r :< S ;< :< K i 522; 3 1 9 3 1 * ZADRVŽNI KOLIDAR. LIVBL]ANA*MAHIBOH :s >: >: s ;s >: >: >: KAISER • JEVE prsne karamele v 35 letih milijonkrat preizkušene, učinkujejo hitro pri vseh prehladih Zavoj Din 5*— Doza Din 12*— Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah in kjer so vidni plakati Že 50 let uporablja na tisoče ljudi v mestu in na deželi kremo za čevlje „Schmoll~Pasta“, katera vsebuje pravi terpentin in je dvakrat tako izdatna kot cene vodne kreme. Ob mokrohladnem vremenu vzemite Šmolovo gumitran-mast za usnje, katera mehča usnje in ga dela nepremočljivega P. n. železničarji! Poslužite se ugodne prilike in kupite le proti nakaznici nabav-Ijalne zadruge po naj nižjih cenah samo prvovrstno blago pri ELITE KONFEKCIJA D. Z O Z. LJUBLJANA Prešernova ul. 7-9 Vsa damska in moška dela se izvršujejo solidno in točno tudi po meri. \\ Oglejte si brezobvezno našo veliko zalogo ! Zadružni koledar 1 i Tishavita 5Werl?«#i? Hju.Iiljss.Taa {jregcvčičeva 23 Telefon štev. 25-52 tiska dnevnik Jucfcslcvan lili' lllillilillill Uprava v Gradišču št. 4 Telefon štev. 30-68 Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine * Tiska tudi knjige, cenike, račune, tabele, kuverte, sploh vse uradne, trgovske in industrijske tiskovine Lastna knjigoveznica Dobava točna! Cene zmerne! rs ole« iabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic ljubil ana leio 1931 Vsi za enega, eden za vse! Lelnik 5. Samozaložba N. |Z. U. D. Ž., Ljubljana 'Uredil in odgovoren za vsebino: Ponikvar Ciril, Ljubljana 52273 Vsemu cenjenemu članstvu naših zadrug in železničarjem želimo Predvsem pa želimo, da se tudi naši črni armadi zjasne vremena in da bi dosegli ono pozicijo moralno, kakor materijalno, ki jim po njihovem delu v človeški družbi pripada. Ne podcenjujte samega sebe in svojega dela in naše želje se bodo uresničile Univerzitetne biblioteke Zet obnovo Natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) Koledar za navadno leto 1931. Leto 1931 ima 365 dni, med temi 68 nedelj in praznikov. Obče in državno leto se prične 1. januarja s četrtkom in konča tudi s četrtkom. Cerkveno leto se prične s 1. adventno nedeljo 29. novembra. Astronomični letni čas. Pomlad se začne 21. marca ob 15. uri 7 min. Poletje se začne 22. junija ob 10. uri 28 min. Jesen se začne 24. septembra ob 1 uri 24 min. Zima se začne 22. decembra ob 20. uri 30 min. PRAZNIKI. Glasom zakona o praznikih (Sl. nov. štev. 233 od 5. oktobra 1929, Sl. nov. saob. ustanove štev. 20/29 stran 9) praznujejo državni uradi sledeče praznike: 1. Državni prazniki: Rojstni dan Nj. Vel. kralja (17. decembra) in Dan Ujedinjenja (1. decembra). 2. Cerkveni prazniki za rimokatolike: Božič (2 dni) — Novo leto — Sv. Trije kralji — Sv. Jožef — Vnebohod — Velika noč (2. dan) — Sv. Rešuje telo — Sv. Peter in Pavel — Sv. Ciril in Metod — Veliki Šmaren — Vsi sveti — Brezmadežno spočetje Dev. Marije. 3. Za pravoslavne: Badnji dan — Božič (2 dni) — Bogojavljenje — Sv. Sava — Veliki petek — Usrks (2. dan) — Djurdjev dan — Spasov dan — Sv. Ciril in Metod — Duhovi (drugi dan) — Uspenje presv. Bogorodice (Vel. Gospojne) — Sv. Nikola. Solnčni mrki. V letu 1931 mrkne solnce trikrat. 1. 17. in 18. aprila od 23. ure 57 min. do 3. ure 32 min. 2. 12. septembra ob 5. uri 13 min. do 6. ure 9 min. 3. 11. oktobra od 12. ure 1 min. do 15. ure 49 min. Solnčni mrki pri nas niso vidni. Lunini mrki. V letu 1931 mrkne luna dvakrat: 1. 2. aprila od 19. ure 23 min. do 22. ure 52 min. 2. 26. septembra od 18. ure 54 min. do 22. ure 42 min. Oba mrka sta pri nas vidna. JANUAR Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 Č Novo leto 19 Bonifatije 2 P Makarij 20 Ign. Bogon. 3 S Genovefa 21 Julijana 4 N Ime Jez. © 22 Anastasija 5 P Telesfor 23 10 muč. K. 6 T Trije kralji 24 Badnji dan;Evg. 7 S Valentin 25 Bodenje Hristov. 8 C Severin 26 Sab. Bogorodice 9 P Julijan 27 Sv. Stefan 10 S Pavel 28 20.000 mučenika 11 N Higin f 29 14 hilj. d. vitlej. 12 P Ernest 30 Anisija 13 T Veronika 31 Pr. Melan. 14 S Feliks 1 Nova godina 1931 15 Č Maver 2 Silvestar 16 P Marcel 3 Malah. 