2
^ v*
btrat*
w

MAR ODA"


* --JSUk
VNOST HA DOM
ClTAJTE, 1	ZANIMA
I GLAS
HIYE03M WAR BONDS
L List slovenskih č+lmrcev r Ameriki. -
Reentered as Second Oman Matter September 25th 1M9 at the Past Offle a at New York. N. Y., under Act af Concreaa af March 3rd, 187»,
No. 170 — štev. i TO — VOLUME LII. — USTNIK LLL
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 30, 1944 — SR EDA, 30. AVGUSTA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
NA BOJIŠČIH Svojih OČETOV
Ameriška tretja armada, ki na (lan povprečno napreduje 25 milj, je včeraj prekoračila Aisne pri Soissons in Marno blizu Clvdons-sur-Marne in ogroža nemško armado severozapadno od Pariza,
Naglo prodirajoča oklopna armada generalali'. nemške armado je bilo vjetih 3"»,000 voja-Pattoftl je z naglim i—If—i 35 milj presekala kov in na tisoče se jili podaja v Marseilles« ii
ceste tu železnice na obeh straneh Keimsa in je oddaljena od belgijske meje samo še .jO milj.
IVI (liateu-Thierry so Amerikann napredovali J") milj in so zavzeli Soissons ob Aislii. Zavzet je bil tudi Vitry. V Ohalonsu so se bili poulični Im>ji in zavzeta sta bila Lepim* in Marson proti jugovzholu. Ameriški tanki drvijo skozi naglo postavljene nemške tntmUbe ,in ifcivzli«-tenru, da Nemci dobivajo sveže čete iz Nemčije. ho njihov odpor drobi in tanki drve čez bojišča iz prve svetovne vojne.
Ameriška armada onstran Pariza prodira v velikem loku, ki teče i:>;> milj od Soissonsa na severu pa do Troves na jugu, .najl*>lj vzhodna točka pa je Vitrv.
N«a zapadni strani fronte so Angleži vsekali globoko v obrambno črto nemške 15. armade severno od Seine. Kn angleški ok lopni o<ldelek je napredoval do Ktreapognv, komaj "JO milj severno od o po riše«, ki irn tvorijo Vernon. Mantes, in CJassieoiirt, zopet drugi oddelki pa so

prodrli 1L1 milj od Seine. Ronen—Parfz eeslajf bii« prespana na dveh mestih. Kanadčani so se Ronenu približali na štiri milje ter s hribov vidijo njegove zvonike.
Na fronti ameriške tretje armado prihajajo nemški ujetniki tako naglo, da jih ni mogoče sproti prešteti. (Ki 10. do 25. avgusta so zavezniki vjeli 93,000 Nemcev. pobili pa so jih .'»0,000. Od tenia j je prišlo v zavezniško črto še več deset tisoč Nemcev.
A meri kanci so zavzeli Ohatomi-Thierrv, kjer so se njihovi očetje proslavili leta 191H, nato pa jo drvili skozi Bel lean gozd, kjer so se t tuli A-merikanci bojevali v zadnji svetovni vojni, nato pa so vdarili po široki dolini Marne v smeri proti Reintsn.
Amerikaneem se Nemei le slabo upirajo in be že proti Belgiji in Nemčiji.
Veliki ameriški * pomen Ht med Aisno in Marno nad Chateau-Thierry jem in ameriško pokopale v Bel lea u ffo*du <o Nemei pustili nedotaknjena in Francozi so ju ves čas vojne kin-t-ali s cvetjem.
Petnajstdnevna bitka v južni Franciji je že skoraj končana z zavezniško zmn^o, ko so Amerikami dokončali uničevanje 15,000 Nemcev, ki f»o bili zajeti v dolini dolenje Rhone.
"Boji so prišli do konca in sedaj sploh ni fronte ni i frontne črte", pravi alžirski radio.
Poročila s fronte naznanjajo, da Nemci, katere sekajo zadej tudi francoske notranje čete, an puščajo vso ju&no Francijo od Biskajskega taliva. Nemška armada je popolnoma razbita in zavezniki sedaj ae love posamezne oddelke, ki izgiJbljrno tavajo jio gozdovih. <Od prve in
ioitlonu, kjer so se včeraj brezjiogojno podali zadnji nemški oddelki.
Berlinski radio naznanja, da so Amerikanci prekoračili Alpe od GrenoMa in so dospeli do švicarske meje pri Anneniasse, štiri milje jugovzhodno od Ženeve.
Nemei lioeejo govoriti t) miru
General Kuri lHttnuir, nemški radijski komentator. je včeraj priznal, da se poraz nemških armad vedno 'liolj (bliža in rekel, da bi se Nemčija hotela pogajati za kompromisni mir, ne pa za brez|>ogojno predajo.
Nemškemu narodu je ]H>vedal, da se ln>do ncn*3ke armade v l>odoče lutrile zvso srditostjo, tla od zaveznikov izsilijo lažje mirovne pogoje, da pa si« za zmago ne bodo več bojevali. 44Naša pot ima namen zlomiti sovražnikovo voljo nas zdrobiti . . je rekel Dittmar.To pa je po njegovem zatrdilu mojjoče doseči samo z bojevanjem do konca, ko bodo zavezniki spoznali
nadaljae žrtve za popolno zmago nad
Nemčijo nepot rebne.
General Dittmar je rekel, da se morajo Nemci toliko časa l»oriti, dokler se zavezniki držijo svojih vojnih ciljev, predvsem brezpogojne predaje.
"Kna stvar je gotova," je rekel, "svojo velikansko l»orl»o bomo nadaljevali, moramo jo nadaljevati, dokler se naši sovražniki drže vojnih ciljev, dokler njihova zdrava pamet ne nadomesti želje po uničenju."
Dittmar je priznal, da je Nemčija zadnje me-se<*e izgubila mnogo ozemlja, o katerem je mislila. da je trdno v nemških rokah. Rekel je, da se mu sedaj Iwji zde podobni bojem leta 1940, samo da gredo v drugo smer.
"Mi ne prikrivamo nemškemu narodu resno-be položaja v sedanjem času,'* je rekel Dittmar.
In navedel je zopet stari nemški izgovor, da do sedanje vojne bi bi bilo prišlo, ako bi ostali svet dal Nemčiji pravieo do življenja.
"Boj do zadnjega je neobhodno potn4>en. Sa-rno na ta način bodo zavezniki mogli odgovo riti na vprašanje: 44Ali so še potrebne žrtve in izgube V je končal general Dittmar.
Ameriški vojaki čakajo na izmeno
Iz Stockholma prihaja poročilo, ki pravi, da je med 1200 zavezniškimi vojnimi ujetniki in eivrinimi internirane!, ki bodo -S. septembra izmenjani v Goteborgu, 240 ameriških vojakov. Mogoče bo izmenjanih še 1(M) ameriških civilistov, ki so jih do sedaj držali Nemci. Ameriški vojaki, ki bodo izmenjani, so večinoma ranjeni in bolni letalci.
STARODAVNO ITALJANSKO MESTO
(Pogled na Floreuco, starodavno in zgodovinsko mesto v severni Italiji, ki so ga zavezniki za-vzeli prejžnji teden.
Velika razstrelba stresla Anglijo
Malo pred polnočjo je velikanska razstreFba za nekaj sekund stresla Folkestone ob ju-ŽJii angleški obali. ljudje so takoj pričeli misliti, da je bilo razstreljeno kako prav veliko nemško municijsko skladišče v Franciji, ali pa da Nemci pre-iskušajo svojo novo veliko zračno bombo št. 2, ki jo Nemci i-me nuje jo "maščevalno orožje."
Mnogo poročil prihaja, ki pravijo, da se je stresla cela južna angleška obal. Ta razstrelila je bila dosed a j največja tekom vojne.
Prebivalci Folkestone, ki so navajeni na topovsko grmenje, ali pa na eksplozije bomb na morju, pravijo, da je bila raz-strelba popolnoma drugačna in da se jim je z<Tf^t>, kot bi prišla od zelo daleč.
Nikdo pa ni videl nobenega plamena in nobene svetlobe, četudi je bilo mogoče jasno videti čez Rokavski preliv.
Konvencija urednikov kanadskih dnevnikov v Winnipeg, Man.
V glavnem mestu Manitobe, oziroma v Winnipegn se je vršila dne 17., 18. in 19. t. m. letna konvencija urednikov kamniških tednikov, in istočasno so ur redniki omenjenega časopisja proslavili 25 letnico svoje organizacije.
Kot častni gostje so prisostvovali slavijo 25 letnice organizacije, ministrski predsednik Manitobe. Garson; Alexander Christie, predsed. manitobske žitne borze, Graham F. Towers, predsednik banke "Bank of Canada" in Percy Philip, zastopnik in poročevalec new-vorške "Times" v Ottawa.
Glavni govornik proslave je bil predsednik organizacije u-redni'kov tednikov, W. J. Rowe, urednik tednika "Western Canadian" iz Maniton, Manitoba.
Konvenciji je prisostvoval tudi Carl C. Carlson, predsednik minnesotske organizacije časnikarjev iz Zjedinjenih držav.
kupite en "extra" bono danes
Rusi zavzeli Constanto
Tretja ukrajinska armada generala Tolbuhina je včeraj napredovala 65 m£j in s pmočjo bojnih ladij zavzela največje rumunsko pristanišče Constanto. — Druga ukrajinska armada maršala Malinovskega pa je v svojem prodiranju proti Ploestf ju zasedla petro-lejsko cev iz Ploestija v Constanto.
Pred Ploestijem se Nemci sr-jščin. Od Constante do l>olgnr-
dito branijo, toda Tfusi so od mesta oddaljeni samo še .'»7 milj in so zasedli Buzau, skozi katerega teče petrolejska cev. in so napredovali še dve milji dalje ter dospeli v Balta-Plo-pului„kjer so o« I Bukarešte od-(Jaljeni še 57 milj.
