Po poŠti projoman: ia
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , fetrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20^,
Vupravništvu prijemam
za
celo leto naprej 20K—h pol leta „ 10 , — , žetrt , , 6 „ — , mesec , 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate ■prejema upravništvo v
K&tol. Tiskarni, Kopitarjeve olice St. 2.
Rokopisi se ne vraCajo,
nefrackovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. iivzemSi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 112.
V Ljubljani, v petek 17. maja 1901.
Letnik XXIX.
Deset let.
Včeraj je preteklo deset let, odkar je izšla ona velepomembna enciklika papeža Leona XIII., katera je pokazala katoličanom pravo pot v zmedah in bojih novega social nega razvoja. 15. majnik je zato za katoličane velepomemben spominski dan. V onih krajih, kjer socialisti s hruščem in veselicami praznujejo svoj praznik na dan l.maj-nika, radi kršč. socialci 16. majnika prirede kako spominsko slavnost. Enciklika „Rerum novarum" je res eno najpomembnejših kulturnih del, kar jih pozna svetovna zgodovina.
Pred desetimi leti je bila res doba zmede in nejasnosti. Stari konservativizem v naj-odrevenelejši obliki se je ustavljal vsaki iz-premembi. Čutil je potrebo zdravila za razne človeške družbe, a razven nekaj lepih splošnih besed in tolažil ni vedel ničesar. Proti njemu pa je stal samopridni liberalizem, zveza kapitalistov s celo jato udinjanih slu žabnikov, ki je kot pijavka iz ljudstva srkal blagostanje in mu strupil nravno moč. Velikanski propad med bogatini in proletarci se je odpiral in zeval vsak dan globlje.
In vzrasla je mlada stranka, močna, brezobzirna, odkrita. Scc. demokracija se je potegnila za zapuščene, za zavržene in tlačene. Zato so pa milijoni drli za njo. Ne premišljuj^ njenih naukov, verjeli so izstradani revoži le eni sami njeni besedi, eni besedi, ki jim je govorila jasneje nego debele knjige: Mesto lakote kruh, mesto bedo razkošje! Kakor opojna pijača je vplival ta uk na mase. Prepričanje, da se mora razbiti v kose ves sedanji družabni red in nastati nova družba brez kraljev, brez vere, brez kapitalizma, raj enakosti in bratstva, — to prepričanje je s sanjarsko domišljijo prevzelo tlačene in jih tiralo v železno organizacijo soc. demokratične armade.
Težko je bilo najti prave poti za rešitev socialnega vprašanja, in zato je tako velikega zgodovinskega pomena enciklika Leonova,
ki jasno našteva soc. zla, njih vzroke in tudi kaže zdravilna sredstva. Encikliko „Rerum novarum" je občinstvo takoj nazvalo „magna charta delavcev"; učenjaki pa so videli v njej zaključek in program. Bila je zaključek iz raznih preiskav, ki so, stoječe na različnih načelih dovajale do raznih sklepov. Z jasno besedo je tu izključeno, kar je slabo, in združeno kar je d >bro in koristno. Ta enciklika je pa tudi program, ker na njeni podlagi se je začelo razvijati celo novo slovstvo in krščanske stranke so začele svoje delovanje ure vati po njej.
Papež se je postavil odločno na stran zapuščenih in tlačenih Zi to zahteva pravic, varstva in pomoči. Samopridnosti mogoč-njakov se stavijo meje, od cerkve in države se zahteva skrb za ljudstvo in brambo proti nasilnikom, ljudstvo samo se pozivlje k zakoniti samopomoči po društveni organizaciji.
Uspeh teh ukov se je takoj pokazal. So«, demokracija je hitro zmagovala, ker ima v sebi veliko agitatorično moč. Ker se gibl|e v ekstremu in zahteva več, nego je mogoče doseči, zato je soc. demokracija pač močna, kadar napada, a slaba, kadar naj sama kaj naredi.
V kršč.-soc. programu pa, ki ga je razvil papež Leon, vidi ljudstvo vse pogoje, s katerimi mu je mogoče v resnici pomagati,
a tudi vlade imajo v njem začrtane reforme, ki so rešilno za nje same.
Zato je pa od tega trenutka, ko so se začeli katoličani ravnati po papeževih navodilih, naraščanje soc. demokracije takoj jelo padati. Desetletje, ki je prešlo včeraj, pomeni velik preobrat v političnem in Bocialnem razvoju.
Če pogledamo le v našo domovino: Koliko soc. dela se je zvršilo zadnjih 10 let! Prej nismo imeli skoro ničesa. Dobrih mislij je bilo sicer mnogo, a do dejanj ni prišlo, ker nismo imeli nobenega programa. Zato je delavstvo prešlo v mnogih krajih v socialno demokracijo, in za poljedelca se ni storilo
skoro nič. Zdaj pa je vzrasla hitro mlada organizacija, ki je marsikje izpodrinila socialno demokracijo in liberalizem ter obeta, da se razvije v krepko falango v korist ljudstva.
Državni zbor.
Dunaj, 15. maja. Vinska klavzula.
Včeraj popoludne je poslanska zbornica po daljši razpravi rešila tudi pet predlogov, da se odpravi vinska klavzula v novi trgovinski pogodbi z Italijo, to je, da se sedaj veljavna carina od italijanskega vina zviša od 3 gld. 20 kr. na 20 ali vsaj 12 gld. To je vsebina predlogov, ki so jih začetkom le tošnjega zasedanja izročili poslanci iz vinorodnih dežel, mej njimi tudi slovenski po tovarišu P le i f e rj u.
Trgovinska nagodba z Italijo poteče leta 1903, a že lani so dalmatinski, kranjski, goriški, tirolski, isterski in nižje-avstrijski deželni zbor v resolucijah poživljali vlado, da v novi nagodbi ne obnovi vinske klavzule. To je dokaz, da je ta carinska določba v resnici na veliko škodo avstrijskim vino rejcem. To vprašanje so torej poslanci sprožili tudi v državnem zboru, ki je včeraj skoraj soglasno vsprejel odsekove predloge.
Ko je bila leta 1891 v poslanski zbornici na vrsti vinska klavzula, so poslanci dr. K1 a i č, baron Dipauli in Robič v imenu svojih tovarišev zahtevali, da se carina od italijanskega vina zviša od 3 gld. 20 kr. vsaj na 8 gld. od hektolitra. Toda večina je v zbornici zavrgla ta predlog, ker bi sicer bila trgovinska zveza z Italijo, Nemčijo in Švico skoraj nemogoča. Odločevali pa so tedaj politični razlogi, katere je vlada višje cenila, nego gospodarske koristi. Nemčija je hotela Italiji za politično trozvezo pomagati na škodo Avstrije.
Preobširno bi bilo, ko bi navajali ogromno gradivo, ki dokazuje naše trditve. Francoski zakon z dne 27. februvarija 1888 je silno obdačil italijanske pridelke. Carino
od italijanskega vina je zvišal od 4 50 na 20 lrankov. Posledica je bila ta, da je Italija leta 1890 na Francosko izvozila le 19.583 hektolitrov vina, dočim ga je še leta 1887 nad 2,782.000 hektolitrov. V Avstrijo pa jo Italija leta 1891 izvozila vina lo 1565 hektolitrov, a leta 1898 nad 1,500 000 hektolitrov.
Še večja nevarnost pa preti avstrijskim vinorejcem s Francoskega. Francozi so obnovili skoraj že vso svojo vinograde. Leta 1899 so pridelali 53 milijonov hektolitrov, lani že 62 milijonov. Avstrija z Ogersko in Italijo se torej s Francosko še primerjati ne more. Francosko vino pa je tudi najboljše, a se prodajo po 6, 8 do 10 lrankov doma. Če prištejemo carino 20 kron v zlatu, more se francosko vino najboljše vrste v Avstriji dobiti po 60 do 65 kron hektoliter. Iz tega sledi, da je carina tudi od francoskega vina prenizka.