17 S Anton pušč 4 Jevstatije 18 N Priska <§> 5 Teopentije 19 P' Kanut 6 Bogojavljenje 20 T Boštjan 7 Sabor Jov. Krst. 21 S Neža 8 Georgije 22 Č Vincencij 9 Polijevkt 23 P Mar. zaroka 10 Grigorije 24 S Timotej 11 Teodosije 25 N Pavla spr. 12 Tatijana 26 P Polikarp 13 Jermil i S. 27 T Janez Zlat. 5 14 Sv. Sava 28 S Karel Veliki 15 Pavle Tibejski 29 Č Frane Šale.:. 16 Č. ver. Petra 30 P Martina 17 Antonije V. 31 S Peter Nol. 18 Sv. Atanas. V. Ako piješ „Buddha“-čaj - uživaš že na zemlji raj! Beležke Januar Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina:................... Članarina: pogrebno društvo organizacija naročnina FEBRUAR Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko INI. predpep. 2 P Svečnica 3 T Blaž © 4 S Veronika 5 Č Agata 6 P Rotija 7 S Romuald 19 Makarije 20 Jeftinije Vel. 21 Maksim 22 Timotej 23 Kliment 24 Ksenija Rim. 25 Grigorije B. 8 N 2. predpep 9 P Polona (J 10 T Šolastika 11 S Deziderij 12 C Evlalija - 13 P Katarina 14 S Valentin 26 Ksenofont 27 Jovan Zlatoust 28 Pr. Jefrem S. 29 Ignjatine 30 Tri jerarha 31 Kiril i Jovan 1 Trifun 15 N 3. predpep. 16 P Julijana 17 T P u s t ® 18 S Pepelnica 19 C Konrad 20 P Evherij 21 S Eleonora 2 Sretenje Gosp. 3 Simeon 4 Isidor 5 Agatija 6 Vukolije 7 Partenije 8 Sava II. 22 N 1. postna 23 P Romana 24 T Matija 25 S Valburga Ji 26 C Aleksander 27 P Matilda 28 S Roman 9 Nikifor 10 Haralampije 11 Dorde 12 Meletije 13 Simeon Mir. 14 Avksentije 15 Onisim @ Ščip 3. ob 1. uri 26 min. Buddha"-čaj - uživaš že na zemlji raj! Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina:................... članarina: pogrebno društvo organizacija naročnina ................... OKTOBER Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 Č Remigij 2 P Angeli varhi 3 S Kandid 18 Evmenije 19 Trofim i Savat. 20 Jevstatije 4 N Roženren. 5 P Placid 6 T Bruno 7 S Justina 8 Č Brigita 9 P Dionizij 10 S Franc Borg. 21 Kodrat 22 Foka i Jona 23 Začeče sv. Jov. 24 Simeon 25 Eufrosinija 26 Smrt sv. Jovana 27 Kalistrat 11 N 20. pob. N. ® 12 P Maksimilijan 13 T Edvard 14 S Kalist 15 Č Terezija 16 P Gal 17 S Hedvika 28 Hariton 29 Kirijak 30 Grigorije 1 P. Bogorodice 2 Kiprijan 3 Dionisije 4 Stevan Štilj. - 18 N Žegnanska 5 19 P Peter A. 20 T Felicijan 21 S Uršula 22 Č Kordula 23 P Kapistran 24 S Rafael 5 Haritina 6 Toma 7 Sergije i Bakho 8 Pelagija 9 Stevan Novi 10 Evlampije 11 Filip 25 N 22. pob. Krišp. 26 P Evarist @ 27 T Sabina 28 S Simon in Juda 29 Č Narcis 30 P Alfonz 31 S Volbenk 12 Prov i Tarah 13 Karpo i Papila 14 Pr. mati Parask. 15 Jeftim. 16 Longin ,17 Osija ^18 Luka P. Cet. (j Zadnji krajec 4. ob 21. uri 15 min. ® Mlaj 11. ob 14. uri 6 min. 3 Prvi krajec 18. ob 10. uri 20 min. ® Ščip 26. ob 14. uri 34 min. Dan se skrči za 1 uro 43 minut. Beležke Oktober Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina:................... Članarina: pogrebno društvo organizacija naročnina NOVEMBER Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 N Vsi sveti 2 P Verne duše 3 T Hubert f 4 S Karel B. 5 C Emerik 6 P Lenart 7 S Engelbert 19 Prohor 20 Artemije 21 Ilarion 22 Averkije 23 Jakov 24 Areta 25 Mark i Mar. 8 N Zahvalna 9 P Gorgonij @ 10 T Andrej A. 11 S Martin 12 Č Humbert 13 P Stanislav 14 S Jozafat 26 Dimitrije 27 Nestor 28 Arsenije 29 Anastasije 30 Milutin 31 Stahije i Amp. 1 Kuzma i Dam. 15 N 25. pob. Leop. 16 P Otmar 17 T Gregor 18 S Odon 19 Č Elizabeta 20 P Feliks 21 S Mar. darov. 2 Akindin 3 Obn. hr. s 1). 4 Joanikije 5 Galaktijon 6 Pavle Ispov. 7 Lazar, 33 muč. 8 Sab. arh. Mihail 22 N 26. pob. Cee. 23 P Klemen 24 T Janez od križa 25 S Katarina 26 C Konrad 27 P Virgilij 28 S Gregor III. 9 Onisifor 10 Erast i Olimp. 11 Stevan Deč. 12 Jovan Milostivi 13 Jovan Zlatousti 14 Filip 15 Gurije 29 N 1. adv. Saturn 30 P Andrej 16 Matej 17 Grigorije Ako piješ ,,Buddha‘ -čaj-uživaš že na zemlji raj! Termin v Nabavljalni zadrugi: Naročnina:.................... članarina: pogrebno društvo organizacija...... naročnina DECEMBER Beležke za Za katoličane Za pravoslavne perilo mleko 1 T Nar. praznik 18 Dan Ujedinj. - 2 S Bibijana @ 19 Avdija 3 Č Franc Ks. 20 Grigorije Dek. 4 P Barbara 21 Vavcdenije 5 S Saba 22 Filimon 6 N 2. adr. Nikolaj 23 Amfilokije 7 P Ambrož 24 Katarina 8 T Mar. spočetje 25 Kliment ep. r. 9 S Levkadija ® 26 Alimpije 10 Č Judita 27 Jakov Pers. 11 P Damaz 28 Stefan 12 S Aleksander 29 Paramon 13 N 3. adr. Lucija 30 Andrija Pr. 14 P Spiridijon 1 Naum i Anan 15 T Kristina 2 Uroš 16 S Albina } 3 Sofronije 17 Č Lazar 4 Kraljev rodend. 