Medtem ko je armada generala Tolbubina prihajala v Constanto, so se mornarji iz-kroavali z bojnih Imlij. Isti mornarji so samo 24 ur popre j zavzeli pristanišče Sulino, ob izlivu Donave. Zavzeta sta bila še dva druga pristanišča in s tem je bila zapečatena usoda vsake nemške ladje, ki jo še i-inajo v ('meni morju. Kot znano, so imeli Nemci mnogo bojnih ladij v < 'rnem morju, zlasti podmornic, ker pa je Bolgarska naznanila svojo nevtralnost v sedanji vojni, Nemei t ml i v bolgarska pristanišča ne morejo poslati svojih ladij in ker Turčija brani prehod ladij skozi Bospor in Dardanelle. pomeni vse to konec nemškega brodovja v (Vnem morju. Skozi Constanto so Nemci vozili velikanske množine ruskega žila čez Balkan v Nemčijo. Pristanišče v Constanti je doliro tri milje in v njem so velikanske zalojre petroleja in drugih vojnih potreb
ske meje je še (J4 milj.
Tolbuhinova armada je poleg Constante zavzela še več drugih mest, med njimi Babadag ter celo delto Donave.
Severovzhodno od Bukarešte je druga ukrajinska armada maršala Malinovskega prekoračila reko Baza nI in zavzela mesto Buzau. ki ima velike petro-lejske vreleee in tudi pelje skozenj petrolejska cev v Constanto. Buzau leži ob vznožju Karpatov in se v njeni križajo ceste in železnico, ki peljejo v Ploe-sti in Bukarešto. Nemci so se trdovratno borili, da bi preprečili Rusom, da ne bi presekali pet rolejske cevi, toda so morali odnehati in ^o pričeli bežati.
Armada maršala Malinovske-ga je osvobodila nad 150 mest, trgov in vasi ter uničila dva sovražna infanterijska bataljona.
Y Poljski je maršal Konstantin K. Kokosovski izboljšal svoje postojanke severovzhodno od Varšave, v "Letski pa je general Ivan T. Maslenikov zavzel Staki. dve milji jiržno od (folbene in Blome, dve milj' proti severovzhodu.
Berlinski radio naznanja, da s oRusi vdrli že čez drugi prelaz v Karpatih na Madžarsko.
Tito zavzel trdnjavo
Maršal Tito je včeraj |«> radio naznanil, da so njegovi partizani zavzeli močno utrjeni Pa-lisad Zlaticor v Srbiji, kjer j.' bilo izmed 14<X) Bolgarov ubitih 850, v jet ill pa 120.
j »
Nto (»oročrio i*> radio pravi, da se je poljski bataljon, ki je bil sestavljen v »Jugoslaviji, zelo odlikoval v Bosni.
Bolgari odhajajo iz Jugoslavije
Bolgarska vlada se hoče čimprej :zvleči iz vojne in bolgarska armada je pričela odhajati iz onega ozemlja Jugoslavije ki si ga je osvojila, ko je stopila v vojno ob strani Nemčije. — Bolgarske čete odhajajo iz ju goslovanske Macedoivje in iz grške Tracije.
Vse to kaže, da se nemške postojanke v jugovzhodni Evropi lomijo in se ImmIo nemške armade najbrze umaknile s celega Balkana.
Berlin?.ki dopisnik ženevskega lista "Suisse" pravi, da vojaški krogi v Berlinu pravijo, da bodo Nemei odšli z Balkana v teku enega meseca. Nek odličen balkanski diplomat v Londonu je rekel, da bodo Nemci mogoče vsak čas opustili balkansko fronto, ker na nje pritiska rdeča armada ml vzhoda, Titova osvobodilna vojska od zapada in ker bodo tudi zavezniki skozi Italijo prišli v Slovenijo.
Nemci z vsemi silami skušajo obdržati odprto pot za umik na Madžars-ko, ker sta jo zapustili Romunska in Bolgarska. Z odhodom kakih 140.000 bolgar-
KONFERENCA V DUMBARTON OAKS
Zastopniki treh velesil so v Dumbarton Oaks naznanili, da so dosegli splošen sporazum glede med na ro<lne varnostne organizacije, v kateri bodo zastopane velesile in nekatere manjše države.
Skupna izjava se glasi: 4 4 Po enotedenskih razpravah so trije načelniki delegacij srečni. da morejo naznaniti, da vlada med njimi splošen sporazum da priporočajo, da naj predlagana mednarodna organizacija za mir in varnost določa naslednje:



1. (Zbor, sestavljen iz zastopnikov vseh miroljubnih narodov na temelju načela suverene enakosti.
Svet, sestavljen iz manjšega wtevila članov, v katerem se bo glavnim državam pridružilo nekaj drugih dr%av, ki bodo izvoljene perjodično.
3. Učinkovita -sredstva e a mirno poravnavo sporov, vključno mednarodno sodišče za poravnavo pravnih vprašanj in za uveljavljenje drugih takih sredstev, ki (bodo potrebna za vzdrževanje miru in varnosti"
škili vojakov iz Jugoslavije 1k» zelo težaven položaj za Nemce, kajti umakniti 1m» morala tudi kakih šest svojih divizij iz («r-ške, katere pa (1m> prav gotovo napadel maršal Tito s svojo armado, ki Šteje okoli 250,000 mož.
Ko je Bolgarska pred dnevi naznanila, da gre iz vojne in da
bo ostala nevtralna, je Mn-i i,i takoj odgovorila, da to ne žalost nje, četudi z Bolgarsko ni v vojni.
^ Kairi se vrše podajanja za premirje z Bolgarsko. Pogoji premirja najbrže ne bodo prej naznanjeni kot po j-odpisu. toda doploinatski kr«»gi med drugimi navajajo naslednje pogoje :
1.	Bolgarska mora razorožiti, vso nemško armado na -voj» m ozemlju.
2.	Bolgarska mora zaveznikom pomagati do hitre zmage in mora zavezniškim armadam dovoliti prosto pot skozi dežobi ter dovoliti oporišča, kakoršna-koli zavezniki potrebujejo.
•i. Bolgarslka mora izprazni ti ozemlja Jugoslavije in Urške, ki jih je vkradia ob času. ko so NemH presenzili Balkan.
ITALJANSKA FRONTA
Poljaki, ki prodirajo ob Jadranu v Italiji, so zavzeli vas Fano, šest milj od Pesara in si* približali gotski črti na tri milje,
Nemci so že skoro vso svojo armado umaknili v gotsko rito, ki je zgrajena iz jekla in <-.• inenta, in sedaj Čakajo napada zavezniške pete in osme arma de. Bo ječ se. da bo peta armada vdarila čez Arno za pad no od Florence, so Nemci poslali v bo j zadnje ostanke svoje zračne >il»-in so bombardirali zavezniške postojtinke ob reki.
Osma armada je ob Jadranu pognala Nemce čez Azzillo in zavzela Monte Cieeardo. V notranjosti so Poljaki zavzeli l*r-bi no, Rufino, 10 milj vzhodno od Florence.

Kaša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne
zmožnosti.
"8LAS NAKOOA "—MEW KOKK	
	
*GliAS	i NARODA" i m rsm rribPLr ^
Owm*mmm* lili	
	
MWMT m 1	rnmr, hbw tobk ii. m. r.
- : Slu Year	
"•lat line' to (HM Bebscripds* Zeariy «T.	1 arfj daj sxoept BatarSift, 9mš$j§
ZA OSLO Lparo f1W4 LWT «4 ZD^UjpM DB^AT* IN^iDUj •7.— : ZA POL LBTA tLBO; ZA 01ITRT LBTA «L—.	
"fllas Naroda" lahaja vsaki	dan irnmrnm apM. nsdsW ta psa».lk<*r.
"GLAS NAIODA". Sit Wl	ER im SISSPI. MIW lomi R m ------—
WEDNESDAY, AUGUST 30, 1944
FBTANOVLJEN L. ISM
Kvizlingom v uvazevanje
:	n.
Sedanja rvškoslovonska vojska obstoji skoraj brez izje-jiic i/, vojakov, kateri so utekli iz svoje domovine in se pridružili (Vškiin vojaškim organizacijam v inozemstvu. Takoj I o znani monakovski pogodbi, morale so (':esko>lo.venske oblaki v s/) vojsko razpustiti. Toda takoj, oziroma še predno seje \ »jna uradoma prirela. so vojaki pričeli os ta v l jati domovino in prircli ustanovtjttti svojo vojsko v raznih krajih, kajti vedeli so d:» pride kmalu do vojne. Ti vojaki niso vedeli, kje bodo na^li *.\-ojo bodočo vojsko, toda bili ««o uverjeni. da jo bodo našli — ju našlo <0 ji, saj oni, ki na svojem nevarnem potovanju nino bili irt>iii. Mnogo veškiti vojakov je bilo na meji ustreljenih, toda kljitfb ten ni so vojaki prihajali preko meje v vedno veejem številu.
Njihov tedanji in sedanji poveljnik, .ceneral Serjrjej Ingr, je tudi ostavil .svojo domovino (brez dovoljenja in brez potne knižniee. Njeffova soproga in oba njegova sina sta mu sledila sredi zime preko zasneženega slovaškega gorovja kar štiri dni in noei. Oba njegova sinova sta sedaj v eeškoslovenski vojski.
