V Trstu, 17. aprila 1870. Teéaj IL n Jjkaja «Takrat, »«en, Ttako 1. i. 8. a^dj. Političen, podučiven i kratkočasen list. Laotnik, izdajatelj in odgovorni .rednik: G. H. MARTELANEC. Karačaiaa ia*ia i» m|| let* i iu. ao to. fc- Prve potrebe. Spolnile so se besede, ktere smo govorili v zadnjej „Zarji", ko smo rekli , da v malo dneh pokopljemo ministerstvo. — Padlo je i i njim vred tista stranka, ki je zatirala vse nenemške, vzlasti slovanske narode ter pred vsem na to gledala, da si drugim v škodo žepe polni. Konec je, hvala Bogu, njenega gospodarstva! — Ali s tem nam se ni pomagano: če se tudi . veselimo nje pada, vendar nam to veselje ne sme jemati treznosti in ozbiljne paznosti; še nas čakajo trdi boji, na ktere se treba z vso marljivostjo in značajnostjo pripravljati. Ni še nam znano, kaj sedanja vlada z nami namerjava, koliko prave svobode misli nan» odmeriti, gotovo je vendar, da se bodemo morali trdo poganjati za naše pravice. i to toliko bolj. ker bo propala stranka na vso moč, z vsemi hinavskimi in zvijaškimi stred-stvi delala, da nam škoduje kodar i kolikor more. Da bo imelo naše delo dober vspeh, treba je najprvo, da se našega naroda veljaki vseh slovenskih dežel k mahi zbero i posvetujejo, kako bode odslej postopati i narediti se mora program, po kterem se bode imel vsak i povsod strogo ravnati. To nas zveze v krepko celoto, da nam naši sovražniki nikodar ne bodo mogli blizu. — Druga potreba, je da se slovenski možje, ki imajo posel z javno politiko, pomenijo s politikarj; drugih slovanskih pleinenov i drugih tistih de?.el, ki nam doslej niso bili sovražni. Razodeti si morajo svoje težnje ter zavezati se, da se bodo v vseh zadevah vzajemno podpirali. S tako zložno politiko jim bo zmaga gotova. ^ Kdo je kriv? Neki človek je zapustil, kakor hifro mu so perutnice nekoliko zrastle, svojo črno-rudeče-rumeno mater ter se po svetu spustil, kakor pravimo, a trebuhom za kruhom. Bil je doma iz velike hrastove dežele, v kterej vBe gomezlja od Miheljnov, ki — kakor je znano — želod čas té i ljubijo ravno tako ali še bolje ko prešiči. Vea reven i truden prileze naš hrastov vitez v drugo južno deželo do neke hiše, v -'kterej je dobil za avoj lačni želodski ielodec lepega kruha koR i še manikaj drugega. Hiša, ktera je bila našega popotnega Miheljna tako gostoljubno sprejela ter mu prijazno postregla, bila je v žalostnem, raztrganem stanu. Tudi to mu se je čudno zdelo, da ao se njeni prebivalci najraji le pod domačo lipo radovali, i da nijso želoda nič posebno čeatili, marveč ga prav radi domačim i tujim prepuščali. To nij bilo želodaiju našemu - eelo nič pa volji. Toda ljudje so bili prijazni i gostoljubni, a svet tako lep, da se je1 smel a polnim pravom „podoba raja" imenovati. Kamor se je človek obrnil, videl je krasne livade, zlato polje, bele ceste, bistre vodice i žlahtne trtice venčajočo prijazne vinske gorice. Krasno posestvo te hiše razprostiralo se je do sinjega morja. Kjer je zunanje lepote kaj primanjkovalo, je je vsemogočna roka boija s podzemeljskimi čudeži bogato nadomestovala. „E, tukaj je dobro biti!" mislil si je naš želodar. „Stanovanje je sicer raztrgano, ali kraj je kaj prijeten i ljudje prav prijazni i gostoljubni. Pri njih hočem ostati, dasiravno se raji pod lipo domačo vesele, nego da bi želod spodobno častili". Tako je naš Mihelj govoril i tako je tudi storil. V razterganetn domu pri gostoljubnih ljudeh za službo poprosi i ne miruje prej, dokler zares mastne službice ne vjame. Ko je za službo beračil, hvalil se je silno, da je učen pismouk, ki zna več, ko hruške peč: prisegoval je, da hoče biti domač med domačimi i na vso moč za blagostanje hiše skrbeti. Toda komaj se naš hrastovec pri gostoljubnih ljudeh nekoliko kruha preohje, jame vso domačo družino grdo zaničevati i prezirati ter se celo rez domačega sina povzdigovati. Tudi za hišnega očeta se malo meni, temveč kljubuje mu kolikor more i sčasoma začne v njegovej hiši meni nič tebi nič kar samovlastno gospodovati. Vso domačo družino, zlasti pak očeta i sina je to močno žalilo. Ker sta pa bila usmiljenega srca, nijsta hotela pre-drzneža silovito iz hiše pognati, temveč prijazno sta ga svarila ter z mirno besedo mu nehvaležnost očitala. Toda vse zastonj. Kruha pijanemu pritepencu bil je namreč greben vže tako visoko zrastel, da jima na njih prijazno opominovanje kar zobe pokaže ter jima njih dobroto tako grdo povračevati jame, kakor v znanej batni jež gostoljubnej lisici. Njegovo črno, nehvaležno srce se je posebno v naslednjej dogodbi prav očitno