Italijanska klavzula je največ škodila Dalmaciji, Goriški, Istri in Tirolski. Ta posledica bi bila tem hujša, čim več bi Avstrija pridelala vina S časom bodo zopet tudi ogerska peščena vina delala konkurenco. Sedaj pa računajte troško naših domačih vinorejcov! Sedanje cene niti ne povračajo obdelavanja in pa 4 odstotke za obnovitev vinogradov naloženega kapitala. Avstrija že sedaj pridela dovolj vina za svojo porabo. Ko bodo vinogradi obnovljeni, potem že celo ne potrebujemo laškega vina.
Carina pa so mora zvišati tudi od srbskega vina. Sploh mora Avstrija za vsa vnanja vina zahtevati 20 gld. carine, sicer Francija naše dežele preplavi s svojimi pridelki. Vinopivci bi se sicer ne pritoževali, a kaj naj stord vinorejci ?
Vinorejski odsek poslanske zbornice bo je več časa bavil s tem vprašanjem. Prepričan je, da bi našim vinorejcem najbolj ugajala carina od italijanskega vina v znesku 20 gld. A na drugi strani se je treba ozirati tudi na avstrijski izvoz v Italijo, ki bodo gotovo vse storila, da obdrži vinsko klav-
LISTEK.
„Strajk".
Slika iz naSih dnij. Spisal Anton Kopač.
I.
Završili so shod. Zunaj se je zmračilo. Od visokih topolov in od nasprotne županove hiše so padale dolge, temne sence po dvorišču, le slabo razsvetljenem z raznobarvnimi lampijoni. Gostilničar je prižgal luči po veži in po svojih treh sobah ter zagrnil okna.
Od dvorišča se je začul krik in šum. Vrata so se odprla, in tolpa za tolpo se je vsula v gostilno in zasedla mize, pogrnjene z belimi in rdečimi prti. Hipoma ni bilo niti najmanjšega kota več praznega.
Iz hrupnih razgovorov, iz Bmeha in prepirov je bilo težko razumeti jasno besedo. Vse je govorilo navskriž, mahalo z rokami, smejalo so in kričalo. Povsod sami delavci in kmetje v prazniških oblekah; tu in tam je imel kateri tudi svojo ženo poleg sebe.
Na mizo so prihajale steklenice in čaše. Debeli krčmar Zaletel je tekal od mize do mize, ves poten in zasopljen. Kozarci so za-zveneli, iz kuhinje je zadišala pečenka, in kmalu se je čulo izza miz žvenketanje nožev ir« vilic.
Najbolj glasno življenje je bilo v prvi, veliki sobi. Krog dolge mize pri vratih so
sedeli skoro sami strojarji. Glavno besedo je imel Križaj, že precej postaren delavec s svetlo plešo na glavi, z majhnimi, rdečimi očmi in silnimi brki. Govoril je počasi, z globokim, hripavim glasom; za vsakim stavkom se je nekam lokavo nasmehnil, pome žikal z očmi in si pogladil brke. Zraven njega je sedela njegova suha žena, ki se je vjednomer hrupno smejala, četudi ni imela nikakega vzroka.
»Tako je ... Mi smo gospodje; brez nas bi ne bilo niči sar. Brez delavca bi gospoda ne mogla živeti. Zato pa se ne damo tlačiti; ne potrebujemo nobeno milosti. Mi že sami vemo, koliko smo vredni in kaj nam gre . . . Zahtevali bomo svoje pravice . . . in čo nam jih ne dado, pa si jih vzamemo . . .«
Pritrjevalno mrmranje in kimanje ga je vspodbudilo, da je udaril s kozarcem po mizi in nadaljeval:
»Tam leži ves dan in pije in je; ne dotakne se nobenega dela in vendar mu leti denar na kup. Ali jo to kakšna pravica? Kdor ne dela, naj tudi ne j(5! Pa to se bo vso spremenilo, kakor ste Blišali. Že se jim tresejo hlače, — mi smo se naveličali trpeti in stradati; tega bo zdaj enkrat konec. Pomagali si bomo sami . . .«
Zamežikal jo in si brskal s črnimi, svetlimi prsti po brkih. Besede so mu uhajale kar tako z jezika, ne da bi veliko mislil
nanje. Po glavi so mu šumeli še različni izrazi mestnega govornika, ki je razkladal na shodu »o potrebah in pravicah delavskega stanu«, — in ker so mu ugajali, uporabljal je te izraze tudi sam, čo tudi je dobro vo del, da bo pretirani in nekoliko smešni. On sam ni še nikdar stradal, niti se ni čutil pri delu posebno nesrečnega. Nasprotno. Dolgčas mu je bilo in ni se vedel kam dejati, ako je moral kakšen dan slučajno brez opravka doma sedeti. Ali ker tožijo drugi, ki so jim ne godi prav nič slabše, — čemu bi ne tožil tudi on? Znano mu je bilo, da se njegov gospodar trudi in peha od ranega jutra do pozne noči, — in da ne »sedi doma in samo dobro je in pije« ; ali govornik so je izrazil o gospodi nekako podobno, in čemu bi se potem tudi on tako ne izrazil?
Prav tako je mislilo in govorilo mnogo drugih. Ali bilo jih je veliko, ki so bc začutili hipoma nesrečne in ponižane. Odprl se jim je povsem nov svet, — svet brez trpljenja, ves solnčen in jasen, kjer ni več nobenega napornega dela, nobenih morečih skrbij, kjer bi ao živelo veselo in lahko, samo svoji volji in svojim željam. In vzbudilo se jim je zavistno sovraštvo do onih, ki jim branijo v ta svet. »če uživajo oni, zakaj bi ne uživali tudi mi ?«
Za okroglo mizo v kotu je sedel v veliki družbi klobučar StrAnar, zamahoval z rokami in govoril najglasneje.
»Narod smo mi! Mi delamo in trpimo in se upiramo do krvi. Malo številce bogatašev in imenitnežev pa se redi ob naših žuljih in pase lenobo ... In da bi nas zarad tega vsaj spoštovali! — Kaj pa še! — Tlačijo nas in zatirajo, zavidajo nam še ta borni kruh, ki si ga zaslužimo v potu obraza .... Ali pravica mora biti ! — Naj gre vse na kup, — pravica mora biti !«
Stranar se je razgrel, da mu je stopila kri v lica; goste, namršene obrvi bo so mu ježile in tenka, široka ustna so se tresla kakor v vročici. Navdušil je svoje poslušalce, da so bili z rokami in čašami po mizi. — Na tihem se je sicer nekoliko zavedal, odkod ta ogorčenost in to sovraštvo. Prišel je v Leševje pred nekaj leti, — in prej se je selil vsakih par let od kraja do kraja. Ali pristudilo se mu je povsod; nezadovoljen je bil sam b seboj, s svojim delom, svojim zaslužkom. Hodil je rad bolj »gosposko« oblečen in ljubil je »višje« družbe. Vrgel se je na delo z zlovoljo in gnjusom in delal dan in noč, — a to samo, kadar je bila Bkrajna Bila, kadar niti soli ni bilo več pri hiši. In polagoma je rasel v njem gnjov do vseh druzih, katerim ni treba skrbeti vsak trenotek, »kam hoče, da ne pogine«. Zato so mu prišli nauki nocojšnjega večera kakor davno zaželena, prijetna razlaga njegovega nezadovoljstva in trpljenja, in oklenil se jih je z obema rokama. (Dalje prih.)
zulo. Z ozirom na to je vinorejski odsek sklenil naslednje predloge:
»Vladi se naroča, da pri sklepanju nove nagodbe z Italijo 1. 1903 vzdržuje za vsa vina (izvzemši peneča, za katera velja carina 100 kron) carino 20 gld. v zlatu in da te oarine ne sme znižati. Le v tem »lučaju, ko bi sicer trgovinska nagodba z Italijo ne bila mogoča, sme avstrijska vlada za gotovo množino italijanskega belega vina carino znižati, toda ne pod 12 gld. To pa le s tem pogojem, da se za vsa druga vina določi carina 20 gl. Uvoz vinskih nadomestil (su-rogatov) pa Be sploh ne sme dovoliti, ali pa jako visoko obdačiti. Vladi se tudi naroči, da izdela strog zakon proti ponarejenim vinom.«
Te odsekove predloge je v zbornici obširno utemeljeval dr. M a r c h e t. Trgovinski minister baron C a 11 pa je v svojem govoru že sedaj izjavil, da se vlada glede te točke ne more vezati na sklep državnega zbora. Minister prizna, da je treba varovati domače vinorejce, toda v zbornici se ne morejo določevati posamezne točke trgovinske pogodbe. Vlada se hoče preje dogovoriti z ogersko vlado in potem kar mogoče varovati avstrijske koristi.