Potem, ko so naeiji zasedli Poljsko, bila je Oeškoslorvenska obkoljena z po uaeijili zasedenimi pokrajinami, toda eeski vojaki so prihajali preko vseh mej zasedenih draav in tako do-> peli v Rusijo, <la se tamkaj pridružijo svoji vojski, .liri M neha, eeškoslovenski vastnik, kateri je jednostavno potoval preko \ se Nemčije, da se pridruži svoji vojski v Rusiji, jo potovanja svojih roja kov-vojukov opisal v posebni knjigi pod imenom "Oeško^ovenska vojska**. Koliko teh vojakov je'bilo na dol-uem |W)tu ubitih, uosedaj še ni znano, kajti vevinoma so poto-v;»li tekom zime 1030—40 preko zasneženeera gorovja in nepoznanih jim |>okrajin; mnogo jih je bilo nn tem potovanjn ujetih, toda večina jih je zopet utekla.
Xek<M?a iznted teh voakov so Xeo»'i ujeli iba>, ko je prišel do jugoslovanske meje. Potem so jja poslali nazaj na fV-ško, kjer >o izročili ziuini nemški tajni policiji. Toda še isto noč je zofiet j»oho«iiil in nekoliko meseov kasneje je zopet utekel — preko Madžarske, TaJ;o je zopet pri.šel na ono isto mesto ob ^uiroslovnnski moji, kjer so ga Nemci prvič prijeli in ujel "a j«* oni isti žendarm, kakor preje. In — ko so jja odvedli v zapor, se je okrenil in — pahnil žendarma v ječo, jo zaklenil in i »lava I preko male reke v Jugoslavijo ter se končno vendarle •-rečno pridružil jugoslovanskim partizanom.
Na podlagi vse^a tega je prav lahko razumeti, kako je mišljenj«' vseh rodoljubov o onih svojih rojakih, ki so se pridružilo 1 uuei-fašistom in ki delujejo v vseh krajih, katere so Nemci /asedii, proti svojim lastnim narodom in rojakom. Mnogo nivših vijakov zase^lenih držav je uteklo k a:-ne je. Ti ljudje so videli vsa grozodejstva uemski-h hai*mrov in pov-em naravno je, da je njihovo sovraštvo napram domačim kvizlingom tem večje.	•	-	*)
V očigledu vsemu temu, je povsem naravno, da bodo vsi oni, ki so bili v službi Nemcev kot njihovo orodje proti svojim lastnim rojakom, morali mnogo pretrpeti, ko pride dan o-vofoojenja. Mnogo takih kvizlingov je moralo svoja izdaj-r tva io plačati s svojim življenjem. Na Poljskem, na primer, • o poljski rodoljubi dbesili mnogo k\izlingov še prodno so prišle ruske vojske v deželo. Tudi v družili, zasedenih državah, »e to že sedaj skoraj dnevno dogaja. V osvobojenih pokrajinah, >e 4mxJo vsi tovrstni kvizlingi morali zagovarjati pri rednih sodiščih, katera bodo poslovala glasom predpisov, katere bodo izdelali zavezniki. Tako, na primer, so odvedli k sodišču dva Francoza tako,, ko so zavezniške vojske zasedle cherbour-,-ki jH>lotok. Ta dva kvizlinga je sodilo francosko vojaško sodri-
Obtožena sta bila ogledu£tva in izdaje. Sodna obravnava •• je vrnila v najlepšem redu in povsem dostojno, in <— oba iwiajal<*a sta bila obsojena v dosmrtno ječo. Po tem uzorn se bodo ravnale vse sodne oblasti v osvobojenih državah.
# Zavezniška komisija za preiskavo vojnih zločinov po izdajalcih je izdelaila tozadevne povojne načrte v splošnem pomični«, dočim bode vsaka osvobojena država izdelala vse podrobnosti glede načina in kakovosti obsodb izdajalcev, tako i!h bodo vsak tide izdajalec obsojen in ddbil zasluženo kazen.
V zaeedeiUfr državah je tudi mnogo takih ljudi, ki so te-kom-te dobe ostali nekako iwrtralni, so p*i vendarle v javnosti kazali jiekako s očtrvs tvovan j e z naciji. Kasneje, ko je vsa javnost že vedela, da ibode kmain prišlo do popolnega poraza naetjev, ? o nekateri ljudje te vrste pričeli navidezno nastopati proti Xemccem in sicer vsled tega, da so jih slednji odpravili v koncentracijska taborišča. To so storili le radi tega, da jih bodo oblasti zaveznikov našle v teh taboriščih, ko se vrnejo narodne vlade v te dežele. Toda ti ljudje ne bodo 7amoj^i na ta način prevariti svoje vlade, kajti vsn delovanja tovrstnih malih kvisflinkov so natančno znana oblastim njihovih pravih rlad, ki imajo natančna poročila o delovanju in sočuvstvovanju teh ljudi. O tem se bodo ti maJi "kivzlingi" docela prepričali in bodo svoje postopanje obžalovali do konca svojeffa klavernepra življenja.
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta:
3935 W. 26th St., Chicago 23,
SAN Sova konvencija se prične v soboto
J'» va redna konvencija SAK-Sa, sestojeea iz pravilno iz volj eni h delegatov in gUuvnih odbornikov, se prične v soboto, 2. septembra 1944 ob 9. zjutraj x Slovenskem narodnem domu, 64. ce^ta in St. Clair Avenue, Cievealnd, O. Danes' priobčamp >ženam izvoljenih, do 24. avgusta prija/v-1 jenih delegatov in namestnikov ter imena glavnih odbornikov, »ki imajo pravico zastopstva na konvenciji. Iavoljen i, a ne prijavljeni delegati, naj prinesejo seboj dokaz izvolitve.
JCa konvenciji nima. delegatske pravice nobena druga oseba kot delegati ali njihovi namestniki in glavni odboru i-
ki SAMSo, lanAzeraši, če konvencija Nima podeli pravoraoč-no pravioo kaiki o>ebi.
Cim je bila. sklicana konvencija in so se razpisale volitve delegatov, je bilo naglasa no, da bodo konvencijo tvorili oni zastopniki in zastopnice SAN-Scrvih podružnic in prispeva-joeih organizacij, ki so pomagale zgraditi SANS. To bo izključno SANlSova konvencija, vsled toga na njej ne bodo odločevali xunajruki, ki we zastopajo SANjSovcga članstva in podpornikov. •
Podružnice po izvolile sslede-tV delegate in namestnike: Podrut^nica Številka Mesto in država
1—Dtetroit,	ALich.: Delegat: Prank Hreseak. Namestnik: Charlie« Gaber; Jože Men-ton-—Kathcrine Junko; Lin Menton—Anton Jurca; M«-ry Knez—Mary Rant.
2—Chicago,	TIL: Mary Ar-než—-Ludvik Kata; John Turk—Frank Teroj**ič.
Pittsburgh; Pa.: Frank Oblak — Geo. Witkovich; Michael Bah or—AimaTQun.
4—Johnstown,	Pa,: Many Vidmar—-T^ouis Štefanie.
5—iBock	Springs, Wyo.: Fr. (lo^ar-.
6—Ely,	\fcinn.: LonLs Chamr
pa—Frank Golob; Frank
OlTAT&LJKM sura, kako m rm podrmiUa tudi tiakomi papir in drug*
Ttdno, 6a la
ft^ DANES in ne čakajte na opomin, ker i stem prihranite apravniltvu
mm
Z I V I IZVIRI
SrtWl ITAK MATlCrC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od. davnih početkov v starem stovanstvn do današnjega dne.
13 pogftwrfi — 41» strani Učno ▼ platnu Tsaeaa
Cena $2
i WW««** v
Kir JI*
SLOVENIC P9BL.
COMPANY
2ie W. 18th Street
V BLAG SPOMIN
tretje obletnice smrti mojega brata
Paula Rožič
kat<>ri je preminul 30. AVfil'STA. 1911
1.<*l:i tri so ?.'• luin'ihi. kiir teln- vft'1 nw»«l n:iini ni. Tlbft mirno <i«ivaš v gomili, n tluli Tvo| mul n:imi •*»' /i»'f.
ZfilnjM-j fwf-ili:
Alojt iUžif. hrnL in mnogo prijateljev.
Wosl Newton. P«.
AZGLEDNIK
HITRA MNOŽITEV CBRKEV V SOVJET. RUSIJI
I/, Moskvi'. priJmjil vest, lin: Pravim iJo.^i'iiuj >voti Sino<L šo
ni l/.*\n\ tozadevnega dovolje-
To-msich Jr.—John MehJe.
7—Little Falls. N*. Y.—Fr.
Masle — John Gerriin Fr Grego rin—Frank Gregonka.
S—U'est Newton, Pa- : X (1) —X.
9—WillOck,	Pa.: (X) 1—X.
10—Canton,	Ohio: Josephine Odar—Francos Gun a.
11—Ainbiidge,	Pa.: X (1)— X.
12—W.	Aliquippa, Pa.: Theresa Gerfci—-Frank St rube 1.
13—Xiiles,	O.: X (1)—X.
15—Springfield,	111.: X (1)— X.
16—Aurora,	.Minn.: X(l)—X-
17—iUniontovn,	Pa.: X (1) —X.
Id—Sheboygan, Wi«-: Leo \Lilo^toik—Anton Debevc.
19—San	Francisco, Calif.: X (1)-X.
20—West	Park,, O.: X(l)—X.
22—Midway, Pa-: X(l)—X.
St. Louis, Mo.: Theresa Speck—Anton Petrovich.
24—Virden,	HL: X(l)—X.
25—(Chicago,	lit: Frank Bizjak—Anton Trojar. ;
2(j—Salotii, Ohio: Frances ili-hovo-.
og—Coneinangh, Pa.: X(l)—
x.
29—Frederick	town. Pa.: X(l) X.
30—Sharon,	Pa.: Frank Ciin-perman—Joe StekJačie.
31—Pueblo,	Colo.: X(l)—X.
•I-—Cleveland, O.; John Kapelj—ALiehael Lah.
33—Bridgeport, Ohio: John Yitaz—Ivana Rebol.
'•'A—Presto, Pa.: X (1)—X.