razodelo. Staro domovanje, v ktero se je bil naš želodar vgnjezdil, bilo je, kakor smo slišali, v silno žalostnem, razterganein stanu. V njem nijso bili domačini zavarovani pred hudim vremenom, temveč vedno so bili v srartnej nevarnosti. Oče i sin sta torej sklenila stari raztrgani dom v lepo novo, vsem domačim potrebam prikladno i duhu sedanjega časa primerno poslopje predelati. Vsa domača družina je ta sklep radostno sprejela zlasti ker je vedela, da bi zidanje i vzdržanje novega doma manj stroškov prizadelo, nego krpanje raztrganega starega pohišja, kteremu več noben krpež ne trpež pomagati nij mogel. Ali glejte, prevzetno tujče (reete: teutscbe, Jeutsche) se sklepu temu strahovito toperstavi ter od zidanja lepega novega doma kratko i malo nič slišati neče. Njemu bila je namreč komaj še po konci stoječa, raz-počena i razdrapana stara hisa najbolj ljuba i draga, kar se ja nadejal» da bode, če oe drugače, vsaj i njegovo pomočjo kmalu skup padla ter pod svojimi razvalinami bitnega očeta i vso njegovo druftino poko- | pala. Potem je upal, da na razvalinah,stare ' hiše i na grobu domačinov lepko prekrasno poslopje sezida, kakoršno mu bo njegovo hrastovo srce poželelo. Zatorej je neizrečeno pisano gledal očeta i sina, ko sta jela stari raztrgani dom podirati ter ga v lepo novo pohištvo predelavati. .Čemu to?" se je re-penčil. „Istina, da je stari dom v pomilovanja vrednem, raztrganem stanu. Ali pozabiti se ne sme, *.'a so vse razpokljine i troblje v ine njegove vže zavoljo visoke starosti tako rekoč posvečene i historično-politično imenitne postalo. Jaz ne bom nikdar pripustil, da bi se tatove starodavne historične svetinje podirale i razdevale? Tako je modroval naš hrastov starinoslovec i kar besnil je od tegote, ko je videl, da domačini, ne brigaje se za njegovo modrovanje, razdrapano staro pohištvo urno podirajo i mesto njega novo prekrasno poslopje zidajo. Ves razdražen ko strupeni gad zažene se v novo zidanje ter ga najprej z svojim lastnim blattom v obilnej meri ponesnaži potem pa neprenehoma z svojim blattnim orodjem izpodkopuje, kolikor le more. Zastonj je bilo vse opominovanje zidarjev domačinov, da naj nikar tega ne vganja, ker kamenje z izpodkopanega zida se kaj rado na slepega kopača samega podere. „Kaj boste vi mene svarili i učili" — se naš želodar nad njimi zadere — „k®1" 8te sami slepi fantasti i ne veste, da imam jaz ustavno pravico podirati vse, kar koli vi zidate?" — Potem gre naš Hrastovič ter novo zidanje s še večo energijo izpodk»,puje. Res mu se posreči, da predlanskim na nekem imenitnem mčstu veliko Iukajo napravi. Vsled tega začne prav neslano skakati i vriskati, ko da je popolnoma sturnoril iz še večo koražo dregati v novo poslopje. Kar se en večer nenadoma nekoliko ostrega ježiča-stega kamenja z izpodkopaneg« zida podere ter hrastovega kopača nemilo rani. Vsled tega je ta malopridnež tako strašno ječal |i stokal, da se je precej tje na Dunaj odmevalo. Pa vendar ga nije ni to spametilo, temveč, ker so zidarji storjeno škodo mahoma popravili i zidanje nadaljevali, je tudi on s še večo tegoto novo poslopje izpod-kopaval; luknja nezadovoljstva prihajala je vsled tega čedalje veča, dokler se je dne 23. m^ja lanskega leta še mnogo več kamenja, ko prvikrat, od izpodkopanega zida odtrgalo i na slepega kopača posulo. Ranjen je bil nekoliko, pa ne močno. Vendar je hinavski slepar vsled tega toliko cviljenje i javkanje napravil, da se je upitje njegovo nav desno i na levo v deveto deželo razlegalo. Se veči krik i vik je zsgnala po vsej hrsstovej deželi njegova črno-rudeče-rumena mama, kakor hitro je zvedela za odpustek, kterega je ljubeznjivi njegovo sinko pod zidom avo-jib dobrotnikov stekniL Da pa ta odpustek nij bil še popolnoma, razvidno j« vže iz tega, ker je njen sinko kmalu potem, ko ga je prejel, enega domačina prav korektno do smrti rasmesaril. Njegovi hrastovi prijatelji ga sicer- tolažijo, da je prav storil, da si je ' ) j. • , i 30 roke t domači no vej krvi okopa!; vendar po M«g» Kajooviča vest valed tega toliko peče. da se od tistega časa več iz meaU pretneknili ne upa. Usmiljeni domačini imajo a tem hrastovim bolnikom zdaj atraien križ i trpljenje. Pa če bi nesrečni želodar vaaj zdaj, ko mora vedno v zapečku čepeti, svojo hudobijo, slepoto i velikanako bedastočo spoznal — hajd, hajd! Ali od tega apoznanja nij pri Djem žal i bog še danderea ni duha ni aluha. Zdaj ko ai drugače več pomagati ne more, grize ta ateklač v divjej tegoti ono kamenje, ktero ae je bilo nanj poaulo. Zraven tega se pa neprenehoma