Dalmatinski poslanec B i a n k i n i je jako ostro kritikoval ministrov odgovor. Na-glašal je, da Italija želi zopet klavzulo iz gospodarskih in političnih vzrokov. Toda vlada naj pomni, da ljudstvo noče plačati političnih dogovorov s svojo gmotno škodo. Dalmacija je uničena, ako se obnovi vinska klavzula. Avstrijska vlada naj reče kakor nemški kancelar Biilovv: Vinska klavzula se ne odobri. (Živahno odobravanje.)
Posl. R o b i č je obširneje govoril o postanku te klavzule, ki je Avstriji provzro-čila ogromno škodo. Navajal je razne dokaze, posebno glede na štajerske vinorejce, ter toplo priporočal odsekove predloge.
PobI. Kiihschelm je dokazoval, da imajo od vinske klavzule največ dobička židovski vinski trgovci, ter je zahteval 20 gl. carine. Posl. Schrott je opisaval razmere tirolskih vinorejcev. Zbornica je nato sprejela predloge.
Koncem seje je posl. C h o c zahteval, da naj pride že v prihodnjo sejo na vrsto poročilo o deveturnem delavniku za premo-garje. Soc. demokrat Pernerstorfer je po vrsti predlagal, da bodi seja vsak dan do nedelje. Zbornica je z veliko večino odklonila vse te predloge. Prihodnja seja v ponedeljek popoludne.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. maja.
O potovanju cesarja na Češko piše mej drugim »Pressb. Tgbl.« naslednje pomenljive besede: V dunajskem časopisju se izraža nada, da se bodo pri vsprejemu cesarja v Pragi ozirali tudi na okolnost, da biva v Pragi tudi nemška manjšina. Ravno tako pa smemo upati, da se bodo pri vsprejemu v Litomericah istotako ozirali, da biva tam češka manjšina. Sploh se pa trdi, da pomeni cesarjevo potovanje v Prago ako-ravno ne konec, vendar le začetek konca državne krize, ki jo je provzročila levica v Badenijevi dobi. — Morda!
Sijajna »maga dunajskih krščanskih socijalcev.
V sredo se je vršila v dunajskem okraju Jožefovo mesto dopolnilna volitev za državni zbor na mesto umrlega kršč. soc. poslanca prof Schlesingerja. Že ob njegovi smrti so židovski liberalci raztrobili v svet, da bodo ta okraj pri novi volitvi gotovo izgubili kršč. socijalci, kdor pa je poznal razmere v tem okraju, je seveda imel za take vesti le pomilovalen posmeh. Izid sredine volitve je pokazal, da so imeli poslednji prav. Zmaga kršč. socijalcev je nepopisno sijajna. Kršč. soc. kandidat dr. Al H e i 1 i n g e r je dobil 2317 od 3550 oddanih glasov. V manjšini so ostali: liberalec dr. Nechansky s 489, nemški radikalec s 416 in soc. demokrat Brunner z 263 glasovi. Kršč. soc. kandidat je dobil torej blizu 1200 glasov absolutne večine. — Zanimivo je, kako je bilo razmerje pri zadnji volitvi. Kršč. soc. so dobili le 1301 glas, liberalci 725, Wolfijanci 345 in soc. dem. 335 glasov. To je torej dokaz, kako bedasta je bila trditev liber. listov. —
Po zmagi so priredili kršč. soc. prisrčne ova cije nadvojvodi Fran Ferdinandu, dr. Luegerju in novoizvoljenemu poslancu. Kov volivni red na nižfeavstrijski deželni »bor.
Za dunajski mestni zastop je, kakor znano, krščansko-socijalna večina preskrbela volivni red, ki zagotavlja v novi četrti skupini volivno pravico vsem moškim državljanom, ki bivajo na Dunajti gotovo vrsto let. Ta premenjeni volivni red velja tudi za de želnozborske volitve na Dunaju. Ker pa nikakor ni pravično, da bi veljale za mesto drugačne določbe, kakor za ostalo krono-vino, je sklenila krščansko socijalna stranka, takoj v bližnjem deželnozborskem zasedanju staviti predlog, da se analogno z dunajskim občinskim volivnim redom premeni tudi de-želnozborski volivni red, ki naj stopi v veljavo že povodom bližnjih deželnozborskih volitev. Kajpada bodo to akcijo krščansko-socijalne stranke z vso silo ovirali židovski psevdoliberalci.
Proti dvoboju.
Znana dvobojna afera Tacoli-Ledochow-ski, katero je v posebni brošuri temeljito opisal baron Bischeffshausen-Neuenrode, je vzbudila veliko zanimanje ne samo v naši monarhiji, marveč tudi v inozemlju. Proti-dvobojno gibanje se je pričelo skoro istodobno v Nemčiji in Franciji. V tej republiki se je ustanovilo že številno odborov, ki pospešujejo akcijo proti dvoboju po vseh okrajih in so dosegli že lepih vspehov. Sedaj se je pa tudi v Italiji pričelo veselo gibanje. Na čelu mu stojita marki Filip Cr is polti, kijevtosvrho spisal povest „Un duello", in pa grof Ponziano Castellani T a r a b i n i, ki je prevel zgoraj omenjeno brošuro in jo s posebnim oklicem razposlal po Italiji. Dne 1. maja je v Bolonji zboroval stalni odbor italijanskih katolikov, ki je odobril načrt teh dveh prvoboriteljev in ga priporočil v izvedbo vsem katol. dijaškim zvezam. Na raznih vseučiliščih so se že osnovali posebni akcijski odbori. Zanimivo je, kar piše z ozirom na atero Tacoli-Ledochowski genueški list „II Citta-dino." „Naravno je, pravi ta list, da je provzročila nečuvenost, ki so jo učinili sami varuhi zakonov, živahneje in globlje sega* joče gibanje, kakor pa druge dvobojne afere s še tako žalostnim izidom, pri katerih so si udeleženci brez pritiska izbirali rabelje. Take dogodke jo konečno že se mogoče pozabiti, ne moremo pa pozabiti dogodka Tacoli-Ledochowski, katerih kaznovanje zato, ker sta pravilno postopala, je odobril celi dobro organizovani stan, v čegar rokah je del drž. oblasti."
Kitchener *a mir?
Angleški listi so v sredo objavili vest, da se je lord Kitchener obrnil na angleško vlado s pozivom, naj dovoli Burom ugodneje mirovne pogoje, ker bi sicer takozvana mala vojska trajala še več let. To poročilo samo na sebi ni povsem verjetno, akoravno je gotovo, da nihčo bolj ne hrepeni po miru, kakor ravno Kitchener sam. Ako se pa ob-istini omenjeno poročilo, ni dvoma, da vlada ustreže Kitchenerjevi želji. Na banketu ministrov je Salisbury to priznal brez vseh ovinkov. Vkljub temu je pa pričakovati, da se Buri tudi potem še ne udajo, dokler jim Angleži ne zagotovo popolne samostojnosti. Te pa londonska vlada še ne bo hotela dovoliti tako naglo, ker računa na to, da ji več ne bodo mogli povzročati velike škode, in ker se Salisbury še vedno drzne trditi, da so Buri krivi dolgotrajne vojske in da je bila Anglija samo izzvana.
Slovenska Matica.
121. odborova seja v sredo dne 13. vel. travna leta 1901.
Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Fun-tek, P. Grasselli, A. Koblar, dr. J. Lesar, Fr. Orožen, K. Perušek, M. Pleteršnik, S. Rutar, dr. J. Stari, I. Sušnik, dr. A. Ušeničnik, I. Vavr&, Fr. Wiesthaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah ("zapisnikar.) Skupaj 16.
