor Friderik rudečobradec v gori Kvfthauser, in Veliki Ka-rol v Solnograškim Untersbergu, kakor Danec Hol-ger v obokanim poslopju blizo Kronburga, in Britanec A rt ur v nekim hribu svoje domovine. Tam sedi & svojo černo vojsko pri mizi pod lipo — slovenskim narodskim pesmam lastovitim drevesam — pod ktero se vse zgodi, karkoli poglavne reči ali deželo dotiče. Po stari pesmi, ktera se pa v to zbirko ni vzela, se kralj Matjaš, kakor Orfej po Evridiko, z gosli v roki, še clo v pekel poda, si svojo mertvo ljubico otet, kar se mu po ravno tako, kakor Traškimu pevcu po volji ne izide, ker milica zavkaženo molčanje prelomi.u (Dalje sledi,) — 192 - Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene. (Dalje.) „Tako narod osebam svojih naj ljubših vitezov na-tvezuje — brez natanjčniga pretresa — svojo in ptuje lastnosti, junaštva in dogodbe, kakor so se mu po povestih na znanje dale. Neugasljiva serditost do Turka, mnogokrat v okrutnost zdivjačena*), te vnema ro *) Tako se Marko nad Turčinam grozovito mašuje. Poglej Vrazovo zbirko st. 14, kjer se poje; Tako je rekel Marko mlad: »Usmiljenje ti čem skazat, »Jez hočem žiVga te pustit, Oj živ'mu pa ne zdrav'mu bit.« Hiti ga zdaj spod mize zleč, Po svoje hoče mu postrcč. Polomil mu je vse kosti, Staknil mu potlej je oči. Na berz'ga konj'ča ga je djal, Bandero svojo v roko dal — Ga ne-sti čaru turškimu. Tudi kralj Matjaš Turkam ne prizanese, kakor nam pesem: Ženidba kralja Matjaša (Stanko Vraz str. 21.) pove: V obojo kralj pa seka stran, V obojo druža mika stran: Po bliskovo mu sablja gre , Za žnico snopje stavka se, Za koscam trava vred leti, Za njim po versti Turk leži. Pa belce vdir, de prideta Gor do kovača vmazanca. Matjaš mu reče: »Kaj ti dam? »De turški kuješ si poznan , »Berž konjča zbosi, preobuj, »Narobe podkov mu prekuj.« Turčin narobe prekoval, Pa kralj z levico zlat dajal, Z desnico glavo proč mu djal i. t. d. — 193 — mancnate in po tem, kar smo zgorej rekli, pač večidel iz 16. in 17. stoletja izvirajoče pesmi. Posebne spričbe pa za njih pristni izvir iz ljudstva v tem obstoje, de si narod ne le svoje junake po svojim smislu, po svojih opravilih, po domačih navadah, temuč tudi ptuje narode po lastnih šegah in običajih domišluje #), de se navadno sovražtvo in zabavljivost med sosednimi deže-ljani tudi v njih znajdete**') i. t, d. Nar bolj v rodu ste si serbska narodska pesem in pa naša, desitudi leta svojiga bližnjiga roda s pesmami drugih slovanskih narodov ne zataji. Pa, ako serbska narodska pesem, soglasna s serbsko zgodovino, kot lepovverste-na epopeja v slavo domačih junakov, kot ponosna pesem zmage po slavno dokončanih bojih, široka in veličastna verši, se naša pesem, ravno tako soglasna s krajnsko zgodovino, bolj nagla in pretergana razlega, kot kratka romanca, kot krepka vojaška, ktero vojšaki po noči na stražišu pri ognju prepevajo; zavoljo budnosti in za kratek čas, pa, ker odhod ali napad vsaki trenutek pesem prestriči zamoreta, nočejo, de bi se njena nit predolga spredla. V poznejih časih zapazimo, kako se je pri mnogoterni dotiki z Nemci, staro-slovanska narodska pesem, ki se je dozdaj le pri Ser-bih ohranila, sčasama po smislih in izrazih nemške na-rodske pesmi poptujila; nagibi so si v obojih podobni, tudi se je nekdanjim Slovanam ptuji srok (Jleim) našim pesmam pridružil. V osemnajstim stoletju se je celo vojskovanje spremenilo; posamesni rojaki in toraj tudi narodska pesem se niso več tako pri bojih vdele-ževali; po tem takim pesem od Lavdona pred Belim-gradam iz zadnjih turških vojsk že precej hira. Ravno