3C—Waukegan, 111: Dr. Andrew Fur Ian-; Louis
Zupec—-; Frank Bruce
37—Joliet,	III.: Simon Set inn —Louis Komjkm J.
38—Acinetonia,	Pa-: Jacob Poinpe—Anton Safvorn. ,
3ft—Cleveland, Ohio: Leopold Rush Ian — John Tavčar; John PoHock—Mary KrLz-
mančič; Frank Česen-;
Krist Stokel—; Antoinette Bimčič-.
40—K^mkmerer, Wyo.: X(l) —X. j .
41^-Fontana, Calif.: X(l)— Jos. Zavertnik.
43—Pnefolo, Colo.: X(l)—X.
. 44—Traunik, Mich.: Frank Prazaiiki—Joe Knaus.
45—Sheboygan,	Wis.: Anton Dpbevc-.
46—lBrooklyn,	N. Y.: Ludvik Aijutss—Jennie Padar.
47—«PueiWo,	Colo.: John M. Stonich—Antoni a Klun.
48—Cleveland, Ohio: Louis Kaferle—Mary Djirn; Andrew Božič—Anton Skapin;
Anton Ja-rtkovie^-; John
Zajo-.
49—-La	Salle, Dl.s X(3)—X.
50—tDenver.	Colo.: Anthony Jersin—Steve Mauser.
51—Barberton,	Ohiio: Lou i« Arko—Vinoenlt H. Laufer.
52—Ohiica^wo,	Bl.s Michael Vt hovnik—John Jereb.
53—»TohiiRtown,	Pa.: Frank Ohnehek—John Zupan.
54—8r>.	Ohioftffo. HI.: Jacob Brljavae—.John Kosich.
55—Ktrahaae, Pa.: X (2)—X.
56—Milwaukee, Wis.: Man'
Music h—Mary Vasi I; Am ton £feni$ar — Afcuy ^ehuler; Anna Puncer—.Joe E^wlelj; Vincent Pu^elj—.Joseph i no Slapniik.
58—Center, Pa.: X(l)—X.
5ft—'Brooklyn, X. V.: Ivan Ru c i#ay—Sli eh ac I Pima t.
(»<►—Chicago, DL: Anton Ivra-
panc—Minka Alesh; .John Gottlieb—.John Koeevar.
61—Indinapoli-,	Lnd.: Loni> l' rbančic"—M a i*v St roj.
62—Crivitz,	X(l)—X. —Brooklyn, X. V.: Marcus Peshel—Mnchacl Pirimt.
64—Evoleth,	Minn.: X(l)—X.
65—Worcester,	X. Y-: Xe po-
: šlje delegata-.
66—Library,	Pa.: Geoigft Li-ipovšek—Pel ix Jurjevec.
67—Ix»s	Angeles, Calif.: \['2) —X.
<»i>—X<e\v York, X. Y.: Jostoph Zav ertn i k-.
73—!H»orniinia, Pa.: Anton Zorn i k-.
7-1—^Sheboygan, \V h-.: Mary Fa U'—Frances M i lo.-i ni k.
75—PueWo, Colo.: X 11) — X.
78—Bridgevillc,	Pa.: Loui-
. (Maser—Julius Lesjak.
79—Girard,	(Jhio: Anthony iŠcImU—M«att Kogovšak.
80—White	Val lev. Pa.: X(l)
—X.
SI—iShchoviran. Wis.: X (1) —X.
83—Walsenburg,	Colo.: X(l) —X-
84—Brooklyn,	X. Y-: Rado Vavpot "u-h-.
87—Brooklyn, K. Y-: ThoiiKis Bert ok—Frank I't baiu'ir.
9(>—Kirkland Lake, Out-: Xo podijo delegata-.
01—Cfoisholinn. Minn.: Frank Kinno—--
(Nadaljevanje na 4. strmi i.)
so tamkaj pred nekako dojetimi mesej ustanovili takozvani Sovjetski Odbor Pravo-lavnih Cerkvenih Zadev, regar naloga je podpirali in olajšati n<t;ino-vitev novih rcrkvrnih o4»riu sirom Sovjetsko Rusije. Xa eeln o«rodiijej;a in izrsovalnoj;a od-bora potorieo imenovane r»r-gani/jieije j*, fleoririj Origorje-Vle Karpov. kateri jo |if»<><-tkom tega mosoea dal ameriškim in drugim inozemskim easni^kim f>oročevaloem vsa pojasnila irli'-do to zadeVe.
V	imenovanem odboru za cerkvene zadeve je sto zastopnikov, katerih naloga jo obdi zevati stalno zvezo med vlado in zastopniki pravoslavja, in <|o:ž-uosti Odliorn so, <I.i skrbi za 1o, da nihec ne ovira razširjovanja in množitev cerkev. Xa primer: ako zaželi -knpinja vernikov— tudi ako jo .Še tako neznatna — ustanoviti novo cerkveno občino. treba jo le napisati tozadevno prošnjo, jo podpisati ter jo od poslati lokalni eerkvoni obeiiii ali pa glavjienni lokal-neinn zastopniku vlade. Krajevni -ovjet ]K»tem preloži prošnjo zastopniku organizacije Cerkvenih Zadev, kateri potom ko dobi vsa potrebna pojasnila to zadevo. od]K)š|je prošnjo za-jodno ^ svojim poro«" i lom irla-vnenni odboru cerkvenih zadev v Moskvo. Dvajset osob je do-vo'j veliko število za ustanovitev nove eerkveno olW-ine ali kon^renaei je.
V	Mo-kvi so odprli teoloici-eno šolo. kateri ^e vz*raja potrebne duhovne in.kakor so po-roea bodo v kratkem odprli še eno tako r.eilišee v Saratovn. da-
SIVALKE
na moških klobukiii; dolina sezona. Vsaka dobi kito samo one barvo in blok za celo -ezono.
Stalno delo.
HA RT FORD 11 ATS 710 BROADWAY XKW YORK C IT V
s—;;<>,:;i, n—i
Ne pozabite krvavečega na roda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane* Slovenskemu Pomožnemu Jdboru 1840 W. 22nd Place, Chicago, HI.
lija. Ako bodo ljudje zahtevali, da "O ustanovi še nadaljno števi lo semenišč, bofle Odbor Cerkvenih Zadev te zahteve seveda podpiral.
Ako nastain jo kako potežko-i-o jfle«le poprave že ob^tojceih «-<*rkva. osrednji odbor vedno poti mira župljanom, da lahko nakupijo ve- pritroltiii matorijal po nizkih eenah, ki >o doloeene po vladi to ali one sovjetske republike.
oririj Origorjevie Karpov jo tudi poročevalcem i a>opisja naznanil, i! a jo sedaj v Sovjetski Rnsiji ver- eerkov in duhovnov. kakor pred -edajno vojno.
(!lede eavkov. povedal jo j »o roeovaloem, da -o postalo vse cerkve ja-t naroda in d i v<*riii-kom ni p«>tn«ba pla '-ev;.Ji nika-koi^a davka tekom dobe v kale n ta ali ona cerkvena oU'ina obstoji. Kdino. kar morajo ('lani cerkvene ob«"itio jilaeati je najemnina za zemljo, na kateri stoji cerkev, in ta najemnina je izredno majhna. Odbor jo do--edaj dobi! nekoliko pritožb o raznih župnikov, katerih dohodki so bili napaeno klasi 1'icirani. in v-«' to se jo takoj \ ol»ojo--iransko zadovoljstvo poravnalo.
Treba bodo pa rešiti še jed no vprašanje. Y-\ sovjetski državljani so morajo odzvati vojaškim dolžnost i m »v slueaju mo-bilizaeije, in duhovni seveda, ni-o izvzeti.Toda, kadarkoli so župljani po- lali kako tako za-tifevo ziroraj imenov.'Hiomu od born. ozir. kadarkoli »o župl jani. v-led mobilizacije ostali brez župbika. je odbor vedno kakor hitro mogotV poskrl>el za to. da jo bil župnik odpuŠeeii iz vojne službe in da "O je takoj vrnil med svoje ž.tipljnne.
Karpov tudi izjavlja, da bodo njegov odbor v prihodnjo vodno -krbol za to, da niti jed na cerkvena ob'-ina no ostane brez .duhovna.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TETO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ai Mir pisano it nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest T 27 letih!"
Stane 23c v uradu — 301 po
Je alogt teb knjiUe eeh> omejesm. Je priporočljivo, d« poSlJlte naroČilo prej ko mogoCe. K naroČila priložite t dobrem zavitku fotoTla» aa. -znamke (ZdraSenik. driar). — NaroČite Uhkko pri:
OWIiqiABTKI SLOVTOO PUBLISHIKO CQMPAHT
Ne« Veric II. H. t
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
Biwzes of Spring Time of Blossom (Cretnl Cas) Po Jezera Solo
Spars J Milka Mojs Orphan Walts Dekle na rrtu
Oj, Mari«"k;i. (^IjnJ I';i ri*ic;i
Wladl k speta ^e
*	Gremo ns Štajersko Stajerl?
*	nappy Polka Ce na tnjem
*	Slovenian Daaoe Vanda Polka
*	Židana marela Veseli bratci Ohio Valley Sylvia Polka Zvedel sem nekaj Ko ptlCiea ta i»«it Kadar bo« ti randrat Sel Ht»1f>n« PfHkn Slovenska Polka JVI<11 7. menoj Dol n pfnnine
*
*
^"ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za pjanonharmomko za $1.
Po 20c komad
Moje dekle je se mlada Barbara polka
NaroČite pri:
Knjigarni »lovenic Publishing Co.
Slf W. ISHi Street T«lfc M; M. V.