Na znanje se vzame, da je minister-stvo za bogočastje in nauk društvu dovolilo državno podporo, za sedaj za dObo treh let od letos počenši v letnem znesku 1000 kron, in da se je Matica za dovolitev te podpore po posebni deputaciji iz odbora (gg. dr. Lesar, Levec in Wiesthaler) na pristojnem mestu zahvalila.
Sklene se „Hrvatski Matici", ki je društvu po posebni deputaciji (gg. K o-strenčič, dr. Musili in dr. Hoic) dne 14. malega travna t. 1. slovesno podarila krasen izvod „S p o m e n-c v i e c a", spominske knjige dr. Strossmayerjeve, izreči za to darilo pismeno zahvalo.
Izvoli se odsek treh odbornikov (gg. Orožen, P e r u š e k in Š u b i c), ki naj bi po inicijativi društva „Pravnik", v zvezi s 3 odposlanci tega društva in pa s tremi zastopniki „Zdravniške zbornice" pričel s pripravami za poljudna predavanja, koja naj bi se letošnjo jesen vršila v Ljubljani.
Odobri se po nekaterih pojasnilih taj-nikovih zapisniko 12 3. odborov i seji, kojega sta pregledala in potrdila odbornika, profesorja Futek in Orožen, Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika, prof. Pleteršnik in ravnatelj W i e s t h a 1 e r.
Odbornik prof. Orožen se naprosi, da letos o Binkoštih osebno na Dunaju končno uredi vprašanje o izdanji „S 1 o-venskega zemljevida", če le mogoče pri vojaškem geografičnem zavodu, sicer pa pri Hoelzlu.
Odobri se dnevni red XXXVII. rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 3. rožnika t. 1. ob petih popoludne v mali dvorani „Mestnega doma" na cesarja Jožefa trgu.
Odobre se računi za leto 1900., ki so društvenikom v Matičini pisarni na ogled, in ki jim bodo pri občnem zboru tiskani na razpolaganje.
Na znanje se vzame tajnikovo poročilo opoverjeništvih, o društve-nikih, o knjižnici in o knjižni zalogi.
Novega poverjenika so dobila Selca, imata ga pa dobiti Doberla ves in Ilirska Bistrica.
Od zadnje seje je društvu pristopilo 32 letnikov. Za lani je Matici plačalo ud-nino 2751 udov, za letos doslej 419.
Knjižnici je od zadnje seje prirastlo 87 knjig, zvezkov in časopisov: 5 podarjenih in 82 zamenjanih; 26 čeških, 23 ruskih, po 12 srbskih in hrvatskih, po 4 slovenske in bolgarske, 2 poljski, po 1 mad-jarska, nemška, slovaška in srbska.
Veliko prosilcev se je v zadnjem času oglasilo za knjižna darila. Matica je ustregla vsem in prejela od njih pismene zahvale.
Ko se nekemu rokopisu določi presojevalec, drugemu pa nagrada, zaključi predsednik sejo po šestih zvečer.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. maja.
Prestolonaslednik — koroškim Slovencem. Na občnem zboru »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« se je sprejela naslednja izjava, ki se je nadvojvodi Franu Ferdinandu brzojavno odposlala : »Dne 9. maja na dvanajstem občnem zboru katoliško-poli-tičnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v Celovcu zbrani Slovenci v imenu koroških Slovencev najuda-neje in z iskrenim veseljem pozdravljajo izjavo Vaše cesarske visokosti povodom pre-vzetja pokroviteljstva pri katoliškem šolskem društvu, s katero bo je tako odločno obsodilo protiversko in protidinastično rovanje nekega dela avstrijskega prebivalstva, ter Vašo cesarsko visokost za to izjavo udano zahvaljujejo.« Koroški Hlovenci so sedaj dobili naslednjo častno zahvalo: »Njega ce-Barska in kraljeva visokost prevzvišeni gospod Fran Ferdinand blagovolili so mi naj-milostiveje naročiti, da izrečem katoliško-političnemu in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem najsrčnejšo zahvalo za lojalno in domoljubno izjavo, katero so Njega prevzvišenost z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje. Dunaj, dne 11. maja 1901. — Najvišji dvornik: Nostitz 1. r.
Oraška „Tagespošta", ki sedaj prav rada piše na korist naših liberalcev, se jezi, ker smo v soboto zavrnili njeno laž, da zahteva hrv.-slov. klub, da dr. Šusteršič ne sme biti v skupni parlamentarni komisiji, ter pravi, da je posnela to vest iz „Slavische Correspondenz",o kateri trdi, da „Slovencu"
blizu stoji. Tudi to ni res. „Slav.Correspon-denz" je podjetje žida Penižka, ki je „Narodov" poročevalec in ki Be kot tak trudi, da bi svet o dr. Šusteršiču ne zvedel resnice.
Zaupnice dr. Šusteršifiu. Velece-njeni gospod doktor! Podpisani občinski odborniki občine sv. Mihela na Krasu obžalujemo, da se je Vaša častita osebnost tako ostudno napadala v državni zbornici od zedinjenih remških in slovenskih liberalcev. Upamo, da ne bo taka podla armada omajala Vašega junaštva! Našega neomejenega zaupanja do Vas ni ne samo nič omajala, temveč še utrdila ; saj opažamo z veseljem, da Be je v Vaši častiti osebi tesneje združilo katoličanstvo vse Avstrije, ki ima skupnega sovražnika v nemških in slovanskih sovražnikih katoličanstva. To združenje katoličanstva seve, boli sovraga, ki besni proti Vam, kot provzročitelju istega. A ne strašite se! — Po križu sramote do križa slave! Bog živi našega dr. ŠuBteršiča! Pri sv. Mihelu dne 6. maja 1901. Fr. Kuret, župan, Ivan Kuret, Andrej Filipič, Fr. Smer-delj, Franc Sedmak, Anton Kopel, Jožef Zafret, Fr. Sušelj, Jakob Cucek, Anton Krehel, Anton Bratar, Ivan Kontel, Franc Spilar, Ivan Bobek, Franc Bahar, K. Lenasi, pooblaščenec grofa Hohenwarts. — Podpisano županstvo izreka gospodu dr. Iv. Šusteršiču neomejeno spoštovanje in zaupanje s prošnjo, da vstraja pri delu za korist ljudstva. — Županstvo sv. Jurij pri Kranju dne 13. maja 1901. — P o d p i-sani župani iz Črnegagrabna iskreno želimo v svojem imenu in v imenu katoliških občanov še več tacih dr. Žlinder kot je vrli dr. Šusteršič. Zapomnite, si črno grabenski antižlindrovec, da ne omajate z vsemi izdajalskimi brošurami o žlindri našega verskega prepričanja in zaupanja v dr. Šusteršiča. Živio dr. Šusteršič! Gromovit »pereat« liberalizmu v Cmemgrabnu in tudi drugje! — Franc P u s t o t n i k , Franc U d o v č , Ferdinand Ž o r d a n i č, Matevž Stražar.
Imenovan je sekundarijem v dež. bolnici dosedanji volonter istotam g. dr. Fran Raznožnik.
»Naš Dem«. Novi list, ki se je ustanovil te dni v Mariboru zoper pogubonosno delovanje nemškutarskega »Štajerca«, se bode imenoval: »Naš Dom«. Ustanovitev tega lista je presenetila vse liberalne kroge — nemške in slovenske. »Slov. Narod« seveda se je prvi spravil nad njega, predno se je list še krstil. Ne pozna ga še, a že ga omeče s svojim ostudnim blatom. To blatilno glasilo slovenske inteligence simpatizuje celo nekoliko z nemškutarskim »Štajercem«, da bi novi list takoj v začetku uničilo. Za »Narodom« jo pricapljala »Deutsche Wacht«, ki prestavi Narodovo blatilo in še doda svoje opombe ter poživlja svoje somišljenike, da delajo za »Štajerca«. Dobro, da še »Narod« tega ni storil. Čudil bi se mu pač menda nihče no bil, ker je znana njegova zveza z liberalnimi Nemci in n e m š k u -tarji. Fej Vas bodi, mejnarodni liberalci ! Vsi vrli roJoljubi pa se pozivljejo, da list na vso moč podpirajo z dopisi, posebno pa z gospodarskimi članki, ter ga razširjajo med ljudstvom. Prva številka izide v četrtek, dne 23. majnika. Izhajal bode dvakrat na mesec. Naročnina do konca leta znaša 60 h. Na leto pa bode stal 1 K. Pošilja se naj naročnina na upravništvo lista (Cirilova tiskarna, Koroške ulice št. 5).