18 P Gracijan 5 Sv. Sava 19 S Urban 6 Sv. Nikola 20 N 4. adr. Liberat 7 Amrosije 21 P Tomaž 8 Patapije 22 T Demetrij 9 Začeče Bog. 23 S Viktorija 10 Jovan 24 Č Irmina 11 Danilo S. 25 P Božič @ 12 Spiridion 26 S Štefan 13 Jevstatije 27 N Pr. n. let. Jan 14 Tir. i Levkije 28 P Ned. otroci 15 Elevterije 29 T Tomaž 16 Agej 30 S David 17 Danilo 31 Č Silvester 18 Sevastijan C Zadnji krajec 2. ob 17. uri 51 min. • Mlaj 9. ob 11. uri 17 min. 1 Prvi krajec 16. ob 23. uri 43 min. ® ščip 25. ob 0. uri 24 min. Dan se skrči do 21. za 20 minut in naraste do 31. za 4 minute. Termin v Nabavljalnfzadrugi: Naročnina:................... Članarina: pogrebno društvo organizacija..... naročnina JANUAR Dan Predmet Prejemki Izdatki Din p Din p ! i 1 U i ! ! ! I I ! ! i ! I I ! - : I | f™ ■ ; - -i H l i | -f i-4- -■I | j-.. 1 1 r mt •••• -i i i -4 1 ■■'1 } r Trt i I j j.- - "1 i | .... .... | ! i ! I ' ! ! 1 ! I I I ! 1 1 i I I i 1 i I I i i ! i i n • i ! i i' l i .J j I ! i i ! ! ! I i ! ! I Tl i i ! i i i I Ti i i i i l i i ! I i i I | i i i i i i i JANUAR Dan Predmet Prejemki Izdatki Din p Din p 1 ! ! \ \ \ ii+ \ i I ! j j- i I j- > ttt I j f- 1 1 r * ! 1 i 1 i i i i L i i i - - i H“ i -i i T"( j i i i ! j ! i i i i i i ! i i I i i ! ! I j i i TTi i i i ! ! i 1 ! i M i ! ! 1 •••• r ;i i 1 i | t"- i i i i i i i l i i ! ! i i I i ! ! i - - — - -j 1 | i i i i ! i 1 j i 1 I i 1 M 1 i i ! ! ! i I i s i.. FEBRUAR Dan Prejemki Izdatki Bin p Din v \ \ ! 1 1 ! i i i 1 i i 1 ! ! i : i 1 1 i i i i i 1 i ! ! i i i I iijij: "tli"" ! ! ! : i ! i i 1 i ! ! -»■ : : • ! ! i i i i ! ; i i i i ! i i i i 'i i i i i i i i i i i i ! i i I i ! i i i i i i 1 i i ! i i ; : i i 1 ! i i i i l i FEBRUAR Izdatki Prejemki Predmet Zadružni koledar — 3 MAREC Dan Predmet Prejemki I/.riatki Bin p Din p \ \ \ ! i i 1 ! M i i 1 i j ! ! ! i i I ! i 1 L ! : 1 i i i i ! i i i i i i ! 1' ! i i i 1 1 i ! ! i ! ! ! i ! : : i i i : • ; i : ! i i i ! i ! ! j ! i i H i : i i i i 1 ; i | | 4- "t" - ...j.. ....! "f'"| h ....L — —• | i j j" -T- ; - 1 !'■■■ •j- •"[ i I i i i i I 1 ! MAREC Dan Predmet l'rejemki Izdatki Din p Din P I ! \ \ \ , L •J ....| | ! ; h 'i-f- i i ! i ! i : i i i : : ...j i L.. ! ! i i 1 i : ! J 1 i ! i ! I 1 1" I !" i ! i i i ! ! i i i ! i I ! i i i i ! 1 ! i i i i • i 1 1 ! i ! i 1 ! ! ! i i 1 ! : i '1 ! I 1 1 1 ! i 1 i i i i i i j M i ! j i M ! ! 1 i i i i i ! i i i i.! i i i i i i ! i i i i i i i i j i : APRIL Dan Predmet Prejemki Izdatki Din p Din P \ i I \ i \ i j i i j i i ! i i i : i j i i i | | i | j i i ! i | i ! j i | I | i i i ; • i i ; i i i ! i ] i ; i : i i ! i j i i i : i i i ! i | i i 1 j ; i 1 i 1 i ! 1 i i i i i j i i i i I i i j | APRIL Izdatki Prejemki Predmet Din , MAJ Prejemki Predmet i MAJ Dan Predmet Prejemki Izdatki Din p Din p i i i ! i r j ! i i i i i | •i 1 i i i ht i i i : i : i 1 i i i i i i ! i 1 1 i i i ! ; i i i i LIL i i ! 1 ! 1 i i i i i i i ! J j u J ! L. 1 i i i ! i i i i. i n ■ : : i ! i : : i 1 l l i ! ! ! ! ! ■ i' i i : : : 1 ...i ! i! i i 1 i i ! i i ! i i ! i i [ i i i i. 1 i ! i ! i i ! ! i i i i i i 1 M ! MM M i ! i i"! [-r i i i ! MM ! i ; 1 i i j JUNIJ Dan Predmet Prejemki Izdatki Din P Din p i : • i ! 'Mi i i i i ! i i i i i ! j ! ! i i ! •■■■■; -j u-i ... ( ! I i""!" ..... i ! ! • i ! ! i • : i ! I ■ i : : N ! 1 I i i i • : j 1 i i i i i \ 1 L ! i i ! i i i ! i ! ; i i : • i ! i j ; i ! 1 i i ! i i i i M i. i ! i j ! i i i ■i i i ! ! i ! | 1 i i i i : i i ! j i i JUNIJ Prejemki Izdatki Predmet JULIJ Izdatki Prejemki Predmet JULIJ Izdatki Prejemki Predmet AVGUST Dan Predmet Prejemki Uoatki Din p Din p '!• i ! \ i i i mi i i i j i i 1 i i i i i ' 1 1 i i i i' 1 ll i i i I | I i ; i i i i i i i j i ! i i i I i ! i 1 i | I i i i i i j i "i i l 1 i 1 1 ! ! Ml i i i i i i • J ' i — ji r' I : 1 •!