'GLAS NABODA"
WEDNESDAY, AUGUST 30, 1944
V STANOVI JEN L. UM

Poročila iz raznih naselbin, kjtr bivajo in delajo Slovenci
ZA POBOLJŠAN JE POLOŽAJA '800 MILIJONOV AKROV ZEMLJE NA FARMERJEV	RAZPOLAGO NOVIM NASELNIKOM
Iz ^lavnqfin Uirsta Kuundo, Oftfciwa. prihajfii Poljedelski minister provineije Ontario T ra/veseljivo po rotilo glasom katerega so si za-(L. Kennedy, je .klavno obokal mnogo uoohljii-st opni ki vseh političnih strank kanadskega par- rlenili j>okrajin v severnem Ontario ,ued temi
lamenta jedi iti v tem, da se za poboljša nje far-merskega stanu v Kanadi, dosedaj ni mnogo morilo in »los. gio, kajti farmerji niso bili deležni narodnih prihodkov in dobičkov v toliki meri, kakor hi bilo nmestno iti pravično.
Vlada je ravnokar izdelala zakonski predlog, kateri določa, da se kakor hitro mogoče ustanovi poseben odbor, katerega naloga bode skrbeli za to. da so cene poljskih pridelkov ne znižajo v takozvani prehodni dobi od vojne na mir. Tozadevni predJo? je parlament sedaj skoraj eroglnsno odobril, in pri tozadevnih debatah je prišlo le do neznatne kritike.
Imenovani načrt določa, da <e izroči ovnenje-mn odbori i svota v znesku i0,(HJ0.: >04» v -vrbo nadzorovanja eon poljskih pridelkov. Ta od-bor bode izdal natančne predpise glede een, katere morajo farmerji dobivati za svojo pri del -\
tudi Tem i s kam ing, Ivapuskasing in druge ne-obljiidene kraje.
Sedaj naznanja, da je samo v severnem On-tariju na razpolago najmanj MH),(M>0,.:<X) akrov zemlje, katera vsa je na razpolago eventuelnim na šolnikom, kateri so žele ha viti z pol jede J-jstvom. V>lod njegovega jx>ročila je seveda nn-'stalo vprašanje, kako naj se le velike pokrajine naselijo. Poljedelski minister je u ver jen, da bode takoj |«> sedanji vojni število prišeljoneev \ Kanadi izredno naraslo. Posvetoval se je •JTlede te zadeve tudi z zastopniki dveh največ jih kanadski železniških dmžfb. Ti zastopniki >o mu naznanili, da je vsak novi naseljeuee, ki se prične ha viti z poljedelstvom, vreden za železnico — v letih slabega pridelka, po ^44)0 in v teti li. ko so vsoara mnogo pridela, pa po $K*M> na leto.
Mr. Kenned v tudi naznanja, da bode ontarij-
ifwftnci & JCanadi
DORODELNA AKCIJA V SUDBUBYU
Sudtmrg, Ont. — Tukaj v na-Jskih dru/Jn in *an*eev. Uponje ši naselbini se pobira p^nošena imam, da se bo vsaki odzval te
DR. KERNOV	| njem življenju. Knjiga ima 3*J7
BESEDNJAK	strani, ima lep jasen tisk in je
Prejeli smo nekaj iztbovI tr<1° vezana v platno. Velja $5. drng^ izda je angloško-Vloven-! Naročite jo lahko pri: Knjigar-SKoga besedrfiaka. ki ira ie so- ni "r;rnp Naroda''. 216 West.
mu vabilu, za pomoč po nošeno mbleke za Afriko in Jngo-davi-
obleka. Dobrovoljni pri nosek odda na 370. M a utegne St. I^ihke o4>leke >e bodo j»osl»le vj jo.
Afriko, druge pa bodo poslane) Kampanja za pobiranje sta-j li povpraševanja po njem. Dr.
?Kega f>esedrfjnkn, ki ga (e se stavil dr. Frank -T. Kern.zdra-I1Sth St?-> York X- ^ jvnik v Clovelandu.
Tak besednjak smo zelo po-, t robo val i T11 vodno smo dobiva-I
. ..	*	j ----'"-l"*",!" '•«" ^"hhiiijc	u	|m n^ri liliji). |M» ll|IMil. I/T.
v Jugoslavijo. Citali smo pi«W re obleko je do 15. septembra.' Kern je tudi sam izprevidel, da; iz Afrike, da so goli in bosi. Mi In po tistem se bodo imena v " jim moramo skočiti na pomoe, j Časopisih objavila, kateri jo kaj
ker to so naši bratje in sestre.j dal v ta namen._
Koliko je teh siromakov, ki ni-| Vojna so krajša. Mlatiči >o majo svojeev v Kanadi in v A-jpo podih nasadili, da so žito o-meriki in morajo goli in bosij mlati. In potem bodo izčistili hoditi. Xjim moremo mi skočiti! zrnje v on kot. pleve v en kot. na pomoč. Zato imejmo usmi- Žito br. spet obrodilo, pleve pa Ijeno s roe do svoje-.-, bližnjega. $>o«to uničili. Smrt fašizmu, svo-kakor do samosra sebe. Tn se nelboila narodu! Vsak poedinec, ki
to čita. imejte nsmiijeno srce do siromaka, ko kličejo: ''Po-maimjte!"
Frank Zaie.
'je tak besednjak potreben, zato ga je ponatisnil po svoji pr-l vi izdaji, ki jo izšla ob koneu! prve svetovne vojne. Druga izdaja je popolnejša od prvo in' ima vso najpotrebnejše besede, ki jih rabimo v svojem vsakda-'
vpraša, kaj moreš dati, vsaka malenkost zadostuje in bo siromakom prav prišla. Tukaj v naši naselbini je precej sloven-
Rojake,
pošljejo
prosimo, ko za naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
i. . .... i » • i	• .	• i » •	......................u<w.n«iiija, na oone oniarii-
ke. tudi v -liieaju, da razni trgovei sklenejo pro-uka v;ui« v v ,L-n,»	i	.	, •
i * .. ■ i • i ,1 .i..........•	v..km \ \>akem pog|<«<ln nomaira a nase nt-
dajat, te pridelke pod običajnim, cenami. \ letnikom, p«,sobno še pri čiščenju divjine katero ie
inčam hode vlada sama nakupila pridelke di Vod v<em ootrelmo m-inT. t	^
'	. .	m l,0,H 1,110 pripravili za oranje, itd.
to, da postanejo
lučaju bode vlada r. ktno od farmerjov in jih prodala. Ako In i-i:iel kak farmer pri tem kako izgubo, jo bode vlada pokrila z denarjem iz zgoraj omenjene svote.
Tozadevni predlog jo v dolenji zbornici parlamenta krit i kova I zastopnik .lolin Blaektnore k? je izrazil mnenje, da svota v znesku 200 milijonov dolarjev bodo najbrže premajhna koine bode udovofljila vsem potrebam poljedelcev. Tudi bi bilo t roba ustanoviti poseben zaklad, s katerega pomočjo bi se skrbelo za cene poljskih pridelkov tudi v povojni dobi. Položaj fanner-.,< v. ki se p<vajo z pridelovanjem pšenice v prerijskih provineijah, bode po sedanji vojni povsem drugačen, kakor je bil takoj po koneu prve svetovne vono. Tedaj so namreč cone pšoni-ec tekom vojne silno narasle, toda ko je nastal •zopt t mir. so vso države, ki so bile v vojni, skle-nle. da Itorio potrebno pšonieo pridelovalo do-tia. da-ira vno jo bilo to doka j dražje, kakor če bi uvažale pšenico iz Kanade ali pa iz Zjodinjo-m li držav. V s led toga .ie mnogo .naročil za nakup kanadske p<cnieo izostalo. Posledica temu je bila. da je cena pšenici pričela padati. To jo pa treba soda j preprečiti, za kar bode vlada vse kako »krbola.
ZAKON, KI SKRBI ZA MIR
C'batoauguay, Que., avg. — tukajšnjem mestecu, ki leži onstran roke Si. Lawrence od e eMa .Montreal, je končno vendarle zavladal mir ob sobotah, kajti novoizvoljeni občinski za-r .opniki so našli med starimi zakoni, tudi zakon, ki določa, da morajo vse glasile po enajsti rri zvečer utihniti in da po tej pozni uri tudi nilh-o ne smo plesati. Constabli in driwyi čuvaji miru morajo v nadalje skrbeti za to. da se ta zakon spoštuje. Čevljarji tega mestec« so se sedaj organizovali in bodo mestnemu zastopstvu poslali pritožbo, ker so vsled zabranjenih plesnih zabav izgubili mno^o dela, kajti ljudje v bodoče ne bodo podrapali toliko podplatov, kakor dosedaj.
Tudi bode vlada skrbela za	...........
naselili k i — tudi ako >o povsem novi prisoljon-«-i — čim preje samostojni. V severnih pokrajinah je dovolj vode na razpolago, tako da dobi vsaka bodoča farma tudi električno silo, čim naraste prebivalstvo v toliko, da se l»ode ta naprava izplačala.
V pokrajinah, ki so oddaljene od trgovišč za [»oljsko pridelke, bodo vlada poskrbela za to, da se zgrado potrebna skladišča, in sicer v Cochrane in v Hearst u, iz katerih krajev bodo polem železnice napravile direktno tovorno zvezo z mestom Toronto.
PRIPRAVE ZA VOLITVE
Voditelji progiesivno-konservativne -tranke v Tetniskaining, Ont., se pripravljajo na bodoče volitve. Tozadevna prva, oziroma pripravljalna -ejn C je tamkaj vršila že l(i. t. m., z izbiranjem kandidatov imenovane stranke, da se na ta način pripravi vs.. potrebno za bodočo konvencijo. Kandidat jo za sedaj Še niso znani javnosti. toda odvetnik CJ. D. O'Me ara. bode brez-dvomno odbran novim kandi«latom, dasiravno trdi. da ne bodo kandidiral radi -labega zdravln.