tudi rad domačim očetom i sinom ščetini, češ, da ata prav za prav le ona dva kriva vae nesreče njegove. — Če mu kdo povč, da si je neprilike sam kriv, ker je s toliko strastjo poslopje izpod-kopaval, ktero domačini zidajo pozabivii da ae izpodkopano kamenje rado na kapača podere, mahoma ga tolika tegota popade, da ae začne kar po vsem životu tresti, daviti i blattni žolč iz sebe bruhati. Zd^j še najbolj nad starim očetom rentači ter se mu grozi, da v prihodnje ne sme več izdelovanja novega doma nadaljevati, čegar zidanje se nanj podira, če ga izpodkopuje. Pa domačemu sinu nesrečni naš želodar tudi ne prizanaša. Tudi njemu je vže dal oster prefelk rekoč: Ker mene od 23. maja pr. 1. škornje tako tiščč, da se ne morem več iz mesta preme-kniti, ne smeš ni ti več svojih navadnih izletov naprnvlj::ti, nego vedno moraš doma meni ednako v zapečku čepeti i to namreč zahteva vže ravnopravnost zlata i tista svoboda, za ktero jaz živim i gorim. — Razsodbo: je li ta „svoboda" prava i takova želodarska „ravnopravnost" opravičena kakor tudi i kdo izmed popisanih oseb je, če si prav v angeljskej nedolžnosti zdaj roke vrniva, največ kriv i ostre kazni vreden, kdo pak nedolžen — to razsodbo prepušča zdravej človeškej pameti znana, strašno sitna mrčesinja. Muha. V nadi, da bodo zaradi nesrečnega dosedanjega oportunovanja v „Novicah" pohvaljeni „politično razumni" slovenski državni poslanci zdaj, ko je vendar enkrat hvala Bogu konec dolge zimske i še dalje oportunske mršavc situvacije nekoliko „zdravega razuma" tudi g. ljubljanskemu državnemu pravduiku posodili, prepušča sitna Muha razsodbo to blagovoljno še enkrat tudi pl. Lehmanu. Muha. ^Meijiiniii^iiljt^^ (Spiral Božidar K—i.) I. Oj zemlja krasna, oj nesrečna zemlja! Zakaj nesrečna zemlja? saj rodiš. Zato nesrečna, ker lepota tvoja Pozava na se samosilstva vriš. Nesrečna, ker obžalovanja vreden, Ostrupen s tujstvom je tvoj dragi rod. Ki ne poz naje lastne bolečine, Ne brini se za svojih trndov plod. Nesrečna, vendar jako druga meni, Ker v tebi biva moje duše mir. Do zdaj še nisem mogel ga sprejeti, Pa se tolažim: nič ni brez ovir. II. Drero je našel trudni potnik w hoeti, Na njem zagledal sladkosočni sad, Želel ga silnožeden je doseči, In glej! pod drevom je strupeni gad. Popotnik čaka, in čim dalje čaka, Tim bolje se mu sladki sad blešči, Tim bolje ga doseči žene želja, Ne sme; gadu z ust se strup cedi. Jaz potnikn — ti drevu si enaka, In sad je tvojega obraza slast, Ljabezen moja je presilna žeja, Sovražnik moj pa gadja je pošast. DOPISI. Iz IdabDane. Dramatično društvo je napravilo v nedeljo 10. t. m. svojo 7. pred-ttavo, in sioer v prid Koaanskim pogorelcem. — Po nekakem čudnem naklučji so nemiki učenci ravno ta dan napravili nemško predstavo , io filharmonično društvo konoert svojim družabnikom, kar je oviralo, da gledišče ni bilo tako polno, nego pri drugih alovenakih predstavah. Vesela igra „Strijcek" ae je tako gladko in izvratno igrala, da bi ae ne bili tega nadejali od diletantov, ska-zali ao ae vsi mojstre, i naa prepričali, da tudi težave, ktere so zaradi aknpnosti v tej igri, vedo lahko premagati. Nalog zaljubljenega dečka „Žiga" je bil v rokah gospe Odieve, ktera je v moški roli prvikrat nastopila. Igrala je tako živo i mojstersko, da boljega se tudi v nemških igrah ne vidi, publikum se je jej hvaležnega skazal, in ji gromovito ploskal. Glavno rolo je imel g. Koblar „Strijček", prav ustvarjen za take naloge, bil je izvrsten. Kakor vselej, tudi ta večer ste bili naši lepotici, gosp. Brusova in Jamnikova, vse hvale vredni, prva kot „Pavlina" druga kot „Emilija- Gosp. Je-ločnik, prvikrat nastopivši — v roli „Aleksander" — se je dobro vedel. Gosp. Noli „Lipeca in Gecelj „Germ* sta se v vseh predstavah publikumu priljubila in si ta večer slavo še povikšala. Ploskanja ni bilo ni konca ni kraja. Ob enem pozornost prijateljev dramatike obračamo na benefico gosp. Odieve — učiteljice dramatičnemu društvu in pev-kinje za operete — ktero napravi veliki ponedeljek. Pela se bode prvikrat: opereta „Pierot in Violeta" od Adama, predstavljala vesela igra „Ultra-, in prvikrat „Pri glaso-viru". vesela igra s peljem. Radovali smo se vže mnogokrat nad njenim krasnim petjem, priljubila se je tudi v drugih predstavah : — skrbi da bodemo kmalu večje število izvrstnih igralk imeli, toraj se nadejamo, da bode jej narod hvaležen za nje trud in da se napolni gledišče v vseh prostorih. DROBTINE. * Vsi stari ministri so padli, državni zbor je odložen. Grof Potockv je bil izvoljen od cesarja, da sestavi novo začasno mini-sterstvo, ktero je tudi uže sestavl|eno, in od cesaija potrjeno: Potocky bode ministrstvu Sreče in nesreče lepe deklice. (Reinirna po,vest.) Med uglednimi Rusi, ki so koncem 18. stoletja bili na D.