-■]■ ; | | tff : j Hi" i i : i i n ht "1 | h 1 ! i i i 1 ! i 1 iti: J ; 1 | j'"' Tt"f" : „ • i i i i i i i 1 1 i : i j 1 1 i AVGUST Prejemki Izdatki Predmet Prejemki Izdatki Predmet Dan Predmet Prejemki Izdatki Din p Din v j i j \ i i j i ! i \ i ; i i i l : : : i i ! i i i i ! i 1 i i ! i i ! '1 ! i' ' ! • i i ! i i i : i ! i : : i : ! i ! ! i i i ! i 1 ! i I I i i i i : : : ; i 1 i ! i i i i i — ; '■•j-jH :: ......... 1 M i i i ■: i i n 1 i 1 1 i j ; i i j i i ! i i i I OKTOBER Dan P r e tl m e t Prejemki Izdatki Din p Din P. .... ..... .... .... .... .... .... .... .... . .... .... • .... .... .... .... .... .... ... ...; .... .... .... .... .... ... .... ..... .... .... 1 1 ! ! OKTOBER Dan Predmet Prejemki Izdatki Din V Din I p j i 1 j i - i i ; j 1 i j; , : i j 1 1 I ’ i i i i • i i I i i : i i \ : : i i f i j i : i i i i i : i Zadružni kolodur -- Dan Predmet Prejemki Izdatki Bin p Din p i M \ \ ! I i 1 i I i j i : : : i i 1 i ! ! ! i : i ! ' : ■ : 1 i ! i i i : ; : ! ! i : i I ! ! ! ! i ! i I I : i i : i i" i j j '• : : i i I • i i i i ! i ! i ! ! i i M i [ ! i • I : i i ! i i i j I i i i ! i i i i i i I i i i I ! i I i ! ! : ! i i i i i ! i I. i ! l ! i ! I I ! I J ! Izdatki Prejemki Predmet Izdatki Predmet Prejemki: Din v Mesečni prejemki: MM MM MM MM ! MM MM IM! : ; ; I MM i.J. L.L MM Izdatki: Din p Stanovanje: MM Luč in kurjava: MM Živila: 1 ! i i Obleka in čevlji: MM Posli: MM Perilo: HM Šola: HM Naročnina na liste in revije: MM Članarina: i i i i : : : : Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: i ! ! i IM! MM MM MU MM ■ ' ■ i i i • : : : : MM I ! M Prejemki: Din p Mesečni prejemki: MN MM MM MM MM MM : • : : MM J 1 L..L MM MM Izdatki: Din p Stanovanje: MM Luč in kurjava: MM Živila: : ! ! i Posli: Mii Perilo : MM Šola: MM Naročnina na liste in revije: MM. Članarina: MM Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: MM MM MM MM MM MM MM MM MM Prejemki: Din p Mesečni prejemki: \ MM MM MM IM! MM MM J 1 1 1 MM M Izdatki: Din p Stanovanje: Ml! Luč in kurjava: ; ; i : Živila: MM Obleka in čevlji: MM Posli: M M Perilo : MM Šola: ! I I I Naročnina na liste in revije: MM Članarina: l M I Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: MM MM MM MM MM ! ! ! ! MM mm Prejemki: Din v Mesečni prejemki: i ■ i : i i i : i : i i i i i : : ; i i i ' ' i i Izdatki: Din p Stanovanje: M i Luč in kurjava: . i 1 1 Živila: : Obleka in čevlji: : : 1 Posli: i i : Perilo : : i i Šola: i ! Naročnina na liste in revije: i i i Članarina: i i i Na dolg: ! i i Pogrebna in podporna društva: i i ! i i i ' i i i i i; I 11 i 1 Prejemki: Din p Mesečni prejemki: : : i : ! ? : : MN UM MM MM MM lili MM MU MM MM Izdatki: Din p Stanovanje: MM Luč in kurjava: MM Živila: MM Obleka in čevlji: i J : Posli: MM Perilo: lili Šola: MM Naročnina na liste in revije: : : : : ; i ! i Članarina: MM Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: MII MU MM UM : t : ! i i i i MM lili MM Prejemki: Din v Mesečni prejemki: MN MM MM MM MM '■ . v’ / ' ' ' ■ MM MM M i i MM lili MM Izdatki: Din v Stanovanje: • MM Luč in kurjava: MM Živila: M M! Obleka in čevlji: Mii Posli: i i i i Perilo : M M Šola: 1 M i Naročnina na liste in revije: i i i : Članarina: MM Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: MM i i i i MM i i ! i MM i i i i Mii Mi! MM Prejemki: Bin p Mesečni prejemki: MM MM MM 1 I : 1 : I : : MM MM i 1 i ! MM Izdatki: Bin p Stanovanje: i i M •M : 1 Luč in kurjava: MM Živila: MM Obleka in čevlji: MM Posli: MM Perilo : Šola: MM Naročnina na liste in revije: i ^ i i Članarina: MM Na dolg: i i ! i Pogrebna in podporna društva: MM - Mii i i i i MM MM MM MM MM MM Prejemki: Din p Mesečni prejemki: .J N L. J Ll L .... MM IMII ; L.i.i L lilij: 1i H ■ ; ; : Izdatki: Din p Stanovanje: •Mi Luč in kurjava: Živila: Obleka in čevlji: i i Mi Tl i i 'Tl :ri;n: MM i TIT- M i i n i r Posli: Perilo: Šola: Naročnina na liste in revije: Članarina: Na dolg: Pogrebna in podporna društva: J. m.:. ...j i U iLiii: i i M : Prejemki: Din v Mesečni prejemki: MM MM MM MM MM MM • MM Mri Mii Mii MM Izdatki: Din p Stanovanje: i i i j Luč in kurjava: Mii Živila: i i i i Obleka in čevlji: i i i i : : : : Posli: Mii : : : : Perilo: Mii Šola: Mii Naročnina na liste in revije: i M i Članarina: i i i i Na dolg: UM Pogrebna in podporna društva: Mii- MM MM MM MM Mii MM i i i i. i i i i Prejemki: Bin p Mesečni prejemki: i ! n .... i ! i i 1 i I i Izdatki: Bin p Stanovanje: Lnč in kurjava: i Živila: i i Obleka in čevlji: i i i n Posli: ! Perilo : "] ; ■ Šola: ... i • Naročnina na liste in revije: i i i članarina: j i i ! Na dolg: i ! Pogrebna in podporna društva: J J .J TM :q: i ! .... i i i l \' i : i • * š : Prejemki: . Din p Mesečni prejemki: MM MM MM MM MM : • : : MM MM MM MM mm Izdatki: Din p Stanovanje: MM Luč in kurjava: ! ! 