Gliha vkup štriha. Pod tem naslovom pravi »Slov. Gosp.« Da so kranjski liberalci pod Tavčarjevo komando v zyezi z najhujšimi sovragi slovenskega ljudstva, je že zdavna moral spoznati vsak, ki nima v glavi mesto možganov egiptovske teme. Med drugimi le nekaj dokazov: 1. Dr. Tavčar s svojimi hlapci je že več let v tesni zvezi s kranjskimi nemškutarji v deželnem zboru. 2. Kranjski liberalci mečejo tisočake za nepotrebno nemško gledališče v Ljubljani. 3. Dr. Tavčar je lani stopil v zvezo z dr. Mra-vlagom v Celju in dal pogum štajerskim nemškutarjem zoper našo gospodarsko organizacijo, ki hoče pomagati slovenskemu kmetu iz tujih kremljev. 4. Ptujski nemšku-tarski list »Štajerec« je z veseljem pozdravil ustanovitev liberalnega društva v Šmarju, "ki je delo ljubljanskih liberaluhov. Že ve zakaj 1 5. »Slovenski Narod« v št. dne 14vmaja
\ i A
£rno na belem hvali »Štajerca«, da je dobro urejevan list, d* ubira narodno struno <čujtc, čujte, narodnjaki) in kmetsko struno, čeravno sam mora priznati, da je »Štajerc« volk v ovčji obleki, da spodkopava tla slovenski stranki. Sedaj pa, ko so snuje v Ma riboru nov list, že psuje »Narod-. Liberalna modrost, razloži nam to-)e: z ene strani očitaš duhovnikom, da nič ne delajo, kakor hitro se pa kaj stori, ti zopet ni prav. Neumnost in liberalizem sta si pač brat in sestra. V tolažbo nemškutarskega »Naroda« še povemo, da bo novi list vsekako izhajal, in da je »Slovenski Gospodar« pridobil zadnja leta vefi naročnikov, kakor jih ima »Narod« vseh skupaj.
Šolske vesti. Upokojen je na lastno prošnjo nadučitelj v Negovi gospod Jakob Budna. — Za učiteljico v Doberlo ves na Koroškem pride gdč. Gabrijela Dobrin.— Umrl je v Ljubljani gospod Ivan Evangelist Borštnik, nadučitelj v pok., v 71. letu svoje dobe.
DruStvo za krščansko umetnost je ocenjevalo v odsekovi seji 12. marca t.
1.	načrte za preslikanje trno\ske cerkve v Ljubljani. Ob odborovi seji 9. aprila so si odborniki ogledali Groharjevo novo sliko za veliki altar v Ribnici. V odsekovi seji 18. aprila so se odobrili Groharjevi načrti za trnovsko cerkev. V presojo je prišel tudi načrt stavb, svetnika "VVašica za župno cerkev v Žireh. Radi neke slike je bila 25. aprila zopet odsekova seja. — Odborova seja 14. maja je ocenjevala Strnenove načrte za li guralne slike v presbiteriju trnovske cerkve in Jebačinov načrt za preslikanje župne cerkve Črnuške; naposled se je sklenilo kupiti več knjig umetniške stroke. — Društvu so darovali: Kranjska hranilnica 200 K, dekan Lovro Gantar gotiški kelih, Rovšek fotografijo kipa Jezusovega Srca za križansko cerkev, Ludovik Grilc sličico Immaculata Jurija Tavčarja in star pokal iz Kamnika, župnik Janez Kobilica mašni plašč z vezeno podobo M. B., ekspozit Alojzij Šareč križ iz alabastra, P. pl. Radič svojo knjigo: Chri-stoph von Rauber, T. Schundelen 30 listov Muster-Ornamente Engelhornove izdaje.
Procesija na Sv. Goro. — Po nasvetu katoliškega delavskega društva v Go-Tici pojde procesija na Sv. Goro dne 19. t. m. t. j. v nedeljo pred Binkoštmi ob 4. uri zjutraj iz cerkve sv. Ignacija. Procesijo bo vodil preč. g. kanonik Janez Wo I f V svetišču na Sv. Gori bo več sv. maš lob 7., 8., 9., in 10. uri) in slov. govor, kateri jo prevzel g. dr. Jos. Pavlica. Njega emi-nenca jo dovolil tej procesiji ugodnost, da velja za dve navadni procesiji glede na odpustke sv. leta. Do 11 ure bo vsa slavnost končana. — Če bo v nedeljo, 19. t. m. dež, vrši se procesija na praznik sv. Trojice.
Ljubljanski obč. svet bode imel izredno sejo v soboto, dne 18. maja 1901 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu bo poročila raznih odsekov; mej drugim poročilo o potrditvi novovoljenega odbora ognjegasnega društva in o premembi nadzorstva pri zgradbi novega mostu.
Hud volivni boj je bil pri obč. volitvi pri sv. Ropertu v Slov. Goricah. Posredovati so morali orožniki. Slov. stranka je, zmagala.
Zahteve štajerskih slovenskih kmetov. Na zborovanju kmet zadruge v Makolah se je sklenilo slovenskim poslancem izročiti naslednje zahteve: 1. Kmet. zadruga v Makolah poživlja slovenske državne poslance, da pritiskajo na vlado, naj poskrbi za Spodnji Štajer slovenske kmetijsko-izobraževalne šole.
2.	Kmetijska zadruga v Makolah poživlja slov. drž. poslance, naj delajo pri vladi na to, da
se za spodnje-štajersko zadružništvo ustanovi posebna presoje-valna komisija, ki bo stala ob strani zvezi spodnještajerskih zadrug.
Slovenskega planinskega društva radovljiška podružnioa združi i nedeljsko otvoritvijo nove poti čez Tnalo v Mojstrani popoldanski izlet k Perič-niku. Opozarjamo tedaj vse p. i. člane in prijat-lje »Slov. plan. društva«, ki se dopo-ludanske slovesnosti vdeležiti ne morejo, da jih pričakujejo jutranji izletniki opoludan pri »Šmercu«, da skupno ž njimi odrinejo k slapu. Oba popoludanska vlaka iz Ljub-
ljane in iz Trbiža dospeta na Dovje ob 2. 13 m in prav tako odhajata oba večerna vlaka z Dovjega h krati ob 6-27 m. zvečer. Ker je Peričnik spomladi najmogočnejši, pot do njega složna in kratka, nadejati se je primerne vdeležbo in prav prijetnega maj-nikovega izleta v družbi slovenskih planincev.
Velika slovenska slavnost v Trstu. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu raz-\ije meseca julija svojo novo zastavo ter vabi sedaj društva k obili udeležbi na slavnosti, katero priredi ob tej priliki. Društva naj se javijo odboru pevskega društva »Kolo«.
Nadvojvoda Fran Ferdinand na slovenskih tleh? Z Gorenjskega se po roča, da je baje prišel nadvojvoda Fran Ferdi nand v družbi nadvojvode Ferdinanda Jožefa incognito na Pokluko.
Predsedništvo avstrijskega Lloy-da. Naslednikom odstopivšega predsednika avstrijskega Lloyda je imenovan predsednik pomorske oblasti, B e c h e r.
Spletke proti koroškemu domoljubu. Znani domoljub koroški Jožel Paul vulgo Rutar iz Rožeka je ravnokar razdrl spletke, katere so spletli proti njemu »prijatelji« koroških Slovencev. Obdolžili s o gospoda Paula, da je umoril svojega tasta ter ga tožili radi raznih »žaljenj«. Razume se, da jo gospod Paul v vseh slučajih izkazal svojo nedolžnost.
Socijalni kurz. Gospodom, ki se udeleže tridnevnega socijalnega kurza >.Cen-tralne Posojilnice« v Gorici, naznanjamo, da so prične isti v t o r e k d n e 2 1. t. m. ter naj se zberejo točno ob 8. uri zjutraj v prostorih »Centralne Posojilnice« v Gorici, od koder gredo skupno v učne prostore.