-naju pri mednarodnih dogovorih, gospe so posebno rade videle generala grofa Witta, ne samo zavoljo njegove «loveče lepote, ampak tudi zavoljo prirojene mu živahnosti in ljubeznjivosti. Pa pustimo za en hip grofa Witia naj »e raduje v krogih krasnega spola, in preskočimo iz Dunaja v Carigrad. Eno leto pred začetkom francoskega prevrata, bil je v Carigradu francoski poslanec, du Barrv po imenu. Neki dan zagleda na sprehodu med igrajočo se mladino, trinajst- do šlirnajstletno deklico, ktere lep obraz in lična rast je jasno pričala, da je grške krvi. Začne se z deklico razgovarjati, in čistosrčna njena ljubeznivost ga tako prevzame, da jo praša za stanovanje njenih roditeljev, od kterih jo je želel k sebi v odgojenje vzeti. Da v Ca rigradn Grkinja bogatemu Franku, velemočnemo popečitelju in poslancu proda svoje dete, ako že ne kakor na trgu roba, ampak za dobre denarje izpod roke, nije še dan današnji nič novega, kako bi se to ne zgodilo takrat. Grčka mati se je na prošnjo poslančevo nekoliko obotavljala, ali po kratkem nagovarjanju vendar zmaga denarjev moč, pogodba je sklenjena, in čudna mati vzame 1500 pijaatrov (150 gold.) za svojo So%, ktera •« odpelje v poslančeve dvore, kjer dobi kraano obleko i francosko odgojiteljco. Nov način življenja je Sofiji prvoaednik, grof Taafe je prevsd minister-*vo notranjih oprav, Trchakutaehnig pravosodje. Dspsria trgovino, Diatler denarstvo. V nekterih dneh bode jasno, kako hoče to začasno ministsratvo svojo nalogo začeti izvrševati. Govori ae, da ae najprej razpuatč državni zbor i vai deželni zbori i nove volitve razpišejo. Na podlogi sklepov deželnih zborov bode potem državni zbor dalje sklepal o drlavnej ustavi. Poleg tega ae pa tudi trdi, da ministerstvo misli najprej poklicati raznih strank prvake i se a temi dogovoriti i še le potem, če ae pri teh pogovorih ne doseže sprava, razpustil bi se državni zbor z deželnimi zbori vred. Da državni zbor, kakoršen je bil doslej, nikoli več ne pride' skupaj, to je gotovo, pokopan je za večno, kakor so tudi pokopani ministri, ki so sedaj odstopili. Boljši časi odslej nastopijo gotovo; vendar pa bo treba še dosli bojev, zato je treba, da začnemo precej na vso moč delati, pogumno i junaško se je treba vesti, zložno delati, da od bijemo in osramotimo vse sovražnike i zadobimo pravice, ktere nam gredo. V zlasti je neogibna potreba, da se naši veljaki kmalu zberd, da se pomenijo, kako se bo vesti odslej pa tudi z drugimi Slovani bomo morali v zavezo stopiti, da tako združenimi močmi postopamo i dosežemo namen in cilj. do kterega se uže toliko let neospešno trudimo. Zdaj je prava doba, zdaj mora krepko i zložno postopanje dober sad roditi. *) (Tržaške reči.) Slišali smo praviti, da se je preljubi naš Bratic, uradnik pri magistratu, prestrašno jezil, ko smo nekaj omenili o tržaškej trgovskej svobodi in kako mestni magistrat prav Eo očetovski skrbi za to svobodo, ker Brškioe, i v Trstu kruh prodajajo, tako svobodno — preganja. Ne vemo, ali je naša strela pripomogla, ali ktera druga okolinost, da se od tistega časa, kar smo spregovorili potrebno besedo za Brškice, te ne preganjajo več, ampak, da zdaj smejo svoj dobri kruh prodajati tudi tam , kjer se jim je poprej jemal. Ta reč je tedaj v redu. — Imamo pa danes še dosti važnejšo reč na srcu, reč, ktera zopet priča prestrašno liberalnost občinskega našega zbora, i poleg tega tudi pravo turško pravičnost. Slavni občinski zbor, ti si v resnici prav kos! Z mameluško modrostjo hočeš osrečiti slovensko tržaško okolico. Postavil 8i za šolske nadzornike izmed svojih udov — to se ve, da za plačilo — samo take ljudi, kteri slovenščine prav nič ne znajo, <;elo na opomin deželnega uamestništva, kteremu se je zdela taka naredba vendar zdaj še le nekoliko protivna razupitemu §. 