1 1 Živila: Mm Obleka in čevlji: Posli: Perilo : MM Šola: M j i Naročnina na liste in revije: : : : Članarina: : i i 1 Na dolg:: Mii Pogrebna in podporna društva: i i i i : i i M i i i i MM i i i i ■ iiii Prejemki: Din p Mesečni prejemki: MM MM J .1 Rt ; MM' MM MM MM MM MM MM Izdatki: Din p Stanovanje: MM Luč in kurjava: MM Živila: Obleka in čevlji: Posli: MM Perilo : Šola: Naročnina na liste in revije: MM Članarina: MM Na dolg: MM Pogrebna in podporna društva: MM MM MM MM M 1 ! MM UM MU MU Zadružni koledar — 5 65 ZLATOROG ' "TE RTMTTnT) VO ” v \a MILO ker je nedosegljive kakovosti Poštne in brzojavne pristojbine Poštne pristojbine. tuzemstvo inozemstvo Dopisnice: navadne Din 0-50 Din 1-50 priporočene Din 3-50 Din 4-50 ekspresne Din 3-50 Din 7-50 ekspresno priporočene Din 6-50 Din 10-50 Pisma: do 20 g, navadna Din !•— Din 3- priporočena Din 4'—r Din 6-- ekspresna Din 4'— Din 9 — ekspresno priporočena Din T— Din 12 — za vsakih nadaljnjih začetih 20 g Din 050 Din 1-50 Tiskovine: do 20 g, navadne Din 0-25 Din 0-50 za CSR za priporočene Din 3-25 Din Din 0-25 3-50 ekspresne Din 3-25 Din 6-50 ekspresno priporočene Din 6-25 Din 9-50 za vsakih nadaljnjih začetih 20 g Din 0‘25 Din 0-50 Največja dopustna teža za tu- in inozemstvo 2000 g. tuzemstvo inozemstvo Vzorci brez vrednosti: navadni Din 050 Din 1-— priporočeni Din 3-50 Din 4 — ekspresni Din 2-50 Din 7-— ekspresno priporočeni Din 6-50 Din 10-— Za vsakih nadaljnjih začetih 50 g Din 0-25 Din 0-50 Največja dopustna teža za tu- in inozemstvo 500 g. Brzojavne pristojbine. a) za tuzemstvo in Reko vsaka beseda Din 0 50, blanket Din 0'50, najmanjša pristojbina za brzojavko znaša Din S-—. Za ekspresne brzojavke se plača trojna pristojbina. b) za inozemstvo (evropske države) se plačuje ena beseda več kakor jih je v brzojavki. Za nujne brzojavke se plača trojna pristojbina. Pristojbina znaša za posamezne države: Albanija Din 1-98 Grčija Din 1-98 Rhodos Din 506 Avstrija Din 1-98 Holandija Din 3-52 Rumunija Din 1-98 Belgija Din 3-52 Irska Din 4-95 Rusija Din 5-83 Bolgarska Din 1-98 Italija Din 2-31 Španija Din 3-52 Čehoslovaška Din 2'75 Luxemburg Din 3'41 Švedska Din 3-63 Danska Din 3 52 Malta Din 5'37 Švica Din 2-75 Anglija Din 4-51 Nemčija Din 308 Tripolis Din 4'95 Estonska Din 4-29 Norveška Din 4-40 Tunis Din 4-07 Finska Din 4 29 Poljska Din 2-86 Turčija Din 5-06 Francija Din 2'97 Portugalska Din 4-29 Madjarska Din 1-76 Telefonske pristojbine. Juzemstvo: za kraje oddaljene do 6 km zračne črte za 3 minute Din P— za kraje oddaljene do 25 km zračne črte za 3 minute Din 5-— za kraje oddaljene do 50 km zračne črte za 3 minute Din 10-- za kraje oddaljene do 100 km zračne črte za 3 minute Din 15 — za kraje oddaljene do 200 km zračne črte za 3 minute Din 20'— za kraje oddaljene do 400 km zračne črte za 3 minute Din 25'— za kraje oddaljene preko 400 km zračne črte za 3 minute Din 30'— Za nujni pogovor se plača trikratna pristojbina. Denarna pisma. Za tuzemstvo do 20 g teže: do Din 100-— vrednosti Din 5-— do Din 1000 vrednosti Din 9 -- do Din 500-— vrednosti Din 6-— do Din 5000 vrednosti Din 14— Za vsakih nadaljnjih začetih 20 g se plača 50 par več, za vsaikih 1000 preko Din 5000-— se plača po Din 1— več. Ekspresna dostava več Din 3'— in povratnica Din 3-— več. Za inozemstvo do 20 g teže: do Din 3000-— vrednosti Din 11-—, za vsakih nadaljnjih 20 g se plača Din 1-50 več. Ekspresna dostava Din 6-— več. V pismu se sme poslati največ Din 3000-—, odnosno tujih vrednosti do Din 3000’—. Vrednost se označi na naslovni strani s pristavkom vrednosti v zlatih frankih. Denarne nakaznice. Navadne nakaznice: od Din 