Katoliško tiskovno društvo v Mariboru ima dne 15. julija obč. zbor.
Domača umetnost. Naš domači slikar g. Ludovik Grilc je dovršil te dni za župnijsko cerkev v Leskovcu na Dolenjskem restavriranje lepe altarne slike kranjskega slikarja Andreja Herrleina iz 1. 1775 Slika prestavlja kronanje Marijino. V kompoziciji in v barvah je slika tako lepa, da jo vse hvale vredno, da se je slika ohranila. In restavrater Grilc jo je zelo spretno resta-vriral. — Andrej Herrlein, rodom Ljubljančan, je deloval v drugi polovici 18. stoletja Utemeljil je pri c. kr. liceju v Ljubljani risarsko šolo, kjer je bil tudi učitelj risanja do svoje smrti 1. 1818. Pred vsem je bil iz vrsten portretist. To kažejo nekateri portreti imenitnih Kranjcev hranjeni v ljubljanski c. kr. licealni knjižnici. Tudi portret cesarja Franca I, menda lastnina c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani, je jako dober. Herrlein je slikal tudi altarne slike, n. pr.: sv. trije kralji v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, gcri omenjeno kronanje Marijino, sv. Anton Pad. v Štangi, smrt sv. Jožefa v frančiškanski cerkvi v Brežicah na Štajarskem.
Na Žalostno goro v preserski župniji bo prihodnji ponedeljek 20. t. mes. pri-romal oddelek Marijino družbe iz Planine. Ob 9. uri sveta maša in pridiga voditelja družbe.
Iz Tržiča se poroča: V nedeljo 12 t. m. je Anton Smuk iz Kriške fare povozil s kolesom učenca I. razreda E. Tavčarja. Deček je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo in trpi hude bolečine. — Pričakovali bi od kolesarjev več pozornosti in previdnoBti.
Zborovanje na Ponikvi se jo vršilo včeraj. Zborovanje je priredilo bralno društvo na Ponikvi. „Narodove" sanje se torej niso uresničile.
2001etnica škofijske cerkve v Ljubljani. V sredo dne 15. majnika t. I. je bilo 200 let odkar se je pričela zidati škofijska cerkev pri sv. Nikolaji v Ljubljani. Cerkev se jo pričela zidati 15. majnika 1. 1701.
Na cesti je umrl 811etni Filip Ko-vačič iz Litmerka pri Ormožu Bil je v ptujski hiralnici, katero je zapustil. Na poti domov se je blizu Dornave zgrudil na zemljo in izdahnil svojo dušo.
Ubil je posestnik Jurij Klemenčič iz Grušove pri Mariboru brez vsakega povoda kmečkega fanta Fr. Ribiča, ki se je s tremi tovariši vračal od nabora. Napadeni je bil pri priči mrtev.
Ljubljanskenovioe. Sveto mašo na Rožniku bode imelo osobje Cinklove
tovarne prihodnjo nedeljo ob 9. uri zjutraj. — Poroči! se bo gostilničar pri »Bavarskem dvoru« gospod Petsche z gdč. Neli Jaklič. — Tukajšnjo vojaške posadko nadzorovat se je pripeljal fcm. Succovaty. — Umrl je sin notarja Schonwetterja, Oskar SchOnvvetter. — Napadel je potepuh Leopold Jenko igralca na harmonike Janoza Juvana v Hradeckega vasi ter mu zadal na glavi več poškodb Juvana bo aretovali. V Spodnji Šiški pa je nek čevljarski pomočnik napadel brivskega pomočnika F. Glavnika ter ga na glavi lahko ranil. — Bicikelj ukradel je nekdo v veži gostilne »pri figabirtu« komptoiristu Teodorju Dekleva. — Vožnjo s paro-brodom naLjubjanici prične gosp. Fr. Kotnik tekom tekočega meseca. — 5 2 kilogramov svinca ukradel je nekdo na škodo ljubljanske plinarne s Fran-covega nabrežja.
Poroka. Hčerka tuk. trgovca g. Frana K o 11 m a n n a gdč. M i c i K o 11 m a n n se je poročila z g. Ivanom P. B 1 i n c e m , uradnikom ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice na Dunaju. Poroka je bila v torek, dne 14. maja, v župnijski cerkvi v Begunjah (Gorenjsko).
Ogenj. Z Vrha pri Vinici so nam piše: V nedeljo popoldan ob 4. uri je pogorelo v Lescu, to je na oni strani Kolpe, na Hrvaškem petim gospodarjem vse poslopje. Jedini mlin, ki je bil tudi prav blizu hiš, je ostal, a to raditega, ker jo sapa pihala na naspro tno stran. Zažgali so otroci, med tem ko so njihovi stariši se mudili v Močilih, župnije Lukovdol na Hrvatskem, kamor so bili šli k maši
Zdravje v Ljubljani. Od 5. do II.
maja t. 1. bilo je 32 novorojenih, 1 mrtvorojen, 31 jih je umrlo, med njimi 2 za škr-latico, 5 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, I vsled mrtvouda, 21 za različnimi boleznimi, med njimi 11 tujcev, 16 iz zavodov ; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za ošpicami, 4 za škarlatico, 1 za tifuzom.
Ustrelil se je v celovški vojašnici v Celovcu vojak 17 polka T. Haberc. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
Nesreče na beljaškem kolodvoru. Strašna nesreča so je zgodila na državnem kolodvoru v Beljaku. Ko so je vlak ob ®/49. uri začel pomikati proli južnemu kolodvoru, jo mislil laški delavec Jan. Kerin, da se vozi že od Beljaka naprej. Skočil jo zato z vlaka, pa tako nesrečno, da je prišel pod kolesa Odtrgalo mu je obedve nogi in desno roko. Kmalu nato jo izdihnil svojo dušo. Ponesrečenec je bil star 70 let. — Druga nezgoda se je zgodila v trenotku, ko a.) lam premikali vozove, in jo prišel 331et. železnični uslužbenec Jan. Zojer iz Kotič pod vlak. Jeden voz mu je šel čez levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Novih poslopij v Celovcu so jo lani zgradilo 38
Iredenta v Trstu. V tržaških knjigarnah so zaplenili knjigo »L Oltraggiata«, roman, katerega je spisal tajnik društva »Dante Alighieri«. V knjigi mrgoli napadov na cesarja, državo in Slovence.
Skušnje učiteljske usposobijo nosti so delali v Mariboru gg.: Rihard Klotzinger, Franc Korber, Friderik Kosi, Jožef Kosi, Jožel Pajtler, gospdč. Frančiška
Pfeifer, Marija Schuster in Ana Wuth.
*
* *
Nadvojvodinja in dijaki. Dijaki vseh 8 razredov škofovske gimnazije »Pe-trinum« v Lincu (Urfahr) so imeli v soboto 9. t. m. majnikov izlet. Poleteli so po posameznih razredih na razne kraje. Najbolje so jo brezdvomno zadeli dijaki II. razreda. Opoldne so imeli kosilo v Mauthausen-u, od koder so popoldne ob 4. prišli v Enns. Takoj so zavili v park pred gradom Enns-egg, kjer bo štirje dobro izvežbani pevci napravili podoknico Nj. c. visokosti nadvojvo-dinji Mariji Valeriji. Za sklep so pa vsi dijaki skupno zapeli prvo kitico cesarske pesmi. Nadvojvodinja je pri oknu poslušala petje ter je bila vidno vzradoščena vsled vdanostne izjavo mladih Avstrijcev. Dijaki so hoteli, dokončavši petje, med glasnimi »Iloch« takoj oditi. Nadvojvodinja pa jih povabi v grad ter jim postreie s kruhom in pijačo. Razrednika gosp. prof. Binder-ja in mestnega kapelana Stiksa, ki je dijakom
razkazoval enške znamenitosti, pa povabi nadvojvodinja v svoje sobane. Z velikim zanimanjem jo popraševala prof. Binder-ja o razmerah v Petrinum - u ter se opetovano zahvalila za nepričakovano vdanostno izjavo. Med tem je prišel v grad tudi Nj. e. visokost nadvojvoda Frančišek Salva-tor. Dijaki bo zapeli na dvorišču šo en kvartet in drugo kitico cesarske pesmi, potem pa glasno kličoč »Hoch« odkorakali. Ko so si ogledali mestni mu^ej ter s stolpa okolico, so dobili v društveni hiši še »malico«, katero sta jim plačala nadvojvoda in nadvojvodinja.