19, nisi hotel drugače storiti, ker je Trst z okolico ena občina in ima tedaj pravico z okolico gospodariti po 6vojej trmi, po puhlej in jako ugajal, posebno kadar je imela okoli sebe mater in svoje tovaršire, kar jej je g. du Barry dopustil, kolikokrat je ta poželela. Po dveh letih so poklicali gospoda dn Barry iz njegovega mesta, in Sofija se je morala, dasiravno jej je bilo mučno, posloviti materi in svojim tovarši-cam. Pri odhodu so mlademu dekletu zatajili, da se bodo razšli na dolgo <"!asa, znabiti na veke. Sicer jej je vznemirjeno srce in ljubezen do rojatnega.knya, dalo slutiti, kakova sreča jo čaka, šla je torej s skrivno zlovoljo za onim, kterega bi morala spoštovati kot dobrotnika, ter ga mrziti kot svojega izdajalca. Gospod du B., ki je imel po vladinem nalogu opravke v Varšavi in Berolinu, bilje prisiljen, po suhem — neugodnem potu potovati skoz evropsko Turško. V Kaminjekn Podolskem, mejni trdnjavi ruski, gostoljubno ga pričakuje med tem iz Dunaja prišedii grof Ivan de Witt, kteremu je cesarica Katarina IL poverila to znamenito in močno trdnjavo. Ruski general si je celo prizadeval, da pogosti francoskega poslanca častno in sijajno. Gospod du Barry je bil vojak. Ker ga je jako zanimalo, kako je na tako daljni in važni meji trdnjava vtvrdjena, dopusti. mu oster zapovednik drage volje, da se na dan iahko nekoliko nr mudi zunaj trdnjave, in se o splošnih obklopih prepriča, kako veljavo imajo za rnsko mejo. Med tem ko je Francoz aa obklopni trdnjave premišljeval, kako bi bilo mogoče to pomenljivo mefto osvojiti, rojile so generalu droge misli po glavi, Udi oo je mislil na osvojevanje, a ne na osvojevaqje trdnjav, ampak na ono, — srca lepe prtjjubeznjive Ofaboej svoj« gbvi. po tnrlkej pravKa. ■— Za resnico, da bi prišel Garibaldi v trtaiko mestno svetovalstvo, ca glavo bi se prijel in želel umreti! Kam se zdi, da mi Garibaldija veliko bolj posujemo i spoštujemo, nego mestno naše starešinstvo. GaribsJdi je značajen mož, velik rodoljub, pravičen vsem narodnostim, vnet za blagost vsega človeštva; vendar tudi on, ker je človek, nije brezi zmot, to nam se zdi potreba opaziti. Ali tržaško mestno svetovalstvo! 1 Z s Boga, to je razloček kakor dan i noč! Zaničevaje vse zakone, z nogami teptaje vse božje i človeške pravice, opira se samo na surovo silo, s ktero je prišlo na krmilo. Pa vse to še nij dosti, zna si tudi dalje pomagati — s pripomočjo sedanjega g. deželnega namestnika je doslej marsikaj doseglo —, odslej bode to pač drugače! — pri raznih ministrih se ie na Dunaji tolikokrat poklanjalo, zdaj doseglo to, zdaj ono, ha tak način najboljše avstrijske rodoljube črnilo, potikalo jim hudobne namene in izmišljena dela, ktera je imelo ali delalo samo, ter jih tako v „liberalnej!" dobi odpravilo. Celo v državnem zboru — to za gotovo vemo, ker imama črno na belem — črnilo je slovenskim državnim poslancem vrle naše okoličane. Ali morda kdo misli, da sta tržaška poslanca zapustila državni zbor zato, ker so ga zapustili dragi? Gotovo ne! Vzrok, da sta ga zapustila, bil je samo ta, da sta o pravej priliki tudi ona vladi zapreko naredila; naj bode na Dunaja kakoršno koli ministerstvo, to je vse enako, dokler bodemo imeli v Trstu tako svetovalstvo, kakoršno imamo sedaj, vselej bod<, vsa-cemu ministerstvii protivno — Kakor v Ljubljani nemškutarstvo, tako vlada v Trsta neka klika, ktere bi se tako lehko iznebili, ako bi le hoteli. Treba je samo malo rodoljubja, malo zavesti in malo poguma — i naše mestno svetovalstvo do-_ bode popolnoma drug obraz. Kadar pride čas, o tem nc bodemo molčali. *) (Tabor) se napravi meseca maja v Tolminu. Enako bode tudi tabor v Ipavi, in Koroško politično društvo „Trdnjava" ga sklicuje v Bistrico na sv. Jakoba dan. — Mislimo ga letos tudi v tržaškej okolici napraviti, ker so se časi tako zasukali, da se ne boiimo več, da nam bi ga gosp. Mocring prepovedaval, kakor je storil lansko leto v svojej liberalnosti. *) (Dr Tomaa pri resarjn) je bil 11.1, m. On je pri tej priliki cesatju razložil politiko Slovencev in mu razodel pravične želje in prizadevanja slovenskega ljudstva, vzlasti zastian jezikove enakopravnosti v šolah in uredih; priporočil je slovenski narod milosti njegovega veličanstva, da zadobi po tolikem trudu to zvesto, obilo obdarovano ljudstvo potrebne pripomočke za svojo okrepčavo. da, če napoči sile dan. pokaže narodne svoje kreposti državi in dinastiji v korist. Cesar je Toinanove besede z veliko prijaznostjo poslušal in izrekel voljo, naj se za splošno spravo med narodi začne delati i naj se ta sprava popolnoma vresniči. — Dr. Tomunu napravijo v Ljubljani bakljado. — VM kranjski državni poslanci so uže prišli v Ljubljano i so bili z velikim veseljem sprejeti. * (Tržaška čitalnica) dobila je t« dni od Njih Preuzvišenosti vladike Str os am ay ar-a aa poslanico tržaških Slovanov sledeč odgovor: Slovana gospodo ! dragi moji prijatelji! Primite ovim za Vašu prijateljsku pouz-danicu moju najsrdsčniju zahvalno«! Ona je mojemu, srdcu stoga pravom utjebom, jerbo aam uvjeren, da je ona svjedok Vaše pri-vrienosti prama svetoj vjeri