1-— do Din 25'— znaša pristojbina Din 1 — od Din 25 — do Din 50'— znaša pristojbina Din 1-50 od Din 50 — do Din 100'— znaša pristojbina Din 2'— od Din 100-— do Din 300'— znaša pristojbina Din 3'— . od Din 300 — do Din 500'— znaša pristojbina Din 4-— od Din 500-— do Din 1000'— znaša pristojbina Din 5-— od Din 1000-— do Din 2000'— znaša pristojbina Din 6'— od Din 2000'— do Din 3000'— znaša pristojbina Din 7-— od Din 3000-— do Din 4000-— znaša pristojbina Din 8 — od Din 4000-— do Din 5000'— znaša pristojbina Din 10 — Nakaznice s povzetjem: do Din 1000'— kakor navadne. od Din 1000'— do Din 2000--^ znaša pristojbina Din 6-— od Din 2000-— do Din 3000-— znaša pristojbina Din 7:— od Din 3000-— do Din 4000-— znaša pristojbina Din 9-— od Din 4000-— do Din 5000'— znaša pristojbina Din 12-— Na eno nakaznico se more poslati največ Din 5000'—. Za dostavo na stanovanje znaša pristojbina do Din 50'— Din 0'50, do Din 100-— Din 1'—, od Din 1000-— do Din 5000'— Din 2‘—. Brzojavne nakaznice: * nakazati se more največ Din 1000'— in se plača poleg normalne takse še Din 3-— za obvestilo. Za obvestilo o izplačilu se plača Din 2-—. Pristojbina za pakete. Pristojbina znaša: do 3 kg Din 6'— od 3 kg do 5 kg Din 10'— od 5 kg do 10 kg Din 20'— od 10 kg do 15 kg Din 30'— od 15 kg do 20 kg Din 40'— brez dostave. Paket ne sme biti težji kot 20 kg. Dostava na dom se računa Din 5'—. Pristojbina za ekspresne pakete pa znaša Din 6'— več. Obvestilo o prispetju paketa znaša Din 0-50. Od obsežnih paketov, t. j. preko 1-60 m dolžine, in od paketov, katerim se mora posvetiti posebna pažnja (steklo, porcelan), se plača dvojna pristojbina. Za pakete s povzetjem se'plača pristojbina: do Din 25'— Din 1'50 več od Din 25'- do Din 50'— Din 2'— več od Din 50'— do Din 100'— Din 3'— več od Din 100'— do Din 306'— Din 4"— več od Din 300'— do Din 500 — Din 5"— več od Din 500-- do Din 1000 — Din 6'— več od Din 1000'— do Din 2000'— Din 8"— več od Din 2000'— do Din 3000-— Din 9'- več od Din 3000'— do Din 4000-— Din 11'- več od Din 4000'— do Din 5000'— Din 14'— več Največje povzetje na pakete je dovoljeno Din 5000'—. Takse in pristojbine. Vsaka pismena vloga ali prošnja na državne urade . Din če se zahteva tudi odgovor, še................ . » vsaka priloga mora biti kolekovana............... ako je priloga kolekovana že s kolekom izpod Din 2'—, se mora kolekovati na Din 2-— za pritožbo (priziv) na višjo oblast............. trgovski računi do Din 100'— ......... » trgovski računi nad Din 100'—................» pooblastilo generalno .......................» pooblastilo specialno........................» vsak plakat ali objava, ki se prilepi na vidnem mestu (okna, vrata, zidovi itd.) za vsak izvod................ menice po monopolnih obrazcih do Din 300’— ... » preko 300'— do 600’— Din.....................» preko 600'— do 1200'— Din.....................» preko 1200-— do 2000'— Din.....................» predlog za zemljeknjižno zavarovanje do 500'— Din . » za vsakih nadaljnjih 100'— Din.................... :> tožbe za vlogo do Din 500'—...........................» od 500'— do 1.5001— Din.........................» od 1.500'— do 10.000'— Din.................» od 10.000'— do 50.000'— Din.................» nad Din 50.000'— Din................................» in poleg tega še od spornega predmeta nad Din 300'— 3 odstotke. za osnovne šole in nižje razrede srednjih šol .... » za višje razrede srednj. šol in strok, moških in ženskih » pobotnice in zadolžnice od vsote..................... » kupne pogodbe od premičnine od vsote.................» kupne pogodbe od nepremičnine od vsote . . . . . » najemne pogodbe za trajajoči čas od vrednosti ... » za tombolo nad 2000'— Din vrednosti dobitka . . . . ' » veselična taksa od vstopnine 20% in od teh 20% še 5% je skupaj od vstopnine . ...................» zastavljal no listine (garancijska pisma)...............» Reklame, stalne izpod % m2...........................» Reklame, stalne od % im2 do 1 m2 . . . . . . . . » Reklame, stalne nad 1 im2 ........ ... . » Prijave za vozila (avto ali vprežni voz).............» Taksa za enovprežni voz letno........................» Taksa za dvovprežni voz letno . . . .............» Taksa za avto letno..................................» 