Kraljica Draga razkrinkana? Iz Belgrada se poročajo vedno zanimivejše stvari. Sedaj so poroča raznim listom, da sta se kralj Aleksander in kraljica Draga resno razprla. Kraljica Draga jo samo fingi-rala, da postane mati, da je kralja Aleksandra prisilila k poroki Radostnega dogodka pa pričakuje sestra kraljice Drage in kraljica Draga je računala, da ji bo mogoče podtakniti Aleksandru otroka svojo sestre. Imela je žo vso spretno urejeno, da bi se mislilo, da je njen otrok, a vse jo pokvaril ruski gynekolog, ki jo na povelje ruskega carja prišel v Belgrad, in pa slučaj, da je S'-8tra kraljice Drage povila — mrtvega otroka. Kraljica Draga je na kolenih prosila kralja Aleksandra odpuščanja, češ, da je vse storila iz ljubezni do njega, kralj Aleksander pa ji je obrnil hrbet in ji ni rekel nobene besede, pač pa namerava metropolitu predložiti ločitev zakona Vso zadevo je kralj Aleksander baje že predložil ruskemu carju. Ruski poslanik jo odpotoval iz Belgrada, no da bi se bil na dvoru poslovil.
Čitanje mej delom. Velike tobačne tvornice v Nevvyorku imajo za svoje delavce in delavko v vsaki dvorani nastavljenega moža, ki čita osobju mej delom poučne povesti in razprave. S to napravo se mej delom vzdržuje najlepši red.
Kaj pa »inteligenca«? V torek jo »Narod« slovesno v svet zaklical, da nobene izjave proti dr. Šusteršiču več ne objavi, dasi jih ima baje 102. V sredo je pa zopet pol lista polnega same žlindre. Najzanimivejše je, da nekaj liberalcev iz Lesec, na čelu jim učitelj, poživlja v dolgem pismu dr. Šusteršiča, da mora — odložiti mandat. Ti so pa mogočni! Pravice do te zahteve nimajo oni, ki ga volili niso, dasi so sami pohvalno imenujejo »zreli (!) ljudje naše kronovine«. Radovedni smo, kake so one 102 izjave, ki jih ima »Narod«, a jih »neče« naznaniti svoji »inteligenci«. — »Narod« je šel celo v »Kikiriki« iskat tvarino zoper Šusteršiča. A tu je vedoma krivo poročal, ker »Kikiriki« se no norčuje iz Šusteršiča. ampak iz parlamentarnega glasovanja. V resnem uvodnem članku piše »Kikiriki« ravno v oni številki: »Ne motimo so: Zidovstvo je že vse narode, vse stranke tako izkvarilo in inficiralo, da smo še le pred malo dnevi doživeli čudni prizor, da so židovsko - liberalni Vsenemci in židovsko-liberalni Slovenci (oboji enako od židovstva odvisni) antisemit-skega Slovenca z velikim vriščem in terorizmom namoravali moralično justificirati « Tako »Kikiriki«, ki je desetkrat bolj pameten, nego »Narodovi« liberalni petelini.
Narodno gOMpodarstvo.
Glavna zagonetka našega narodnega gospodarstva.
Po predavanjih dr. Viljem Neuratha, prof. na c. kr.
visoki Soli za kmetijstvo priobčuje l1'. P.)
(Dalje.)
Preskusimo nekoliko to teorijo! Pod besedo »kapital« umeva ta nauk ono posest, katero ne porabijo kapitalisti sami zase in katero si prizadevajo pomnoževati brez konca in kraja. Pa no samo voda, ampak tudi v o d n o-^z a 1 o k e, korita, cevi in studenci, kakor tudi vse orodje in druge priprave, ki služi j o z a ohranitev, pomnožitev in do-važanje vodo, tvorijo skupaj kapital, ki je last vseh kapitalistov skupaj.
Do pičice tako je s posestjo modernega Kreza, ki si ga mislimo kot zaBtopnika vsoli kapitalistov nase zemlje skupaj v nasprotju z bre/.posestno delavsko ljudsko maso. Kapital modernega Kreza obstoji iz velike množine delnic in zastavnih pisem ali raznovrstnih dividend in kuponov, ki niso nič dru-zega, nego pismen dokaz lastništva ali bo-
lastništva pri rudokopih, topilnicah, tovar niških, železniških in plovbenih podjetjih itd. Ima tudi mnogo zemlje in gozdov, mnogo najemninskih hiš, premogovih jam, petrolo-jevih studencev, bombaževih in kavinih nasadov, orjaške zaloge žita, lesa, železa, sladkorja, vinskega cveta in slednjič tudi veliko zalogo denarja, da plačuje tisoče in milijone uradnikov in delavcev celega sveta.
Od cele maso koristnih rečij in osebnih služb, ki se proizvajajo, povžije ta velekapi-talist komaj tisoči ali stotisoči del Pač pa so konsumentje tisoči in milijoni ljudij celega sveta. Ako ima Krez železnice, se vendar ne vozi on noč in dan po njih. To železnice rabijo stotisoči in milijoni ljudij, in oni Krez je vesel, ako več in več ljudij rabi železnice.
Toda, boste odvrnili, on zahteva, da mu ljudje to plačajo z denarji m. Gotovo, toda to ni nič hudega. Saj denar v nekem smislu ni nič druzega, kakor nekaka nadzorovalna (kontrolna! znamka, kakor so n. pr. vstopnice za gledišče, poštne, jedilne znamke in podobno. Red menjalnega in tržnega prometa zahteva, da se take znamke izdajajo in potem zopet oddajajo. One niso nič druzega, kakor naksznice na razne stvari in službe, ki prihajajo na trg in jih je cd tam lahko dobiti. Te znamke sebi pridržati bi ne imelo nobenega smisla in bi delalo prometu samo težavo in zmešnjave.	(Dalje prih )
Telefonska m brzcn&vna poročil?
Sodražica. 16. maja. Pogum, dr. Šusteršič, mi stojimo za Vami kakor hrast! — Kmetijsko društvo v S o d r a ž i c i.
Dunaj, 17. maja. (C. B.) Vino-rejski odsek je v sporazumu z vlado dovolil državne podpore ozir. olajšave pri vračevanju že dovoljenih drž. podpor, posebno lastnikom vinogradov, ki so jih morali obnoviti vsled opustošenja trtne uši.
Budimpešta, 17. maja. Včeraj je prisostvoval cesar blagoslovljenju nove župne cerkve sv. Elizabete ter mej celo mašo, ki jo je služil kardinal Schlauch, kleče vspodbudno molil. Ob 4. uri popoludne se je podal v Godollo, od koder se v nedeljo večer vrne na Dunaj.
Belgrad, 17. maja. Po opetovani preiskavi so izjavili ruski in francoski zdravniki protokolarično, da kraljica sedaj ne povije, ni pa izključeno!!), da je sedaj četrti mesec. Poklicali so še druge zdravnike z Dunaja in iz Bukarešta.
Semlin, 17. maja. Belgijskemu dvoru bliže stoječi krogi zatrjujejo, da po izjavi tje pozvanih ruskih zdravnikov ni pričakovati poroda kraljice Drage. Moskovski vseučiliški prof. Stegise\v je imel včeraj dalji pogovor z ruskim poslanikom Carikovom.
Belgrad, 17. maja. (C.B.) Vlada je že obvestila diplomatske zastopnike, da ni pričakovati poroda kraljice Drage.
Petrograd, 17. maja. Iz Pense poročajo : V vaseh Trubečo in Lunino je vpepelil požar 118 hiš in 49 stranskih poslopij.
London, 17. maja. „Times" poročajo iz Kapstadta: Kapsko vseučilišče je osnovalo na St. Heleni iz-praševalno komisijo za one burske ujetnike, ki žele napraviti izpit.