POZDRAV IZ KANADE
Sudbury. Ont. — Ko mi je že osmi križ. naročnina potekla kon-om zad- l), Martin, želim Vam, da njega meseca, Vam pošiljam bi rekli: "O. že mi -rro deseti money order znesek ^..Vl za j križ," in da bi šc dzravi čitali nadaljno naročnino. Obenem! naŠ stari list 4*01as Karoda!'* pa li*|>o pozdravljam vse citate-Ije lista 4'(»las Xaroda ste, ki
in ti I Tn	oglasite in kaj napi-
o osebno poznan.o.Vi-P*; knk°, ti,m T»° Polotim, tal sem tudi pred kratkim, ko J ^^»Jo! Vas še enkrat piše Martin Škerjanec iz Kve-j^	ktdtor tu-
leth, ^linn., da mu jo mogoče! '
zadnja naročnina ko mu gre!
npravništvo lista *'(!. X."
■loe Zakrajšek.
Gumij iz Ceylona	Ljudje, ki SO se naveličali
Iz Colombo, Ceylon, se javljaj "*v sl-irih hiš in ki so lekom da so iz velikanskega otoka Cevlona, odposlali tekom zadnjega leta. oziroma poslovnega leta UM-.'!—14 jO,f«in ton snrove-ga gumija v Zjediniene države.
Pomanjkanje stanovanj
Kljub temu. da je Kanada iz- komfčm7 in Xne redno ve',ka dežela, nastalo je pitava po ime
r^rt i u .L-., i -.i-. I> 1.....::t. i .1 ____ 1 _	'
vojne zaslužili in prihranili lepe svote denarja, bodo tudi zirradiii mnotro novili hiš.
Prebivalstvo mesta Kirkland Lake in okolice hitro narašča
Medtem, ko se je Številb prebivalstva mesta Kirkland Lake, Ont., početkom vojne dokaj pomanjšalo, ker je mnogo ljudi odšlo na delo v obrtne kraje, pričelo je število prebivalstva zo-l>et naraščati. Tudi trgovske razmere in zani inanje za rudarstvo, se je dokaj poboljšalo tokom poletja, kar znači da bode v nedoglodnem času mnogo več ljudi za stalno zaposlenih.
Tekom tega leta so stanovniki mesta Kirkland Lake zgradili za $150,000 novih hiš in poslopij in tudi plače so razni podjetniki povišali
svojim vslnžbeneem. Stavbo znanega Collegiate . ....................^ ,nmt, rmjm
Institute so povečali, kar je stalo $30,000, tako pkaW tudi svoje ime in natančen naslov—Vsak
11 ti knHn ,, 4^—______].-__* JI	v . .	..	_
da bodo v tem zavodu početkom šolskega leta lahko odprli tri nadaljne razrede.
Umesten poziv prebivalstvu Kanade
List "Grand Forks" <B. C.) Sentinel", objavlja v svoji zadnji izdaji slo^či poziv vsem ljudem, ki bivajo v Kanadi:
"Pri naa, v Kanadi, smo bili do sedaj preveč konservativni z ozirom na narodno propagando in tod! preveč odpustljii-i in liberalni z ozirom na priseljen**, katere smo dosedaj prepuščali samim sebi, kajti mi nismo zahtevali da b. priseljenci prevzeli tudi dolžnost Kanadčanov s tem, da postanejo kanadski državljani Kanada, kot narod zamore biti srečna le tedaj ako v»e njeno prebivalstvo živi in deluje po'
LOV NA MEDVEDE V SEVERNEM ONTARIO
\ Ontario se je ravnokar zaključila sezona lova na med vede.' Samo v okraju Charlton, Ont., >0 b-kom minole sezone ustrelili nekaj nad o0 medvedov, kajti toliko lovcev se je prijavilo oblastim, katere jim l>odo izplačale predpisano nagrado. Minoli teden se je prijavilo še pet lovcev, katerih vsaki je ustrelil po enega medveda. Xa urada za vsakega medveda znaša $10, m ta denar plača vlada provineije Ontario. Med lovci na medvede sta dva, katerih vsaki je u-trelil po dva medveda.
Nove odredbe z ozirom na prodajo starih avtomobilov
Odbor za določbo een raznim potrebščinam v lvanadi je ravnokar izdal tudi nove odredbe z ozirom na prodajo starih avtomobilov. Xamen novih odredb je preprečiti prodajo takih avtomobilov po protizakonitih conah.
Od sedaj nadalje, oziroma od počet ka t. m. mora na vsakem avtu, ki je na prodaj pri prodajalcih takih avtov, biti označena tudi cona. in prodajalci morajo vsako prodajo takega avta prijaviti pristojnim oblastim. To velja za prodajalce, ki se bavijo z prodajo takih avtomobilov redno, kakor tudi za vse zasebnike, ki prodajo svoj stari avto. Osebe, ki javljajo v ča-soptsju oglase, da bi radi prodali svoj avto, morajo dotfčni avto v teh oglasih natančno popisat i, in označiti tudi ceno, katero zahtevajo,
posameznik zamore tekom dobe enoga leta kupiti le en avto. Cene starih avtov ostanejo tudi v nadalje nespremenjene, kajti tozadevne vladi ne določbo oblasti dosedaj še niso spremenile.
Garaža za otročje vozičke
Iz Toronto, Ont., se javlja, da sedaj, ko lastniki stanovanjskih hiš dokaj nerado oddajajo stanovanja rodbinam, ki imajo malo otroke, Toronto več ne spada v vrsto onih mest, kjer so to še vodno dogaja. Na dvorišču neke tukajšnje velike stanovanjske hiše so ravnokar zgradili veliko garažo, ki ima štiri velike oddelke, v katerih imajo matere spravljene otročje vozičke svojih otrok, kadar teh prepotrebnih vozičkov bač ne potrebujejo. Te vrste garaže je izumil in zgradil lastnik prve stanavanjske hiše, ki je to novost uvedla, Mr, A. B. Beverly.' i
po nekaterih krajih vsled svi tovne vojne vendarle pomanjkanje stanovanj, ki je dokaj občutno.	. .
Vlaki, bnsi. hoteli, rostnvran-ti in vsa slična podjetja imajo vedno obilo posla in eelo ulice mnogih malih mest v Kanadi, so sedaj izdatno bolj obljudeno, kakor pred vojno. Zasebne hiše, ki so bile pred vojno dokaj udobne, so sedaj tudi prenapolnjeno, kajti hčerke gospodarjev, katerih možje so sedaj pri vojaštvu, so se enostavno preselile k svojim starišom zajedno z. svojo d«>eo in tudi delavci, ki so zaposleni pri vojnih podjetjih stanujejo večinoma v zasebnih hišah. Xekateri ljudje se čudijo od kje >o prišli vsi
novinci** v razna mosta in naselja.
Povsodi so pa lokalne oblasti pripravljajo na povojno dobo in že sedaj se zatrjuje, da bodo vse začasne stavbo in hišo takoj po vojni nadomestili z no-\'imi in stalnimi stavbami, ki bodo v vsakem oziru udobne.
Tudi vsa javna poslopja bodo prenovili in po potrebah povečali.
Zanimiva predstava
V Belasco gledališču na 441 h St., blizu (»th Avenue v Xo\v Vorkn se sedaj proizvaja zelo nem zanimiva menu "Lower Xorth"\ takozvana "Tihe comedy-drama of the Navy". — Proizvaja se vsak dan ob 8..*i0 zvečer, ob sobotah in nedeljah pa tudi popoldne ob "2.^0, ter po zmernih ljudskih eenah.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA	E D N 0 T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39.150	Premoženje $5,500.000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNA ft A 128.4**3%
Če brttA dobro srhi in tvojim drmffm, lararnj m pri najbolj*!, poten! in nadMlrentni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEIINOTL kjer «e lahko laoarnW ta Mirtaloo, razne poškodbe, operarije. proti bolezni In onemoglootl.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ienske od 1«. d« M. otroke pa takoj po rojstvo In do K. teta pod tvoje okrilje.
leta;
K- S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrrte certifikat* tedanje dobe od S35t.ltt do ta.Mt.M.
K. S. K. JEDNOTA jo prava mati vdov In sirot. Če te aUI tlaa all tlaniea to mogotne In bogate katnllftke podporne organizacije, potrudi te In prittopl takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podroboovtl se ohrnlt« na oradnlke In aradnieo krajevnih drniter K. S. K. Jednote, aH pa aa:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street.
URAD
Joliet, Illinois
[KNJIGARNA
Publishing Company
216 West i8th Street_New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KN JIŽNICA
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
U daje poljndna
ameriški državljan.
Poles TpraSanj. ki jlli narada« •odnlkl stavijo pri lapttn as dr tavljaaatvo, vsebnje ^ojUHca Se v H. detn nekaj ftfnlb letnic to ■Kodcrrlne ZedtnjenUi driar. v ITL
dol« pod naalovom Ramo, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-ajenlb drtar, Llncohwr jroror t Getty tbuigu. Predoedaikl Zedlnja nlb d rta v in Poedtaa diflav«. Ctmi kajfM |a
samo 50 centor.
In se dohl prt: 8WVBNTC PUBLISHING CO.
ne worn tata st,
York 1L N. V.