5'— 20-— 2-— 20'— —'10 —'20 20'— 10'— —TO —•60 1-20 2'— 4'— 10'— 1'— 30'— 50'— 70'— 150'— 300’— 5'— 10'— i/2 »/o 1 % 4 % 1 % % % 21 % 0T% 40'— 80'— 150'— 100'— 100'— 200'— 3000'— Davek za uslužbence in družinske posle. Od mesečnega zaslužka Din 201—300 znaša Din 6- » 301—400 » » 9- > 401—500 » 11- » 501—600 » 14- » 601—700 » » 17- > 701—800 » » 20- » 801—900 » 23- » ' 901—1000 » »■ 27’ Za uslužbenca, odnosno družinskega posla, ki ima mesečno prejemkov Din 200-—, hrano in stanovanje, se ne plačuje davka. Za pravilno plačilo tega davka po uslužbencih, odnosno poslih je osebno odgovoren delodajalec, ki mora poskrbeti, da se ta davek plača ob izplačilu zaslužka s predpisanimi davčnimi markicami, ki se dobe v trafikah in davčnih upravah. Delodajalec vpiše v davčno knjižico zasluženi prejemek, za plačilo pripadajočega davka pa nalepi v knjižici v za to določeno rubriko odgovarjajočo davčno matico, ki jo uniči z žigom ali svojim podpisom. Pravilno ubiranje davka kontrolira finančna kontrola pri službodajalcih, vsled česar se mora paziti, da so davčne knjižice vedno v redu. Vsako leto v januarju morajo delodajalci predložiti davčne knjižice v pregled davčni upravi. Ob nastopu službe mora uslužbenec izročiti davčno knjižico delodajalcu, ki mora biti izpolnjena od prejšnjega službodajalca. Ako stopi v službo na novo, si mora nabaviti davčno knjižico pri davčni upravi, odnosno pri občini. Ob izstopu iz službe izroči delodajalec davčno knjižico uslužbencu in vpiše v knjižico dan izstopa. Dragi sodržavljani! nehajte se prepirati o vprašanjih, ki se tičejo človeštva, kajti, ko jih začenjate šele umevati, so ta vprašanja že davno rešena. * Norčeva vest je vedno čista. * * * Krog nas žive ljudje iz vseh stoletij, tako iz bodočih kakor iz davno minulih: kulturna zgodovina na cesti. Zelo imenitno je to, da je pri vseh dogmah, za katere se prepirajo, navadno tudi nasprotno res. Marsikomu, ki žrtvuje svoje življenje resnici, ostane še tu in lam kaka urica za laž. * Kdor se svoje prošlosti kesa, se bodočnosti boji. NJ. VELIČANSTVO KRALJICA MARIJA. N J. VELIČANSTVO KRALJ ALEKSANDER. Rodovnik kraljevske hiše. Nj. VeL kralj Aleksander L, rojen dne 17. decembra 1888 na Cetinju. Vrši kraljevsko oblast od 24. junija 1914. Stopil na prestol 17. avgusta 1921. Nj. Vel. kraljica Marija, rojena 9. januarja 1900 v Goti. Nj. kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. septembra 1923 v Beogradu. Nj. kraljevsko Visočanstvo Tomislav, rojen dne 19. januarja 1928 v Beogradu. Nj. kraljevsko Visočanstvo Andrej, rojen dne 28. junija 1929 na Bledu. Nj. kraljevsko Visočanstvo Gjorgje, rojen dne 8. septembra 1887 na Cetinju, brat Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. kraljevsko Visočanstvo knjeginja Jelena, rojena 5. novembra 1884 na Reki, vdova Nj. Visočanstva kneza Jovana Konstanti-noviča, sestra Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. Visočanstvo knez Arzenije Karagjorgjevič, rojen 16. aprila 1859 v Temešvaru, stric Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. Visočanstvo Pavle Karagjorgjevič, rojen 27. aprila 1898 v Petrogradu, sin Nj. Vel. kneza Arzena, poročen 22. septembra 1923 z Nj. kraljevskim Visočanstvom grško princezo Olgo, hčerjo Nj, Visočanstva grškega kneza Nikole, rojeno v Tatoju 29. maja 1903. Sin Nj. Visočanstva kneza Pavla, Nj. Visočanstvo knez Aleksan-dar Karagjorjevič, rojen 13. avgusta 1924. Sin Nj. Visočanstva kneza Pavla, Nj. Visočanstvo knez Nikola Karagjorgjevič, rojen 29. junija 1928. Y LJUBLIANI - SP. SISKA FRANKOPANSKA ULICA 11 Telefon 25-73 opozarja vse železničarje na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. „Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od'vinogradnikov. ENRILO & dovršen nadomestek zrnate kave priporoča se najtopleje vsakemu gospodinjstvu. ENRILO z mlekom jlaje izvrstno belo kavo zelo prijetnega teka in okusa. Poraba ENRILA je vsled njegove izdatnosti zelo poceni. ENRILO omogoča uživanje kave tudi vsem onim, katerim je zrnata kava prepovedana, ali pa jim ne ugaja. Izdeluje tovarna: Henrik