i Vaše ljubavi prama svetim iatinam. Dao Bog ter djelo-vanje saboreko koristilo sto obilnije crkvi i pravomu naprepku druztva ljudskega. Sto je mene. ja ču prema toj občoj želji i odsele svoj rad u ovom crkvenom sborilču udeša-vat. Vaša preporuka od vajkada živa je želja srdca raoga. Noseč Vas. gospodo tnoja, na srdcu svoni i preporučujuč Vam se u daljnju Iju-bav ustajem u Rimu pri s. Jerolimu slovin-skom dana i travnja 1870. Vazda Vam zahvalni Strossmayer 1. r. Biskup. * (Č italnica v Boljunrn) se zarad veselice pri Lovcu odpre še le 15. maja. K tej svečanosti vabi vse rodoljube i nadeja se, da pride ogromno število Tržačanov. Citalničin odbor. *) (V Kopru) je vstal preteklo nedeljo, ko je šla procesija iz cerkve, velik nered i pretep tako, da je mnogo ljudi bilo ranjenih in da so še le došli vojaki mogli ljndstvo vmiriti. (Darilo 10 goldinarjev v srebru) dobi pisatelj, ki nam do konca maja meseca t. 1. pošlje najboljšo humoristično izvirno noveleto. za nov ilustriran naš list Petelinček. Zadržaj naj se posname iz kmečkega življenja. Brž po tisku se pošlje za najboljšo noveleto dotičnemu pisatelju spredej omenjeno darilo. Rokopisi naj se pošiljajo pod naslovom „G. //. Martelanec, vrednih v Trstu." * (Časovi) imenuje se z » b a v n a kniga za hrvaški in srbski narod, ktere je ravnokar prišel na svitlo V. in VI. zvezek. Spisal jo ie mlad hrvaški pisatelj V e 1 i m i r G a j in se dobiva v Zagrebu pri pisatelju. Cena obeh zvezkov 80 kr. * (Častitim bralcem) danes z veseljem naznanjamo, da začne gospod Ferdo Huber, c. k. svetavalec višje deželne 'sodnije v pen-ziji . opravljati odvetniške poslove tudi v slovenskem jeziku, kar tem rajši priobčimo, ker dozdaj v Trstu še noben odvetnik nije uradoval v slovenskem jeziku. Priporočamo ga tedaj našim okoličanom in sploh vsem Slovencem. ") (Prvi snopi*) aopis in zgodovina Trata* prišel je nie na svitlo. * (Vabile na naročbo.) Današnji razvoj naroda slovenska je oči vidno nanesel potrebo do pravoznanskega časnika. Namenil aeaa •e toraj na svetlo dajati list pod naslovom: „Pravnik slovenski", ako se oglasi dovoljno Število naročnikov. Ta list bode prinašal znanstvane članke, razsodbe vseh stopinj , odločbe raznih oblastnij, pomenke o novih postavah in sploh reči segajoče v pravosodje in opravo, tedaj |v pravno življenje slovenskega državljana, da ae bolje in bolje budi pravna zavest, olajša razao-janje in upravljanje in da naš domači jezik sčasoma zadobi v javnem življenji tisto veljavnost, ktera mo gre po njegovi sedanji oliki v prid naroda in pravice. Vsi izobraženi narodi rabijo svoje jezike v javnih sodiščih in uradih sploh, in ni še preteklo 40 let, kar so naši sosedje Magjari rabili učeni latinski jezik, kterega je dandanašnji popolnoma spodrinil magjarski. Domače jezike racijo vsi naši bratje in sosedje, Slovenec pa, bistra glava, ne bode hotel zaostati za njimi v lastno škodo, kedar gre za pravico, čast, poštenje, premoženje in celo življenje njegovo, posebno ker se porotne sodbe — ta vrhunec prvosodstva — brez narodnega jezika dostojno vršiti ne morejo. To isto zahteva tudi ustno ravnanje v državljanskih pravdah, ktero se ravnokar postavno snuje in ker so šole sploh s to terjatvo sedanjega časa v tanki zvezi, po šolah pa omika in blagor naroda v vsakem oziru, je raba narodnega jezika živa podoba narodnega blagostanja, narodne sreče in pogoj lepše prihodnosti. Jezik slovenski se hode vpeljal v javno življenje le tadaj , kedar to zahteva narod sam. Posebno mladim sodnikom, političnim uradnikom, odvetnikom, bilježnikom, županom in porotnikom se hoče sčasoma podati ročna knjiga, s pomočjo ktere bodo lehko in veseli opravljali svoja težka opravila; narod slovenski pa bode z zaupanjem vračeval trud prvega začetka. „Pravnik slovenski" bode izhajal od 1. rožnika ( junija) letos počenši 1. in 15. dan vsakega me-seea (tedaj dvakrat na mesee) na celi tiskani poli v veliki osinerki in veljii do konca leta 2 gold. na vse strani. Naročnina se naj pošilja podpisanemu v Ljubljano ter jasno zapiše ime, stano-vališče in poslednja pošta. V Ljubljani konec meseca sušca 1870. Dr. Razlag * (Oznanilo.) Novi slovenski šaljivi list na Dunaji pride perviè na svitlo 24. dan aprila meseca tega l» ta. Izhajal bode na palovici pôle, od prilike na toliki velikosti, kolikorsno ima nemški šaljivi list „Figaro", in to vselej H. in 24. dan vsacega meseca, da se bode tako verstil z „Zvonom." I ji s t se bode imenoval „P a v liha." po šaljivi narodni osobi, ki je vsacemu Sloveucn znana. „Pavliha" bode v politiki