Organizacija, prednosti in slabosti nudenja prehrane na delovnem mestu V prispevku je predstavljena organizacija prehrane na delovnem mestu, stanje prehranjenosti zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih s prehrano ter prednosti in slabosti nudenja prehrane zaposlenim v velikem podjetju, ki posluje v treh izmenah vse dni v letu. med delom je namenjeno predvsem za zagotavljanje toplega obroka med delom. V podjetju Istrabenz Turizem, d. d., se prehrana med delom nudi vse dni v tednu v dveh men-zah za zaposlene, ki obratujeta v dopoldanskem času med 10.00 in 13.00 uro, v popoldanskem času pa med 17.00 in 19.00 uro. Nočna izmena in delavci, ki zaradi narave dela ne morejo zapustiti delovnega mesta, prejmejo obrok na delovno mesto. Organizacija priprave toplih obrokov ustrezne kalorične vrednosti in kakovosti je mogoča, ker ima vsaka hotelska enota kuhinjo. Avtor: Vasilija Škerget, univ. dipl. inž. živ. tehn. Istrabenz Turizem, d. d. Obala 33 6320 Portorož Uvod Zakonodaja le splošno določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti delavcu povračilo stroškov za prehrano med delom. Višina stroškov je določena s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo oziroma izvršilnim predpisom. Taki zneski se zato razlikujejo glede na posamezne panožne kolektivne pogodbe, delavcu pa se izplačajo za vsak dan, ko je delavec na delu prisoten. Ker je opisana zakonska določba glede povračila stroškov za prehrano med delom zelo splošna, je lahko tudi v kolektivnih pogodbah rešeno vprašanje stroškov v primeru organizirane prehrane pri delodajalcu. Povračilo stroškov za prehrano 1 Zagotavljanje prehrane za delavce z zdravstvenimi težavami Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom le, če iz utemeljenih (zdravstvenih) razlogov ne more jesti organizirane prehrane oziroma če ta ni organizirana. Delavci z zdravstvenimi težavami z zdravniškimi potrdili, da ne smejo uživati pripravljene hrane, so bili upravičeni zahtevati povračilo stroškov za prehrano med delom. Delodajalec ima možnost, da zagotovi posebno prehrano še za delavce s posebnimi zdravstvenimi potrebami. Družba Istrabenz Turizem, d. d., se je odločila razširiti ponudbo jedi tako, da bi vsak ^^-t^cThjci tema Stanje prehranjenosti Moški Ženske Skupaj Indeks telesne mase Število % Število % Število % Podhranjeni (do 80) 0 0 3 11,11 3 7,14 Suhi (81-90) 2 13,33 7 25,93 9 21,43 Normalno prehranjeni (91-110) 8 53,33 11 40,74 19 45,24 Zmerno debeli (111-120) 4 26,67 3 11,11 7 16,67 Debeli (121 in več) 1 6,67 3 11,11 4 9,52 Skupaj 15 100 27 100 42 100 Tabela 1: Število in delež (%) pregledanih oseb po spolu in indeksu relativne telesne mase, Istrabenz Turizem, d. d., 2008 delavec, tudi tak z zdravstvenimi težavami, lahko jedel na delovnem mestu. 1.1 Smernice priprave hrane za zaposlene, tudi z zdravniško dieto (razen celiakije!) • Pester solatni bife (4 in več vrst solat) • Možnost izbire med navadnim jogurtom (brez sladkorja) in sadnim jogurtom • Možnost izbire različnih vrst kruha (bel, polnozrnat, ržen ...) • Manjša celokupna porabamaščob, nadomestitev maščob živalskega izvora z rastlinskimi olji • Lahke juhe (brez prežganja, masla in smetane) • Namesto sirovih in smetanovih omak lažje omake (npr. iz pre-tlačene kuhane zelenjave) • Težje prebavljive in kalorične oblike krompirja (ocvrt, pra-žen ...) nadomestiti s pirejem (lahko z dodatkom pretlačene zelenjave), krompirjem v sopari, peteršiljevim krompirjem, krompirjem z origanom • Manj pečenega in ocvrtega mesa in rib ter več dušenega, kuhanega ali pripravljenega na žaru • Bolj mastno meso nadomestiti z manj mastnim (na primer goveje pleče ali bočnik name- sto svinjskega plečeta, namesto pancete mesni sir ...) • Povečevanje količine prehran-skih vlaknin v obroku (npr. namesto testenin iz bele moke polno-zrnate, špinačne, ajdove .) Možnost prehrane vegetarijancev, ki ne jedo mesa in rib (uporaba tofuja). 1.2 Stanje prehranjenosti zaposlenih (primerjava med letoma 2008 in 2010) Stanje prehranjenosti je pooblaščeni zdravnik ugotavljal z indeksom telesne mase po Demoleju. Leta 2008 je bilo 41,10 % pregledanih moških in 52,63 % pregledanih žensk normalno prehranjenih. Leta 2010 je bilo 53,3 % pregleda- nih moških in 40,7 % pregledanih žensk normalno prehranjenih. Med zmerno debelimi je več moških, med predebelimi pa več žensk. 11,1 % žensk ima prenizko telesno težo glede na svojo velikost. Glej tabeli 1 in 2 ter sliki 1 in 2. 