tako je tudi tisto na pol službino, zaukazano čo-morodstvo v pruskih in francozkih vojskah le persi-Ijen sad rodilo. V sedanjih časih je z lastovitim na-rodskim življenjem tudi stara slovenska popevka svojo osobitost, svoj značaj zgubila; na njeno mesto je stopila borna pesmarija***), od kakiga pevca na kmetih navdihnjena, v učilnicah ali kerčmah skovana, kteri oživljajoči narodski duh manjka; tudi so se k nji pridružile po pevski meri zakrožene tožbe ljudstva zoper povikšano ceno soli, ali odpeljanje ljubčkov za novince, zoper težke davke, tlako i. t. d." wRazun kratkih večidel čveteroverstnih pesmic, ktere se vi že imenujejo, je pristna narodska pesem utihnula, pa tudi une nimajo tolikanj važnosti več. Te pesmice so se morebiti na mejah sosednih nemških dežel, *) V pesmi Zenidba kralja Matjaša se staroslovenska sega, po kteri si je vsak plesavec moral raj kupiti, ki jo je že Valvazor v svoji kroniki (II. str. 284.) popisal, kakor de bi bila tudi v Turčii domača, omeni: Turčije v sredi globoke Stoje tri lipe zelene; Pod pervo konjče vstavijo, Na raj se berhk opravijo, Pod drugo raj prodavajo, Pod tretjo kroglo rajajo. __ V **) Znana pesem od Ravbarja Štajarcam in Korošcam zlo zabavlja: Štajerci so list prebrali, Grenko kislo se deržali, Tresli se vsi 'n omagvali, Ker Turčina so se bali. — List so tud Korošci brali Z enim glasam pa vsi djali: »S Turkam nočmo se vojskvati, »Kaše vrele ne pihati; »Turek ima velke hlače, »Dolge, dolge pa muštače, »Bi vratove naše vgledal, »Dove, kaj bi nam povedal!« ***) Anastazi Griin razločno opomni, de ta razsodek le sedanjo narodsko pesem vtiče, ne pa umetniških poezij, s kterimi so slavni možje Vodnik, Prešerin, Koseški i. t. d, slovensko slovstvo okinčali. ali verjetno v planinah, ktere našo deželo tam obrne-jijo, rodile, ker so okroglim bavarskih, avstrijanskih in štajarskih hribcov popolnama podobne. Le okoljšine planinskih krajev so začetku takih popevk primerne; po samotnih planinah se razlegajo posamezni vskliki radosti in tuge; kar tam zdajci misliš in občutiš, se ti globoko utisne; tam so kratki klici sosedov od gore do gore bolj primerni, kakor prepevanje daljših pesem, za ktere je le v družbi pravo mesto. Pevci, kteri so te okrogle zložili, so jih o jeseni iz čistejših planinskih krajev v doline zanesli; tam so se, z veseljem sprejete , pozimi v predivnicah in pri plesu na podih razlegale; mnogokrat so tudi dostavkov pridobile. Kjer toraj niso iz čistiga narodskiga živija, tudi značajniga narodoviga lica nimajo. Pa samo v njih se v sedanjih časih narodska pesem na Krajnskim razodeva; stara pervotna pesem še davnej ni več občinska, in na kose razcepljena le pri posamesnih pevcih osebenkva." (Dalje sledi,) — 198 — Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene. (Dalje.) Razun tega razjasnjenja narodskih pesem še drugih opomb v predgovoru najdemo. Pa one niso za nase bravee tolikanj važne, ker večidel le vodila zadenejo, kterih se je bilo treba deržati pri zbiranju pesem za to knjižico, in pri njih prestavljanju v nemški jezik. Slišali smo, s kako gorečo besedo naš rojak nekdanjost našiga naroda popisuje. Pa tudi njegov razsodek v sedanjih prizadevali Slovencov, s kterim pregovor sklene, lepo dokazuje pravičnost in poštenost nemškiga pevca, kteri se ne da od jednostranesti prevariti, da bi Slovenca razžalil, ali v krivi sodbi njemu prihodnost odrekel. Toraj tudi konec tega krasniga uvoda tukaj pristavimo, ki se takole glasi: ;?Preglejmo še enkrat v to zbirko vzete pesmi, kterih - 199 - kterih vrednost izdajatelj nikakor ne