br^z ozira na desno ali na levo pravi Slovan, kakor se umeje *amo ob sebi, in poleg tega oster zabavljivee na polji slovstva in okusa sploh tudi v Solije. Generalovo prizadevanje nije bilo bezvspesno, ! na njegovo prošnjo mu je odkrila nekoga dne Sofija svoje srce, ter ga v njem izbrala za jedinega zapovednika. (Dalje prihodnjič.) G«© J b} a © d. Novela. (Spfcal S 1 a vj a n i n.) VI. (Dalj«.) „Teži? — ne, lehča mi srce! Spominjaš se, da si me zapeljal v kazino.8 »D» — in kaj je zato." .Plesal sem s Jelico." j „Tudi to vem." „In — — • beseda se mu zapre. „O moje prerokovanje se izpolnuje! Pa ne, da bi bil — zaljubljen?" Ivan ga pogleda z žarkim očesom, Milko pa vpre svoje oči v tla. Dolgo časa molčita oba; Milko se je menda sramoval. Ivan pa je bil na to že pripravljen. Saj je opazil [njegovo -edenje pri plesu; vedel je, da je Jelieo po plesu spremil domu i še le posno sa njim prišel v svojo sobo, kjer je potem prečni do prihodnjega dne. — Opazoval je pojneje njegovo vedenje i se prepričal , da ni več tistega v njem, ko prej, da ne govori več tako nav-ns eno o svojej ljubljanskej ljubi, ktera mu je bila prej vedno v srcu i na jeziku. Po kratkem molku zopet pravi Ivan: ,1 to si mi tako skrival. Jezil bi se nad teboj, pa poznam te, da si mehkočuten človek, ki se ni utrdil še v življenja soli. Bojim se le, da ti ne pride zopet na misel Ljubljančanka, ter te ne spremlja po vseh tvojih potib, ko senca umrlega človeka, ki ni v grobu svojega počitka našla. Potem se utegne pngoditi, kar se je že marsikteremu zaljubljencu.u „Ti napačno i prehudo sodis o meni, prijatelj! Otrok nisem, ki si- razjoka po zgubljenej igrači, samo to te pa vendar prosim, oa mi kolikor mogoče molčiš 0 prejsnej ljubi, !i*r si ne bi rad nakopava! na glavo 1 vest težkega kamenja, hudega črva, ki gloje od zora do mraka, od mraka do dne." „Molčati hočem o tem, ali danes, ko imam priliko, moram ti iz oči v oči povedati. da me to tvoje vedenje nikakor ne veseli. Kakor sem se večkrat bal za te. kakor sem te poznal, vedel sem. da si spremenljivih misli, ali ne bil bi mislil, da svoje misli tako naglo spremeniš Ljubezen je sicer lepa reč, ona je plemenita roža, ki lepša našega življenja vrt, ona je lek, ki nam sladi zdravje, ter nas varuje zmotljivosti; ali tudi tu veljajo pravila, ktera človek brez zgube dobrega imena prekoračiti ne sme. Ta pravila so trdna značajnost. Kakor te ona pri vseh drozih rečeh dela sa moža, da svet o tebi dobro sodi, prav tako ti daje v ljubezni ve^vo." „Prijatelj! po mojej misli veljajo taka i enaka pravila le za navadno življenje, nikakor pa ne sa posebno." „Razloček med navadnim i posebnim življenjem je nov. in drnes ga te le prvič od tebe slišim. Kaj sicer umejes pod posebnim življenjem, tega nevem, ako je pa to ljubezen, tedaj ti moram naravnost ugovarjati. — Ljubezni zakon je celo živalim prirojen, koliko bolj še I«- ljudem. Nobeden človek ni večega zaničevan a vreden od tistega, ki se malomarno izneveri o ljubezni i tistega, ki mu je svoje srce daroval, v nesrečo pahne."* „Strašno! — Ivan — ne, ti ne sodiš tako!" rVsak pameten človek bo tako sodil i tako govoril, kdor se je le kaj ogledal po svetu in videl goljufijo ljudi. Krat ni pred bratom varen , soprog ne pred soprugo. Devica se vidi zapuščeno od edi-nega jej drazega človeka ne svetu in mladenič goji na svojih prsih strupeno kačo v podobi ljubeče device. Varuj da se tebi ne zgodi enako." „Molči! tega ne prebijem! — Ona je krilatec — ne — tega nisem zadolžil. Odpusti mi prijatelj, spoznam svoj veliki pregrešek in obečam, da ga popravim, kolikor bo mogoče, vsaj jas sam nisem vzrok, v meni gospoduje srce.* „Sovražen ti nisem, ali opomniti sem te hotel, kaj si napačno i nemodro storil. Večer se bliža, pojdi sedaj z menoj nekoliko na sprehod, po poti ti hočem se marsikaj povedati, kar ti je bilo doslej morebiti neznano." Milko sluša nehote prijatelj», vzame klobak in odide z Ivanom bolj vesel, nego je bil zadaje dni. — Mi' pa idimo na vrt ob vodi. (Dalj« sledi.) javnem narodnem življenji. 'Kar je pri na* v teh krogih neumnega, smešnega ali napačnega, nič se ne bode njegovem biča «delo «veto,* bodi s» osoba Jali stvar. Napake je najpervo treba spoznati, še le potem se dad« poboljšati. „1'avliha" si je v ta uamen še pridobil ter iz k usai bode pridobiti si še novih pomočnikov. Kakor cdaj vsi šaljivi listi, donašal bode tudi on satirične podobe, katere se na Dnnaji laie boljše dobodo, nego v Ljubljani. — Céna mu bode sa naročnino do konca avgusta letos 1 gld. a. vr., do konca decembra Ž gld. a. vr. — Ker izide ▼ pervi polovici naročnine en list več nego v drogi, hoče uredništvo v drugi polovici to nadomestiti do-kladami k listu. — Naročnina se posiija na Dunaj x naslovem: Pr. Levstik, Bedaktt ur des slownischen humoristischen Blattes „Pavlih*.