2 Jedilniki za zaposlene 2.1 Zaposleni v nočni izmeni Zaposleni v nočni izmeni in tisti, ki zaradi narave dela ne morejo zapustiti delovnega mesta, prejmejo za malico vsak dan drugačen sendvič (z mortadelo, šunko in sirom, vratovino in kislo zelenjavo, suho salamo, pršutom, dunajskim zrezkom, hamburger-jem ...), jogurt ali puding in sveže sadje. Stanje prehranjenosti 60 50 40 30 20 10 52,63% 41,1' 4,11% 75% 2,87% p=?[28,0 [28,07% 21,92% □ Moški □ Ženske Suhi (81-90) Normalno Zmerno Debeli (121 prehranjeni debeli (111- in več) (91-110) 120) Slika 1: Stanje prehranjenosti po spolu, Istrabenz Turizem, d. d., 2008 0 Stanje prehranjenosti Moški Ženske Skupaj Indeks telesne mase Število % Število % Število % Podhranjeni (do 80) 0 0 0 0 0 0 Suhi (81-90) 3 4,11 2 1,75 5 2,67 Normalno prehranjeni (91-110) 30 41,10 60 52,63 90 48,13 Zmerno debeli (111-120) 24 32,87 32 28,07 56 29,95 Debeli (121 in več) 16 21,92 20 17,55 36 19,25 Skupaj 73 100 114 100 187 100 Tabela 2: Število in delež (%) pregledanih oseb po spolu in indeksu relativne telesne mase, Istrabenz Turizem, d. d., 2010 Slika 2: Stanje prehranjenosti po spolu, Istrabenz Turizem, d. d., 2010 2.2 Zaposleni v dopoldanski in popoldanski izmeni Zaposleni v dopoldanski in popoldanski izmeni imajo na voljo solatni bar s štirimi in več vrstami solat, jogurt in misli, sendvič (mesni ali sirov, toast), juho, glavno mesno ali ribjo jed, jed za vegetarijance, prilogo in sveže sadje. 2.2.1 Nekaj primerov toplih malic Malica 1: Porova kremna juha Sveže sardele na žaru Telečja rižota Krompirjeva solata s črnimi olivami in majonezo Zelenjavni zrezek Grška solata Malica 2: Goveja juha Polnjena paprika s paradižnikovo omako Pire krompir Pica Špinačni rezanci s češnjevim paradižnikom in tofujem Malica 3: Juha iz leče in korenčka Puranje nabodalo Kus kus z bučkami Špinačni tortelini s pršutom in bazilikinim pestom Sir na žaru s pečeno zelenjavo 2.2.3 Zadovoljstvo zaposlenih s prehrano na delovnem mestu Mnenja glede prehrane so zelo različna. Vodje kuhinj ugotavljajo, da kljub pestri ponudbi vsi zaposleni niso zadovoljni. Zelo pogosto je razlog želja zaposlenih, da bi namesto obroka prejeli denarno nadomestilo. Nakup osnovnih živil za sestavo primerljivega obroka v trgovini je bistveno dražji, zato bi verjetno zaposleni porabili ta sredstva za pokritje drugih stroškov, ne za prehrano. Zelo je verjetno, da bi izplačilo denarnega nadomestila za prehrano poslabšalo zdravje zaposlenih v smislu manj kakovostnega oziroma manj rednega prehranjevanja. 2.2.4 Najbolj priljubljene jedi zaposlenih Zaposleni imajo radi pico, solatni krožnik s toastom ali kruhom, sadje in kosmiče zjogurtom, sadne cmoke z drobtinami, domačo mineštro »bobiči« in klasično govejo juho, ribji brodet s polento, tema zeljne krpice, špagete po bolonj-sko in pečena piščančja krilca. 2.2.5 Česa zaposleni ne marajo na krožniku Preveč zabeljenih testenin (pre-mastne jedi nasploh niso priljubljene), razkuhanega riža (mora biti skuhan »na nit«), širokih riževih rezancev (se zlepljajo med sabo), tartufate s smetano (premočna omaka) in osliča po pariško (v fileju so vedno še kosti). 3 Zaključek Organizacija in kakovost obrokov za zaposlene je v podjetju Istrabenz Turizem, d. d., zelo dobra. Naloga vodje kuhinj je, da so obroki pripravljeni v skladu z načeli in priporočili zdravega prehranjevanja in da so iz čim bolj kakovostnih sestavin, hkrati pa ne smejo presegati stroškovnih omejitev. Zdravniška poročila kažejo, da je večina zaposlenih normalno prehranjenih, odstotek predebelih in presuhih ni visok. Verjetno pripomore k temu tudi organizirana prehrana na delovnem mestu. 4 Literatura http://dnevnik.si/zaposlitve_in_ kariera/nasveti/1042462462. Kopilovič, Š. (2009.) Poročilo o obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledih za podjetje Istrabenz Turizem d. d. v letu 2008. Ambulanta splošne in pomorske medicine. Kopilovič, Š. (2011). Poročilo o obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledih za podjetje Istrabenz Turizem d. d. v letu 2009. Ambulanta splošne in pomorske medicine. VARNOSTNI ZNAKI Nudimo vam VARNOSTNE ZNAKE v obliki nalepk in tabel: • skladne z veljavno zakonodajo • izdelane na kvalitetnih materialih • vsebine lahko izdelamo glede na potrebe naročnikov ZVD Dri delu d.d. Chengdujska cesta 25 1260 Ljubljana - Polje T: 01 585 51 00 F: 01 585 51 01 W: www.zvd.si E: info@zvd.si KATALOG VARNOSTNIH ZNAKOV si lahko ogledate na: www.zvd.si V prodaji tudi SAMOSTOJEČE TABLE Pozor! Spolzka tla ter POHODNE in MAGNETNE NALEPKE Kontaktna oseba: Fanči Avbelj, T 01 585 51 21, G 041 658 953, F: 01 585 51 80, E fanci.avbelj@zvd.si