preceni, kteiih pogubo bi pa jako omiloval. Veči del teh pesem in naj lepši izmed njih se nam kot pristni pa le raztreseni ostanjki nekdaj veliko obnirniši politiske poezije slovenskima naroda pred oči stavijo. Njih počasno utihnjenje v poznejših dobah je pa tudi znamnje J da njih pravi studenc življenja že posahnuje, ker po opombi nekiga bistroumnima pisatelja #") so si valovi časa ravno nasprot z valovi reke; uni mer lice potopijo in le to, kar je živo, na poveršju nesd. Pred nekimi leti bi morebiti marsikteri, to zapazivši, mislil, de v slovenskih deželah slovanski živelj nemškimu omahuje ? — aii posebno v nar novejši dobi se je zmota tega usodka skazala. Ta prikazek se pa iz tega, česar nas tudi drugod skušnja uči, lahko razjasniti da. Zmage narašajoče omike preganjajo samostojni pesniški duh narodov; osobite stare šege ljudstva se občinskim oblikam nove izobraženosti umikujejo; domači junaki nekdanjih časov, brez kake vezi s sedanjostjo, pobegnejo iz ust naroda v starinske liste zgodovine, in na mesto umirajoče narodske pesmi nastopijo dopadljivši stvaritve umetniškiga pesništva. Ta v zgodovini vterjena sprememba v omiki se je tudi tukaj že pre-vagnila, in v domovini naših pesem si nemštvo in slo-vanstvo, jako oborožena, v boru nasproti stojeta, — obadva od domačinov hranjena, le s tem razločkam, de enim globoko vkoreninjeni nemški živelj, drugim zbu-jeni narodski duh, ki tudi v politiske zadeve sega, več veljavnosti ima. Nemštvo, na videz prevagajoče, popolne obstojne zmage še ni zadobilo; pa tudi slovanstvo se še zmaganiga ne spozna, marveč, dolgo časa se boja ogibavši, mlajši in krepkeji trumo vnovič v vojsko pelje. Na k ter o stran se želje nemškiga pevca nagibajo, pač ne boš dvomil; aH on ni tako tesniga ser-ca, da bi pravičniga tirjanja mogočne iskrenosti in junaške kreposti tudi v nasprotnim taboru ne spoznal, in da bi, nepremakljivo le svoje stranke se deržeč, višji-ga svet vladajočiga klica preslišal, ki iz mogočniga človeštva doni in pred kterim kričanje posamesnih narodov utihniti mora, kakor beseda posamesniga človeka pred glasam celiga naroda. De se imenitne vprašanja, ktere človeštvo zadevajo, brez pripomoči mogočne slovanske rodovine obstojno dognati ne zamorejo , to je v nar novejši d6bi stara , košata slovenska lipa s svojim na dalek* se glasečim šumenjem dovelj razumljivo za-povedala. Vejeica tega drevesa pa se je že nekdaj v pesmih naše zbirke gibala." S tem sklene slavni pesnik predgovor zbirke slovenskih narodskih pesem. (Dalje sledi.) *) Rob. Prutz, die politische Poesie der Deutschen, In Lit. hist. Taschenbuch 1843. - 202 - Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene. (Dalje.) Kar prevod vtiče, je v enakomernim glasu nemškima jezika cela milina , gibčnost in živost naših pesem vpodobJjena. Povsod je pevec pravo porazumnost slovenske pesmi, in živi občat njenih lepot skazal. Prav umetno je iz Vrazove in Koritkove zbirke nar lepši pesme odbral. V celim jih je 43 prestavil in nekaj kratkih okroglih dodal. Večidel so pesmi te zbirke na Krajnskim doma, pa tudi tacih najden, ki se le pri Ogerskih in Koroških Slovencih pojejo. Nekaj jih je tudi iz spodnjiga Stajarja, in dvoje ali troje (na str. 2. 