* Wien, III., Ungar-gaase 39. — Na Dunaji 1. aprila 1870. ïr. Le vi tik. Cenik različne robe v Trstu. Franko kolodvor Trst. Žaganice kranjske : od 10 do 14, 1200" po f. 5<> do f. 60 , 8 . 9 850 m 9) 3«» n » 40 skurete 1200 9 26 „ 30 remiji */, nemški «1 m 40 • * 44 Zaganice i tajerske od 10 do 14, 1200 po f. ' 60 do f. 70 .8,9 850 ji » 40 » » 50 sknrete 1200 j» 40 » 45 remiji francoski JI m 46 » „ 50 Žaganice I koroške : od 10 do 14 1200 po f. 90 do f. 100 • 8 „ 9 850 91 60 » 70 flkurette 1200 60 „ 06 zemlji 3/a benč." n n 70 n Moka I Kaiser . . po 10 f. kr. cent II fein . . » <» 50 III mezzo . . i> 8 n 50 n Auszug . . rt 7 « 50 n ti Otrobi . 0 J! 7 2 M 90 jt n Fezol rtideči .... ji 4 70 „ zeleni .... ti 4 n 50 rt „ rumeni .... n 4 ji 60 „ kanarin.... ji 6 50 n „ kokes. .... n (i _ Slive......... s 7 m 50 Maslo........ » r»o 50 n Slanina (speh). . . . T 33 rt — » n Seno konjsko. . . . t 1 ji 80 n n „ kravje..... » 1 m 90 ji » Slama boljša .... „ 1 t 80 . n » slabeja .... n 1 » 60 ji n Krompir....... ji 2 n 30 ti n Oznanita. Nekaj časa sem ponarejajo ¡ši in prodajajo druge ilibrrike (pod enakim zavitkom i z enako farmo; mojo Cikorjo kavo, ktero pozna vsa Evropa zavolj njene izvrstnosti. Zavitki moje fabrike v Lahru na Radenskem imajo zunaj mojo marko D. V. in mojo farmo Mislim, da je prav, Ja opominjam občinstvo, naj pazijo, da ne prejemajo druge slabše robe od moje, ktera se odlikuje od druge po dobrem duhu i lastnosti barve. Advokat FERDINAND HDBBR C. kr. svetovalec višje deželne sodnije v penziji, odprl je svojo PISARNICO y Via JVuova štev. J6\ na oglu proti rudečemu mostu v 2. nadstropju. V bukvarnici A. Reichard ' manjkati r ntbeni rodovim. to se pr vej lahko vsak madež spravi iz obleke suknenr ali platnate, svilnate itd., in pri tem kar nič barve 114 spremeni taka obleka, naj bo še tako delikutua. i 'omotlt Ta cement se prime vsake semeni r,.,'^ stMa, porcelana, rudnin, eleta itd. Velika zaloga Vod ^¡^"li Salesa, Hajncrjevih, Viških, Pulnaverskih. Seitershih, S-iidsicevih, OUichenberikih, Del Franških itd. itd. l)M'7ffl Rikardose, ki pomagajo gotovo in od--UI „ranijo bolezen. Taninovv brizglje po sestavi profesorja Kikorda (najslavnejšega zdravnika skrivnih bolezen v Evropi). — Zdravilo je od danes zanaprej boljše za bolezni na spulovilih in scavilih. — Ozdrav'jajo vneto zlem nato kožico, kjer imajo take bolezni sedež, brez vsacega slabega nasledka. Sicer pa ;e tudi natora lega zdravila, ki je sestavljeno iz samih zelišč, porok, da je brezškjdno. rw ^,1 ,,l,Ar.t Sova iznašba akustične trombe LkO. glUUOoL. ..„ yluhti od Abrahama. — Te trombe presegajo vse to, kar se jo do zdaj iznašlo o tej stvari. Trotnba, ki se dene v uho brez bolečine, ima samo en centimeter obsežka, vendar ta majhna trcnba napravi, da človek sliši prav dobrn. Osobe «e sploh potem lahko pogovarjajo i šumenje po ušesih jim iz:;iue popolnom.. Sploh ta iznašba zatre >se mogoče nesreče, kiere ta strašna bolezen vzrokuje. Dobiva se samo v Trstu pri Zanetti. _ Olje iz jeter rib polenovk, sestavljeno z jodom i železnimi deli. To olje prav lahko jemljo odrastli i tudi najbolj nevšečni otroci. V kratkem se človek popravi in oživi tudi najbolj slabe natore. Otrokom odvrača in ozdravlja rakitike in bramorje in posebno dobro je tudi za očesne bolezni. Služi posebno še takrat, kader navadno olje iz jeter polenovk nič več ne more koristiti. I fin zoper zlato žilo i ta čistilo, slavnega profesorja (iiacomina v Podov i, uže 30 let potrjene. 83.000 ozdravljeuib ljudi je zadostna priča, kako dobro je to zdravilo, ktero se je 30 let rabilo za zlato žilo, zaprtje, hipobondrijo, irčno utripanje, pokvarjeni želodec itd. Izleček zoper mrzlico £ i 4. stopnji, i za bolezni, ki izvira/o iz tega. (Jot o v po-mocek. — — To zdravilo, cdii.u svoje vrsto, puaurga vsaceuiu, ker naravnost zatare korenine bolezui. Na tisoče ljudi, ki so se več mesecev zastonj ozdrsvljsli tako, kakor zahteva zdravniška vednost, priča, da jim je samo to zdravilo podarilo ljubo zdravje. T) _ 1 „„ žetem amerikanski Hetzov zoper trganjev Ddl/dlli reumatizem i vse bolečine ki izvirajo" iz njega, zoper trganje po udih, putiko, zateklino, '* tresenje, bolečine v stegnih, kitah in udih. tmsj, MaIIav nrQl, od Seidlitza, nov, na debelo i , JUOIIOV pr