I
Domače živali
Spisal Damlr Felgei
Kreutaerjeva sonata
Spinal L. N. Tolstoj
Andrej Ternore
8piaal Ivan Albrobt
Preganjanje indijanskih
misijonarjev
Spisal Josip Spliima*
i
Pravljice
Zapisal H. lfajar
12
Frank Baron Trenk
Po rasnih Tirih naptoal GJnro Pandurlč
15
Suneiki invalid
Spisal Sllr^star KoAntnlk
IT
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ocrlner
It
Mladim srcem
Dragi zrezek. Zbirka za slovensko misdlno. Spisal Ksarer Meiiko
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Iadala družb t sr. Mohorja) L. S kupoli
IGRE	
28	
Magda	t
< Itrra)	— Alojzij Remec
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igral — Pavel Oolio
30
Potopljeni zvon
(Igra i — fierbart Hanptmann
31
Revizor
(Igra) Nikolaj Vaslljevl«
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. 1,1 por m
33
Črne maske
(Igra) — L. Andrejev
29
Denar •
Dr. Kari Eoglla — poslovenil I>r. _ Albin Ogria

IS
Paniki zlatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino
j Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, j« oni, ki ga niste kupili I
Praški Judek
Spillmanno'va povest — Pre-vel Josip Vole
Bptaal Sliv
Kota talk
34
Antingone
(Igra) Poslovenil c. Oolar
34
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F.
Petroslo
3«
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. Erbežnikin ¥. Hoje

Kupite en "extra" bond ta teden!
* »nloga teh knjig aelo omejena. Je pri naročita priporočljivo
hid vat drift, da *am bo aa ta natla mogočo vsakega islsuljlil.
IWEDNf&tUV, ATTGTTST SO, 1944
PROKLETfl
:: Spisal EMTT.E RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L.
(109)
Bledo lice grofinjo in slonokoščeni Kristus sta čudno konirastovala s črno barvo drugih reči j.
Grofinja da znamenje, in služalbniea se odstrani.
Zdajci se gospa Russieres bliža slepiči, prime jo za roko ter dobrotno izpregovori:
4*Vas je zadela liuda nesreča. Pa umirite se! Ne tresite se tako! Vsi nesrečni ljudje spadajo k moji družini. Dejte, sedite nem k meni, sestra moja ter povejte mi, kaj lahko stori grofina Bnssieres za vas/*
* Ko spoznatfe. g**; pa grofi njav vso nevrednost mojo," odgovori slepiča Mestnim glasom, '\potem me jezna in zanie-ljivo pahnete o<l sebe. In vendar sem prišla semkaj, da vas prosim odpuščanja*"
"Moj Bog, moj Bog, kaj ima to pomeniti l,%
Slepiea poklekne ter jokajoč »klene roki.
Grofinja je iznenadena in zelo ganjena jo hoče vzdigniti.
Pa tnjTca zelo nemirna za kriči:
"Ne, ne! Tu je moje mesto; kajti jaz sem malopridniea. O. gospa grofinja, gospa grofinja, imejte usmiljene z mano, odpustite mi, o odpustite mi!"
"Pa kdo li ste? Tn kaj vam imam odpustiti?"
"Jaz sem ničvredna stvar, in vi mi imate odpustiti grozno zlodejstvo!"
"Nesrečnika? Vam se meša ... Vi me plašite . . . Zaman wčem v svojih spominih . . . Ne, jaz vas ne poznam! . .
Gospa grofinja me takoj spoznte, ko vam feodem ime-novala svoje ime. Najprej pa poslušajte, kako se je maščeval Bog nad mano, ki sem vas izdala! Kajti Bog. Bog pravičnosti, kaznujof'-I Bog me je udaril s svojo šibo! . . . Slepa glepa! . . . Strela božja me je zadela, ogenj neVški mi ie o-palil čelo ter uganil na veke luči oči! ... V pepel sem se imela izpremeniti! A Bo? tega ni hotel; kazen 'bi bila tedaj premeh-ka. Zaklel me je v to, da dalje živim ter se spominjam svoje grdeče in se kesam »bog hudodelstva svojega! Otnlaje me brez končna noč; pa eelo v najčrnejši tej noči živo gledam pred se-J>oj podobo svojega zločinstva!"
Poslušajočo grofinjo je obhajala groza. Ni vedela kaj
I	K
Slepiča pa govori dalje: "Jaz stanujem daleč od tukaj, v okolici Soissonski. S tem svojim sinom sem potovala sem da zadoibim vaše odpiranje, gospa grofinja. Saj ste tako dobri tako krotki in plemeniti; mislila sem si, da vas moje stanje gane m da se ne boste glušili ponižni prošnji obupane ženske!"
4 Jaz ne urnem ničesar o vsem tem, kar mi pravite " odgovori grofinja s tresočim glasom. "Za božjo vofljo, javite se jasneje; povejte mi, kdo da ste."
"Bila mi je nekdaj Čast, da sem slutila pri gospej grofi-
nji," zavrne s'lepica. "Gospa grofinja ste me imenovali Marjeto."
"Marjeta? Vi ste?" zavpije grofinja Bussieres. "Je li mogoče?"
''Da!" za jeclja slepiča. "Jaz sem nevredniea, ki ste jo odlikovali s svojim zaupanjem, ki vas je pa izdala v zahvalo!"
Grofinja je šepetala vsa iz sebe: "Moj Bog, moj Bo- kaj
ima to pomeniit 1 V' Potem nadaljuje: "Vi me prosite odpu-
m anja. Dobro! Rada vam odpustim, pa povejte mi - kai' Vi
*te me izdali? Kako? Zakaj? Govorite! Kaj ste mi naredili slalbega ?"
Marjeta izpove sedaj ihteč, tožeč in grevajoč se o vsej zlo-Jini zaroti proti grofinjenuu otroku.	!
Grofinja je .bila, kakor da je padla lz oiblakov. Tudi ona poklekne ter tresoči svoji roki povzdigne k ntfbesom.
Njen otrok, ki ga je tako doBgo objokovala, ji je bil torej
uplenjen!. . . Kaj so pač naredili iz njega? Kaj je pač postali
. . . Ubile solze so jej tekle po licih, a njene oči so se svetile
Potem izpregovori z ganjenim srcem: "Uboga Marjeta jaz
vas pomilujem! Naj hi ,bil vaš zločin še večji, ne bi vam' mo-
* ta ničesar, očitati danes, ko vam kes napolnjuje srce«
Marjeta! Vi ste mi prinesli novo veliko (bolest, a obenem mVje
zopet zabhšačalo upanje. - " Vstanite 'Marjeta, vstanite, vam
pravim! Zakaj vi niste največ kriva! Grofinja Bussieres vam odpušča 1" . ..
Slepioa in njen otrok sta ostala čez noč v gradu
Grofinja je uganila sedaj vse. TTmela je,s kakim« črnimi mifelirm tTe deloval njen soprog, in kesala se je, da mu ni koj iz začetka dokazala svojo nedolžnost.
SANSO VA KONVENCIJA
(Nadaljevanje z 2. str.)
32—St. Michael, Pa: X(l>-X. »
94—Hostetter, Pa.: K(l)—X. 96—Aulbum, 111.; X(l)—X. 97—Newark, N. J.: Andrew Sprogar—Leo Bizjak. 98—Export, Pa.: Leopold Pri-
stau—Jaikob Bele. 100—Wrllke.e Barre, Pa.: X(l)
—X. / 101 —Oneens-bur.g, Pa.: X(l)— X.
102~Forest City, Pa.: Mathias Kamin-.	f
Prispevajoče organizacije:
JPO-SS 26 Indianapolis, Ind.: Valentin Stroj—Louise Jug. .JPQ-SS 32 So. Chicago, 111.
Frank Kjoeio—(Mary Kuhel. JPO-SS 33 , Brad dock, Fa.
Anton Rednak—Matt Juuko JPOHSS 39 Ooverdale, Pa.: Fr.
Bait—Paul Rolich. E.S. Fed. SNPJ Lodges W Pa.: Frajices- Dennotta
Združ. društva, Bessemer, Pa-John Snežič — Mrs. John Smižič.
P overjeiw^t vo J.R.Z.: Charles Pogorel«©-
Piogresivne Slovenke: Cecilia Srbeli—1 ? ranoes Ixorshe,
Slovenski Dom, Pittsburgh, Pa.: George Witkovieh—Fr. Oblak.	j
Slovenska Dobrodelna Zveza: Jo>epli Poniikivar—Frank M. Surtz.
Slo\anska Narodna Podporna! -Jed nota: F. A. Vider—Mike' Vrhovnik.
Za patina Slovanska Zveza: Johanna V. Mervar-.
Slovenska Ženska Zveza: Albina Novak-.
Westmoreland Co. SNPJ Fed-: Mary Fratlel—Alex Skerlv.
SNPJ Fed. za zapadno Pe-ano.: John Kvartiich—Ajnton. Cip-čič.
Združena jugoslovanska društva v New Yonku: Jennie Padar-<—.
Amieriška bratska zveza: Matt Anwlc-.
Samostojno dr. "Sokol", W
— STRAN 2. —
MATI... (Enodejanka)
Peter: In mu nisi niti z besedo branila? (Skrije puško za peč.)
Minca: Niti z eno 'besedo. Sploh nisem pomislila, ali je prav, da gre, ali ne.
Peter: In veš zakaj? Rada ga imaš, vidiš, pa mu zaupaš. Za našo mamo pa se mi zdi, kakor da Franeeta nima rada.
Minca: Peter!
Peter: Saj je šel vendar ravno iz ljubezni do domače zemlje, do svoje matere, do našega grunta!
Minca: Andrej mi je rekel prav tako: "Ne morem mirno gledati, kako nam ropajo in požirajo lnše, kako pobijajo naše najboljše ljudi in nas hočejo zatreti do kraja. Ne morem tega mirno gledati, pridružim se tistim, ki so vzeli puške v roke. da preženejo tujca. Vrnem se v svobodno vas, ali pa se sploh ne vrnem več." Hudo mi je bilo, «)>enem pa se mi je zdel Andrej tedaj velik in močan! Tako rada ga imam! Kadar slišim streljanje, zmerani trepetam zanj.
Peter: In za Franceta?
Minca: In za Franceta.
Peter-. Kmalu l>oš še zame, Minca. če me imaš kaj rada.
Minca: Peter, nikar!