44. l()7.)jihje Horvaškiga ali prav za prav Serbskiga rodu. Že v predgovoru se opomni, de je prestavljavec pri ti zbirki čez krajnske meje segel 9. ker se naša narodska pesem po kronovinah ločiti ne da. Ona je lastnina slovenskiga naroda,— in kakor svobodna tičica, v gojzdu, brez ozira na politiške granice sorodnih dežel, danas takraj jutro unkraj mejnika žvergoleva. Le to je nam prav žal, de je g. Griin na. narod«ke pesme (str. 55. — 83) v 5. zvezku „Krajnske čbe-lice" (leta 1848 izdanim) pozabil. Marsiktera od njih bi bila prevoda vredna. Posebno je „Mlada Breda ktero je, kakor smo zvedili, učen rodoljub na Notrajn-skim iz ust starke napisal, in blezo pozabljeno emerti otel, tako lepa, de ji skoraj ni para. Tudi po svojim z^aderžanju se pesmi te zbirke lepo verste, kakor pri lepo vbranih strunah se ena z drugo vjema. Tu ne zaslišiš nobeniga ostudniga brenka, in ako ti serce v začetku, od miline glasov ginjeno, živo hrepenenje ljubezni občuti, ti bo proti koncu junaškiga navdiha polno igralo. Nektere teh pesmic so tako drobne in mične stvarčice, de boš gotovo milo in rahlo serce našiga naroda, v kterim so se rodile, visoko cenil, če si ga tudi dozdaj po krivih usodkih siroviga in neobčutniga grajal. Od njih tudi velja, kar je Matija Maj ar v svoji pesmarici od naših svetih uarodskih pesem tako lepo povedal: „One niso zavite, zapletene, metafizične in meglene, temuč lahko razumljive, vsakemu Slovencu kakor domače; ako kdo pesmico dvakrat sliši, jo že blizo zna; so njcžne, kakor lepe dišeče rožice, ki same od sebe na ledinici izrastejo; so kratke, naj lepši in naj starejši imajo samo po dve', tri, največ po četiri redke v jednej versti (Stropne); so živahne, jedeme, kakor naši Slovenci; v teh pesmih 9 - 203 - vse živi, vse se giblje, vse govori in se odgovarja, de Anastazija Griina prehvaliti ne moremo. Tukaj poriše človeku zdi. kakor bi vse v resniei vidil in slišal, stavimo sledeči nemški prevod in v priliko tudi slo-kar pe*em pove. Blizo vsaka versta bi se upodobiti vensko pesmico svojim bravcam za pokusnjo, kako (namalati) dala, ako je ravno le kratka." umetno on drage in drobne slovenske biserčke nabi- Pa tudi v prevodu tacih pesem visoke umetnosti rati zna: Ein \rerlassner. Zapušen. Es liegt, es liegt ein schmaler Pfad, Lezi, lezi vozka steza, Ein schmaler Pfad, ein glatter Pfad, Vozka steza uglajena, Der fuhrt in's Diekicht tief hinein, Kamor predelec derži Tief in den griinnen Wald hinein. Notri v gojzd zeleni. Ein Siinder liegt im Wald allein, V gojzdu pa grešnik leži, Er lie°;t gar krank und achzt gar¦ schiver, Bolan leži, milo ječi, W unscht sich herbei den Priester sehr. Duhovnica k sebi želi. Da fliegt ein Vogelein lieran, Drobna ptičica prileti, Zum Voglein spricht der armc Mann: Grešnik pravi, govori: »»Da lieg' ich kranker *und'ger Mami, »Jez grešnik bolan ležim. Und wunsche mir den Priester sehrj »Jez bi rad duhovniga, \Venn mir nur da ein Bote vviir!«« »Pa mi nima kdo po njega.« 8ov spricht und sagt das Vogelein: Drobna ptica pravi, govori: »Ich selber will dein Bote sein.« »Grem jez po njega'« Das Voglein in die Luft sieh \viegt Gori ptica v zrak zleti, Und an des Pfarrers Fenster fiiegt, Na fajmoštrovo okno prileti, Da zvvitschcrfc es und singt so fein, In predrobno zažvergoli, Dass drob der Pfarrer vvach muss seyn: De fajmoštra prebudi: »Im Wald liegt Einer, krank gar schwer »V gojzdii grešnik bolan leži, Und vriinscht herbei den Priester sehr;« »Duhovniga k sebi želi!« Das Voglein auf den Thurm sich schvungt, Drobna ptica v turn zleti Und an die grosse Glocfce klirigt, In z velkim zvoncam pozvoni, Dass drob der Messner vvach muss sein. De mežnarja izbudi. " Der Messner eilt zur Kirche schnell, Mežnar je hitro vstal, Den Pfarrer fand er Kchon zur Stelt'. Ze je fajmoštra v cerkvi našel. Der? Pfarrer spricht und redet diess: Fajmoiter pravi, govori: »t i Sterteender mich rufen liess, »Bolnik je poslal po me, Jedech vvohin? das weiss ich nicht!