London, 17. maja. Reuterjev urad poroča iz Rosmeada 15. t. m.: Poroča se, da je D e w e t zopet udri v kapsko kolonijo in se nahaja z velikim topom pri gori Znor, kjer so opazili že več burskih oddelkov.
Bruselj, 17. maja. Cuje se da ima žena Bothe nalog izročiti Krii-garju lord Kitchenerjevo pismo, v katerem so baje zelo ugodni mirovni pogoji.
Bruselj, 17. maja. V najbližjem času razvije boj 9000 Burov pod poveljstvom Bothe, 5000 pod poveljstvom De\veta, 2500 pod Delareyjem, 1500 pod Kruitzingerjem, 1000 pod Malanom in Herzogom in 800 pod Fouchetom.
Žitne cene
dni 15. maja 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za maj-junij . , . . . K	7-71	do
„ „ jesen.......„	7 86	„
Rž za maj junij.......„	7-61	„
» .. jesen........„	7-06	„
Turšica za maj junij.......5 51	„
„ „ julii-avgust.......6-58	„
, „ september oktober . . ,	5 74	„
Oves za maj-junij........7'18	„
„ , jesen.........6-05	,
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za maj.......K	7 41	do
„ oktober.........7-55	„
Ri za oktober.........667	„
„ „ maj..........7 40	„
Oves za oktober.........f'64	,
» maj........»	6-70	„
Koruza za maj.........5'24	„
„ „ julij.......„	5 29	„
(Effektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaška.......K	7-65	do 8-10
„ južne žel.........7 99	„ 8-15
Rž	„ „......„	7-65	, 7-95
Ječmen „ „......„	7-30	„ 8 25
„ ob Tisi.........7-20	„ 8-25
Koruza ogerska.......„	5 60	„ 5-65
Cinkvant	.......„	700	„ 7-30
Oves srednji..................7-20	, 7 40
Fižol.............8-00	„ 10-C0
7-72 7 87 7-62 707 5-52 5'.r>9
5	75 7 20
6	06
7-42 7-56 6-68 7-50
5-65
6-71 5 25 5-30
Meteorologidno poročilo.
Yiiina nad morjem 306*2 m. srednji zračni tlak 736-0 m;*
J j : Ons opa-~ i zevania	Stanje barometru r mm.	Temperatura po Celziju	Vstreri	No bo	Ur
15| 9. ZVHC.	735 o	13»	sl. svzb.	del otilač.	0-8
... zjmr. 10 2. popol.	"33 9 731-7	9-2 2! 1	si. szab. sl. jug	megla lasno	
16 9. zvt-č. i Vilb		12 4	sl. vzh.	pol oblač.	1-6
17|7. zjutr. \2. popol.	732-9 732-6	110 17-6	sl. jzah sl. ssvzh.	oblač. sk. oblačno	
Srednja temperatura srede 13-3°, normale: 14-0'. Srednja temperatura četrtka 14-2°, normale: 14-2°.
Zahvala. 524 "-1
Povodom prebridke izgube nepozabnega in iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Josipa Zupančič-a
stud. iur.
došlo nam je toliko dokazov globokega so-žalja, da nam ni mogoče vsakemu posebej izreči naše najglobokejže zahvale.
Posebno pa nas veže dolžnost, izreči prisrčno zahvalo preč. g. župniku Iv. Mtiller-ju, gg. bogoslovcem za ginljivo pelje, preblago-roduemu gosp. sodnemu svetniku dr. Pekolj-u, akademičnemu društvu >Slovenija« ter vsem darovalcem prekrasnih vencev, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za izkazano so-žalje in za ogromno udeležbo pri pogrebu, s katero so tako naglo preminolemu izkazali zadnjo čast.
Dolsko, dne 16. maja 1901.
Žalujoča rodbina.
Zahvaia.
521 1—1
Za došle nam vsestranske dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega prehlagega soproga, oziroma brata in str.ca, gospoda
Mihaela Pesjak-a
posestnika in trgovca
kakor tudi za mnugobrojro spremstvo dragega rajneega k večnemu počitku izrekamo vsi m prebivalcem kaninogor škim, kakor tudi prečast. duhovščini, slav. občinskemu odboru, slav. šolskemu vodstvu, slav. prostovo'jnemu gasilnemu društvu, gg. pevcem ter vsem udeležencem iz Krope, Radovljice, Mošenj, Pod-narla in drugod ter slav. posojilnici radovljiški za podarjeni venec najsrčnejo zahvalo.
V Kamni gorici, dn6 14. maja 1901.
Žalujoči ostali.
VABILO
na
III. občni zbor
„Kmetijskega društva v Srednji vasi,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
ki se bode vršil
v .sredo «luč 29. mnja 1901
ob 3. url popoldne v zadružnem poslopju v Srednji vasi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.. Potrjenje računa za leto 1900.
4.	Dopolnilna volitev 4 članov načelstva zmislu § 19 zadružnih pravil.
5.	Volitev nadzorstva, t). Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
522 1 1
Načelstro.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b 1 ob določeni uri sklepčen, vrši se ob '¡%4. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drUgi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
IV» i l» olj M» uporaba mleka !
Kar največ in najfinejšega
surovega
masla !
Le mogoče, če so mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih piiznanj; 167 40-13 v Parizu 1000 „Grand Prix".
'A milijona tacih strojev v rabil
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa - Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podnčne brožure brezplačno.
Služba organista ^
in ob enem cerkvenika
se razpiše v Bukovšici, pošta Selca na Goren,skem. — Dohodki donašajo nad 500 K in prosto stanovanje v cerkveni hiši. Nastop kakor hitro je mogoče.
Prošnje naj so naslove na župni urad v BilkOVŠiCi.	492 3-2
Liiskinasto-oklopna barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpž vsled vremena, d. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, FraučiSkanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci »a zahtevo zastonj. 228 4 12 — 11
Po najnižjih oenah!
primerna birmanska darila
po najnižjih cenah in z jamstvom.

Zlate, srebrne, nikelnaste ure in verižice, zapestnice, uliane, broše, ovratne verižice, srčke, prstane, i. t. d.
Priporočam svojo največjo in bogato izbero in vljudno vabim slavno občinstvo na obilen obisk in ogled. A Ceniki brezplačno, tudi po pošti.
Z vsem spoštovanjem
Fr, Oticlen
urar, in trgovina vse zlatnine in srebrnine.
434 6
Solidna postrežba!
Dunajska borza.
Dni 17. maja.
Skopni državni dolg v notah ... . . 98-55
Bkapni driavni dolg v srebru......98-10
Avstrijska zlata rent» 4°/0.......117 80
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97 45
Ogerska zlata renta 4"/„........117 4i
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... 92 95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . , 1674-—
Kreditne delnice, 160 gld....... 695 50
London vnta ..........240 47',
Nemški drž. bankovci t« 100 m. nem.dr*, vel, 117-62' ,
20 mark............23-50
20 frankov (napoleondor) ......	1910
Italijanski bankovci.........90-55
C. kr. cekini........................11-32
Dni 15. maja.
3-2% državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . .	181 —
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	170-25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	211 —
4°/0 zadolžnice Rndolfove Želez, po 800 kron .	95 30
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 60
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .	269'—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice
>	» južne železnice 3°/„
>	» južne železnice 6°/„
>	» dolenjskih železnic 4°/„
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfov« srečke, 10 gld.....
1C6-50 94 25 424-50 347 25 123 25
398 -395 -49 50 25 25 16 25 58—
Salmove srečke. 40 gld.......
SI. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke......... .
Akcijo anglo-avsti/jske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. it. v-Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska atavbinsk» družba . .
Montanska družba avstr. pian.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
200 -234 — 390 50 58 75 280 50 6165 — 902 -94 — 16.Í 50 471 50 445 -261 —
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri Irebanjlta, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlantna i z v r i i t e v naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M JE It C U
I., Vfollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgmi 2.
éé
MUT Pojaanlla Tfcn v vseh gospodarskih in Innnčnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljakih vradnastalh paplrjav in vastnl sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih fg lavni o. XI