I'eter: Bom, bom, Minca. Čutim, da ne l»om dolgo vzdržal doma. Glej, dve leti že traja ta vojna, bliža se konec. Tre-ba bo tolči, tol-či, tolvi neprestano, brezobzirno In. brez oddiha, pa se bo stegnila italijan«ko-neni-ška fašistična zver. Dve roki imam, in sram me je, da bi jih ime*! Ie za delo in dekleta. Dve roki imam . . . Majhni ravno nista, tudi mehki nista . . . Zakaj ne bi zgrabil z njima za puško ... ali za mašineo* (Navdušeno. z žarečrmi očmi.) Mašineo* (Od daleč se oglasi streljanje mitral jez in pušk. Minca se prestraši in se vsede na stol. Ušesa si pokrije z rokami.)
Minca: Zc spet! France! Andrej!
Peter: (Ki je se<lel na stolčku, vstane počasi, se vzravna kakor je velik in močan, stisne roke v pesti, pogled se mu razširi, na li' ili rahel nasmeh. Odmor. Streljanje.) (Se zmerom nepremičen) Milica! Jaz grem, grem (Plane k peči, potegne izza nje puško). Ma-šinea me kliče. Sestra pozdravljena. Pozdravi mater in reči, da nisem mogel drugače. (Plane proti vratom, ki isti hip «><l-pro in v solni plane mati.)
2. prizor.
Mati: (Na pragu se sr«*ča s Petrom. Mati lovi sapo, videti e, da je ihtela). iVter! (Peter molči, v zadregi je, umakne >»• v >obo.) Kam hočeš * Kje si dfrfiil puško? (iVter ne odgovori, skriva puško za l»rl»et.) Daj puško sem!
Peter: Ne dam. (Odnese jo >krit v «>s<mIii<> sofco. Mati v naglici odloži košaro, ki jo prevzame Minca, ki počasi odnaša stvari iz košare v shrambo, v omaro itd.)
Matif (Minei) Kje je dobil pikiko
Minca: Ne vem.
Mati: Kam je hotel."
Minca: Tja, kamor bi že takoj ob vrnitvi i/, internacije Šel, če mu ne bi vi branili. (Piter so vrne v sobo.)
Mati: (Petru) Kar pojdi, kar pojdite vsi in me pustite samo, ki ste brez srea. (Pri oknu) Ali slišita! Nad klancem >o se -prijeli, partizani so napadli večjo skupino Italijanov, ki so bili na poti v našo vas. Tako mi je pravil trgovce Boštjan. Moj Bog, morda je naš Franee med njimi.
Minca: (zase) Tn Andrej!
Peter: No, in kaj je rekel trgovce Boštjan.'
Mati: Resnico je povedal, da v>ega tega ne bi bilo prav nič treba. Kaj bi mi. je rekel, premalo nas je, da bi v trm velikem s|.o padu spi (Tli kaj pomenili. Treba je poznati mero in vago, je rekel. In prav ima.
j*
mm
Drugi dan, ko je ibila Marjeta zapustila grad, je grofinja odpotovala v Pariz. S soboj je vzela pismo Lucijanovo in list starega Lurannea, ki sta pričala o njeni nedolžnosti.
S kakimi dbčutki je gledala, ko so se odpirala vrata stare palače, hue, v katero je mislila, da nikoli več ne stopi. J
Vratarja, tujega ji moža, povpraša: "Je4i gospod no t Buasieres v Parizu?"	F ^
Vratar odgovori: "Gospod grof je že leto dni na potovanju."	' 1
Grofinja prebledi ter omahne. "Tedaj ni tU nikogar ki bi žnjim lahko govorila?" povpraša z zadušnim glasrjm '
"Nikogar razen gospoda Germaina, ki je int/mdant gospod« grofa." •	j
(Nadaljevanj« »U&I ~
Aliquippa, Pa.: X(l)—X-
Združeni odl>or južnoslovan-skih Američanov, Milwaukee, Wis.: Frank Ermjenc Sloven-ski Narodni Dom, St. Clair: X(l)—X.
Slovenski Delavski Do«m, Col-
i in wood: N (1}—X.
(X pomeni, da upravni« urad SANSa do 24. avgusta ni prejel obvestila o izvolitvi delegata. Številka v oklepaju zna-či število delegatov, do katerih je podružnica ali organizacija upravi-oena.)
Poleg delegatov ali namestnikov imajo na konvencijo pravioo zastopstva tudi vsi SANiSovi' glavni odborniki in
f-icer:	j	,
Člani eksekutive: Predsednik Etkin Kristan, I. podpredsednica Marie Pri s land, IT. podpredsednik Janko N, Ro-g-ejj, izvnšai tajnik in (zapisnikar Mirko G. Kuhel, blagajnik Vincent Oainkar, odborniki Leo Jurjovec, do*. F. J. Kern, John E. Lokar in Frank Za i 17. ter odbornioa Kartka Zu-l pančič.
Člani širšega odbora: Franki Alesh, Chicago, BI.; Uršula Aimbrcžič, Eveleth, Minil.; dr.' F, J,. Arch, Pittsburgh, Pa.;' MU17/ G. Balint, Enunxclaw,' Waf h.; CJharles Benovol, Clever iand, O.; Geo. J. Brince, Evte-le*h, Miinn.; vex. Matija Butta^ Joliet, 111.; Jos. F. Diirn, Cleveland, O.; Josephine Erjavec, Joliet, 111.; John Erm<?nc, Milwaudoee,' Wis.; John Geirm, Pueblo, Colo.; John Gor mik, Cleveland, O.; Mary Jurcaj Detroit, Mich.; rev. Malija Kebe, Pittsiburgh, Pa.; Kathe-| r'ine Krainz, Detroit, Mi4*h.; Anna P. Krasna, New York, N. Y.; Frank J. Lokar, Pittsburgh, Pa.; Ainton Me4j'ač, Cleveland, O.; Johanna Mervar, Clevealnd, O.; Frank CKko-rem, Denver, Colo-; Matt P« |ro-
vich, Cleveland, O.; Frank PuiK-er, Milwaukee, AVis.; Rose Radovich, Pueblo, Colo.; Mary E. Polutnik, Lorain, O-; i/o>eph Ponikvar, Cleveland, if.- Mary Predovich, Butte, Mont.; Anton IShular, Arma, Kjtnjy".; John Tercelj, Strabane, Pa.; Andrew Vid rich, Johnstown, Pa.; rev. Vital Vodušelk^ Frank AVedic, Joliet, 111.; Josephine Zakrajšek, Cleveland, O.; Agnes Zalokar, Cleveland, ().; Anton Zbaišnik, Ely, Minn.; Joseph Zorc, Waukegan, 111.; Ivan Zorman, Cleveland, O.;
liouis ŽeJeznikar, Joliet, 111.; John Kumsše, Lorain, O.; Helena Kušar, Berwyn, 111., in En m Flanhvšek, Joliet, 111.
Vsi izvoljeni delegati, ki s»e bodo udeležiti konvencije, ali njihovi namestniki, kakor tudi vsi SANSovi odborniki, se naj registrirajo pri poweril-nem odboru v Slovenskem narodnem domu med 8. in 9. uro z juti a j. Delegati naj izročijo tudi svoje poverilnice. »
Mirko G. Kuhel,
izvršni tajnik.
"<>. K. Ju|Milici! Trillin* in sv bojujte!*' — U-Hlja s krili . . . Možje. ]H>lni drznosti . . . Povest o slavi!
"WING AND A PRAYER"
Povest o matič-ni ladji z terah-i: DON AMECHE — DANA ANDREWS — WM. RICHARD JAECKEL
CHARLES BICKFORD — SIR CEDRIC HARDWICKE ZANIMIVA IX PRETRESLJIVA POVEST O BOJIH NA PACIFIKC! New.vorS.ka premljera danes v dveh gledališčih.
GLOBE	GOTHAM
Broadway in 4.">tli St.	Broadway In 47th St.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
^Knjiga je trdo vezana in ima 82 I strani"^!
Eec«ptl so napisani t angleikem jtzikn; ponakod pa so tudi t jasilra naroda, ki mn ja kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga Je nekaj posebnega sa one. ki ae sanimajo aa knnanje m ae hočejo ▼ njem čimbolj uvatbatl in izpopolniti
NOVA IzbAJA STANE SEDAJ
"WING AND A PRAYER" V NEWYORSKEM GLEDALIŠČU
ikfe «1111		m flH
	t^yE mMM	
^k m^mA H -	M i ^ŽPŽŽ	
	^^"flMlt^^ III	
Don Ameelie, Cliarles Bickfonl in Dana Andrews v dramatičnem prkiorn v filmu	aiui a Prayer" —.povest matične ladje X. Ta prizorov polu film je sedaj v dveh gledališčih Gotham, Broaway in 47th St. in Globe, Broadway in 45th Street v New Yorku. Pripoveduje prezanimivo povest (» nevarnosti morja in o junaških letalcih, ki so bili dodeljeni ladji, ki je vozila po najibolj nenavadnih progah in je imela naj-^ težje hoje z Japonei.
RAD BI IZVEDEL
Rad bi izvedel za naslov rojakov Matija in ^rarko Cajnar, iz Križevske vasi, fara Metlika,
Jugoslavija. Oglasita naj se na "N. G.", e. of Glas Naroda, 21(1 West 1 Stli Street, New York 11, X. Y.	8—29,30, :i I
Naročita pri
KNJIGARNI^LOVENI(: PUBLISHING CO
216 Wast 18th fltraat	Haw York 11, H. Y.
^ a t ni i iiiiiiiMiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NOVA TZDAJA '
Hammondov
SVETOVNI
ATLAS
V njera najdete zemljevide vaega sveta, ki* so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cena 50 centov
NaroČite pri: "GLASU NAHODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
r
484899235323482348484853235323482348485348532323234853535353