« »Obhajat grem, pa kam? ne vem!« Das Vbglrin aber also spricht: Ze predrobna tica govori: »In's Schnablein mir das Glocklein thut, »Dajte meni v klunčik zvončik; So vnll ich vor euch springen gut, »De jez pred- vam skakljala bom,« VTohi springen gut und klingeln gut.« »Skakljala bom, zvonkljala bom.« Sie reichen flink das Glocklein i hm, Ze so ji dali v kljunčik zvončik, Vor ihnen hurtig springts dahin, Pred njima skakljala je, ¦\Vohl springts dahin und klingelt hin, Skakljala je, zvonkljala je, Zum Kranken dort im VValdesgrun. — De ju k bolniku pripeljala je. Der Siinder beichtet allsogleich, Je grešnik spovedal se, Die Seele iliegt in1s Himmelreich. In duša šla v nebesa. (Konec sledi.) - 210 - Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene. (Konec) Nektere slovenske pesmi praviga merila (Metrum) nimajo, kakor na priliko v zadnjim listu natisnjena. Narod njih pomanjkljivost s tem poboljšati skuša, de pri pevanju vdark na besede drugač stavi, kakor pri navadnim govoru. Pri tacih se je G run v prestavku skoz in skoz eniga merila deržal, in sicer tajistiga, v kterim je veci del pesmice zložen, ker bi zares v nemškim jeziku napcno bilo, zdaj v to, zdaj v uno mero zabresti, Naj lepši kine cele zbirke so nase daljši romance, kakor od Lepe Vide, Rožlina in Verjankota, od kralj Matjaža, Ravbarja i. t. d. Že v slovenskim jeziku so one v vsakim obziru dognane. Lepoto njih prevoda tukaj na široko pretresovati, bi bilo pač derva v gojzd nositi. Pri njih je vse dolikano; nič ne manjka, nič ni od več; marsiktere lepote, ktere v slovenski pesmi morebiti nisi pazil, te bo še le prevod opomnil. Tudi dodane opombe str. 149—166 veliko k njih razjasnjenju primorejo. Le težko smo se od te prelepe knjižice ločili, in na koncu branja smo popolnama občutili visoko pomen-Ijivost besed svetiga pisma, ktere je G run na čelo predgovora postavil: ?)Colligite, quae superaveruntfragmenta, ne pereant." Naša narodska pesem umira; zadnji čas je tedaj, de se to, kar je ostalo, prihrani. Ali te ne zbode v serce, če pomisliš, kolikanj dragih zakladov smo po svoji nemarnosti zgubili ? Pri ti priložnosti naj bo povedano, kako znajo sčasama naj krasniši pesmi poginiti. Po celim svetu znana je serbska pesem od „Hasanaginice", ktero je nemški pesnik Goethe iz Fortisoviga taljanskiga prevoda v nemški jezik prestavil (^Klagegesang der Frauen Asan-Agas). Fort i s jo je iz ust Morlakov v Dalmacii proti koncu preteče-niga stoletja napisal. Slavni Vuk Stefanovic si je, kakor v II. delu serbskih narodskih pesem piše, mnogo prizadjal, to pesem v Dalmacii aH drugod zopet najti, ali zastonj je bil ves njegov trud. Ce se je to s popevko pri narodu pripetilo, kjer so slepi pevci kot čuvaji narodskih pesem visoko cenjeni in spoštovani, ki jih za nje vneti množici prepevajo in dalječ okrog za-neso, pač znamo vprašati: kaj se je s slovenskimi pesmami zgodilo, za ktere se le malokdo iz ljudstva po peča? Naj lepši izmed njih —¦ če niso popolnama pozabljene — niso druziga varha najdle od kakšne starke, ktera radovednim otrokam čudne dogodbe iz turških časov prepeva. Kaj nam pomaga, če si učeni možje s pokvarjenimi imeni raznih narodov pri Ger-ških in Latinskih pisateljih glave belijo, de bi nam kaj gotoviga od starih Slovanov povedali, ako smo sami tako nemarni, de naj dražjih, včasih edinih zakladov našiga naroda pogube oteti nočemo, ki jo jim valovi časa žugajo. Nekaj žlahtniga blaga se je že rešilo, pa še veliko bogastvo odrešenika čaka. Kar smo od slovenskih pesem rekli, tudi od Ijud-skih&pripo ve dk, od starih izrek in pregovorov velje. Hvala in čast možem, ki so lepo množico taci-ga blaga nabrali! Nekteri tožijo, da se nič uoviga in lepiga najti ne da; oni so se scer z veseljem nabiranja slovenskih pesem lotili, pa opešali so pri delu, ker so napčno ravnali. Niso pomislili, de je naša narodska pesem prosta tičica, ktera v samotnim gojzdu žver-goleva, in kadar le kak šum zasliši, omolkne. Oni pa so jo hotli ujeti, v tičnik zapreti, de bi jim tam po njih volji prepevala. To delo se le z združenimi močmi doveršiti da, posebno pa bi izobražena slovenska mladost, za veliko ceno teh ostanjkov vneta, veliko k uspehu pripomoči zamogla. De seje pravi duh nabiranja tudi v naših mladih pisateljih zbudil, nam kažejo lepe narodske pripovedke v lepoznanskim listu „Ljubljanski-ga časnika", s kterimi je verli pisatelj Janez Ter din a vsim Slovencam ustregel. Dognana zbirka slovenskih narodskih pesem in pripovedk bi bila velika podpora našimu slovstvu. Iz nje bi pevci kot iz praviga studenca zajemali, in se pravi-ga narodskiga duha navdali. Po navadi se misli, de je že pesem v duhu naroda zložena, ako se eamostav-nim imenam ženskiga spola slovke i ca in ičica priti-kujete, in ena redka (Vers) v tajisti pesmi ponavlja. Pa to še ni vse. Umetniška poezija mora, ako hoče - 211 - / lepo poganjati, na zdravim deblu narodske pesmi vcepljena biti. Slišali smo kako visoko G run pesmi na-siga naroda ceni. Tudi druge nemške pevce je vonjava jugoslavenskih cvetlic privabila. Siegfried Kapper je poskušal iz serbskih narodskih pesem lepo vversteno epopejo sostaviti. Tudi »Ljubljanski časnik" je prestavek tega spisa iz Dunajskih novic prinesel. Nemška pevca Franki in V o g 1, sta si junaštva Kraljeviča Marka za predmet obširne junaške pesmi zvolila. Ali bi si Jugoslaveni ne morali v sramoto šteti, če bi njih pevci cvetlic zanemarili, na ktere čbelice iz daljnih krajev letajo. Ali naše narodske pesmi in pripovedke ne povedo dovelj glasno, po kakšnih pesmih Slovenci hrepene? Po vsih krajih slovenske zemlje so ti razvaline starih taborov priče junaštva naših prededov; povsod, kamor zahajaš, ti bojo od turške sile in od kreposti Slovencov dokaj povedati vedili. Ali ne bojo te prikazni naših pevcov vžgale, se bolj domačih zgodb lotiti, in jih v visoki pesmi postaviti, kakor se je dozdaj zgodilo. In ako se na rajske poljane Serbskih narodskih pesem podaš, koliko zlahnih cvetlic tam najdeš, kako lepo se dajo one v naše slovstvo vplesti! Ce ti domači junaki ne zadostijo, ali ni lepo število serbskih vitezov tako slavni predmet za visoko pesem, kakoršniga blezo drugi narodi nimajo. Po takim načinu bi se naša umetniška poezija po celim narodu razglašala; take pesmi bi narodski duh, kteri je skoraj zaspal, bolj oživil, kakor že tolikokrat pre-pevane tuge plakajoče matere Slave. De so domače zgodbe pravi predmet umetniške visoke pesmi, je že rajnki Dr. Prešern živo občutil, in v krasnim sonetu povedal: Očetov naših imemVne dela, Kar jih nekdanjih časov zgodba hrani: Kako Dfetulum se Avgustu brani, Kaj je Emona strila, kaj terpela, Kako je bramba vere bla dežela, Kako per Sisku kope so pijani Omagali pred Krajnci Otomani, Vam bo Homerov naših pesem pela. Bog daj, de bi se prerokba neumerjočiga pevca skoraj spolnila. *) D. *) Pri ti priliki, ko je naš visoko učeni in v slovenskim slovstvu obširno izvedeni rodoljubg. D. kritiko Gr uno vi h »pesem« doveršil, se ne moremo zderžati, de bi svojim bravcam tudi ne naznanili, kakošno slavo tudi drugod našimu g. Ana-staziju Griinu prepevajo, zavolj izverstniga prevoda teh »slovenskih narodskih pesem«, in kako clo Nemci, se ve de pošteni in pravični Nemci povzdigujejo in hvalijo veliko notranjo vrednost naših pesem. S to hvalo pa sklenejo tudi hvalo slo venski ga naroda, iz kterih sere take pesmi izvirajo. Ce moramo tolikrat le zabavljanje zoper naš jezik in očitanje sirovosti našiga ljudstva slišati, nam serce veselja igra, če zaslišimo enkrat pravično razsodbo, ktero tolikanj višji cenimo, ker pride od take strani, ki se ne more nikakor enostranosti dolžiti. V 282. listu Dunajskiga časnika (Ostdeutsche Post) beremo pretres Griinovih pesem, iz kteriga nektere verstice povzamemo. #Nar novejši delo Anastazija G run a so pesmi: 5?Volkslieder aus Krain" — govori imenovani časnik — 5,s kterim je on poslavljenje svoje domovine dover-šel, in zemlji, na kteri je njegova zibelka stala, njeno materno ljubezin obilno povernil. Ta knjiga je vredna, de jo priporočimo vsim prijatlam slovstva. V teh narodskih pesmih je Griin, bolj kakor v vsih poprejšnih, slavno dokazal svojo pesniško moč in svobodnost. Tukaj je mogel vse navadne in pohojene pota zapustiti, in ličnih pesniških oblik je bilo treba iskati po vse drugim načinu, de,čeravno umetno zložene,se pesmicam vunderumetnost nikakor ne vidi; treba je bilo skozi in skozi zapopasti vse nježnosti pa tudi vse rodosti narodske pesmi z njenim dostikrat čudovito zapletenim me- rilam. Kar je serce prostima ljudstva brez vse šolske omike, brez vsiga pesniškima merila, svobodno kakor tiček v gojzdu, otročje in dobrovoljno, sladno in žalostno v še malo razvitim jeziku prepevalo, te je mogel pesnik v drug jezik spet v podobi na-rodske pesmi prenesti. De je pa notranja izvirna oblika vunder v prevodu ostala, de se v p one niče nih pesmih vunder lastovitno življenje si oven-skiga naroda vedno vidi, je mogel prestavljavec vse druge, scer navadne pesniške šege na stran djati. Po mojih mislih je v tem obziru ta knjižica nar slavniši delo, ki gaimamo na obširnim polju prestavljenih narodskih pesem. Ali pa ta knjiga veliko ali malo slov. narodskih pesem obseže, ali je prestavljavec nar boljši izmed njih izbral, ali ne, — o tem naj sodijo možje, ki slovensko slovstvo poznajo, — žal mi je, de se jez nemorem tajistim prištevati. Meni se ta izbira zato tako krasna zdi, ker — čeravno mnogoverstna — v nji vunder nič ne najdemo, nad česar bi se zamogel kdo spodtikati, in ker prestavljavec ni nič taciga va-njo vzel, ktero, čeravno učeno, bi vunder priljudno ne bilo. Lepota zgodovinskih, in pa milina in nježnost selških pesem bo privabila ti knjižici veliko veliko spoštovavcov, ne le med visoko omikanimi ljudmi, temuč tudi med prostimi bravci nem-škiga naroda. Tisti pa, ki k pesmam nape-ve(viže) zlagajo, gotovo ne bojo teh izvirnih pesem v nemar pustili, ampak jih bojo v napevih po svetu razširili." „Kar sladka ljubezin do domovine zamore pevcu za nekdanjost njegoviga naroda v serce vtisniti, to je A nas ta z i Griin s to knjigo svetu razodel. In s tem je, kakor upamo, tudi nar imenitnimi delo za prihodnost njegoviga naroda storjeno. Ljudstvo pa, kteriga pesniški duh v takošni slavi pokrov svojiga groba predere, se mora kot novo pridobljena dežela, kot novo pomnoženje moči, izvirnosti in lepote v človeškim napredku in vljudni omiki od vsih strani veselo pozdraviti!" Tako beremo v gori imenovanim časopisu. Naj se z nami vsi Slovenci vesele, in se sercno zahvalijo našimu slavnimu domorodcu, de je tudi nemškimu svetu razodel bogati zaklad naših slovenskih pesem, ki je toliko in toliko let zakrit in zakopan ležali Vred.