Francka sinovi d. d. Zagreb. ,.X- X X;VX X--a. jk. ^ m. X;: Da ob naši desetletnici ugodimo ljubiteljem testenin tudi v kuharskem pogledu, podajemo v naslednjem par kuharskih receptov za okusno in tečno pripravo priznanih testenin I. Makaroni na domači način: Skuhaj Vi kg makaronov »Pekatete« in odcedi jih. Raz grej za 1 jajce presnega masla, prideni makarone »Pekatete«, potresi jih s 3 žlicami parmezana, če je treha, jih še malo osoli in popopraj. Premešaj jih narahlo z velikimi kuhinjskimi vilicami, da jih ne zmečkaš in serviraj prav vroče. Če hočeš, jih polij še s paradižnikovo omako, ki jo prigotoviš kot sledi: Paradižnikova omaka. Operi 6—8 lepih, mesnatih, zrelih paradižnikov. Razlomi jih na kose in daj brez vode v kozico. Prideni 1 lovorjev list, 1 vejico materine dušice, 1 na listke razrezano čebulo in 1 strok česna. Pristavi na mil ogenj in duši toliko časa, dokler niso paradižniki mehki. Tedaj jih pasiraj, prideni za 1 oreh presnega masla, ki si ga zgnetla z 1 žličico škrobne moke, osoli, popopraj in počasi kuhaj 15—20 minut. II. Makaroni »Pekatete« s sokom: Pripravi, skuhaj in odcedi makarone »Pekatete« kakor navadno. Pogrej in polij jih z 1 kozarcem soka od goveje ali telečje pečenke. Pokrij jih, da vsesajo ves sok, potresi jih še malo s parmezanom in serviraj. III. Milanski makaroni »Pekatete«: Pripravi K kg makaronov »Pekatete« na domači način, primešaj jim še 3 žlice na rezine zrezane kuhane gnjati ali prekajenega jezika in par žlic na tanke listke razrezanih dušenih gobic. | l | 5 I I I I I I I I I I I 1 6 Ivan Deržič: Za svoje zadruge. Zadružni pokret med jugoslovanskim državnim prometnim osebjem je v polnem razmahu. Leto 1930 nam je prineslo novo posestrimo, nabavljalno zadrugo v Zagrebu, ter eno kreditno zadrugo v Mariboru in 3 stanovanjske zadruge in sicer v Sarajevu, Ljubljani in Mariboru. Po drugih pokrajinah oziroma v področju beogradske in subotiške direkcije se vršijo predpriprave za ustanovitev zadrug. Iz malega početka je zraslo naše zadrugarstvo pod okriljem Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v naši državi. Ob ustanovitvi Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev se jugoslovanski železničarji niso zavedali ogromnega pomena na-redbe pokojnega ministra financ Koste Stojanoviča. Iz naših vrst, iz vrst slovenskih železničarjev je vzrasla pobuda in, v Ljubljani je bila ustanovljena prva nabavljalna zadruga državnih železničarjev. Prometno osebje ostalih pokrajin je stalo ob strani in to vsled tega, ker so obstojale v Zagrebu in Sarajevu upravne aprovizacije, v Beogradu pa je bila stara železničarska zadruga na osnovi starega srbskega zakona. Bivši južni železničarji pa kot privatni železničarji niso mogli biti člani v Savezu in so povrh temu imeli tudi upravno aprovizacijo. Vztrajnemu delu prvih naših slovenskih zadružnih pijonirjev ttied jugoslovanskim prometnim osebjem se je posrečilo tekom nekaj let zadružno misel razširiti po vseh progah naše države. Naša uabavljalna zadruga Šiška je tako postala glavna os, okoli katere se je vrtel ves pokret. Počasi je zmagovalo prepričanje nekaterni-kov tudi med masami jugoslovanskega prometnega osebja, da je Potrebno za jugoslovansko prometno osebje: ustvariti velike nabav-Ijalne zadruge za območje vsake direkcije pod okriljem Saveza. To spoznanje je bilo naravno, oziroma je samo posledica treznega prevdarka in pravilne presoje življenja prometnega osebja kot takega. Vsa zgodovina železnic v Evropi nas uči, da so železniške uprave morale reševati eno najtežjih vprašanj za svoje osebje, to je oskrbo tega osebja z življenskimi potrebščinami, po enotnih načelih. Po otvoritvi kake velike proge so železniške uprave Ustanovile ali upravne aprovizacije — konsume, ali pa so podprle Ustanovitev konsumne zadruge ža celo svoje omrežje. Zakaj to? kadi tega, ker so železniške proge potekale večkrat na velike razdalje po manj obljudenih in manj kulturnih pokrajinah, v katerih železniško osebje ni moglo dobiti najvažnejših življenskih potreb- ščin, a proge so morale biti vzdrževane in po progah se je moral vršiti vlakovni promet. Važno vlogo je pri tem igrala tudi okolnost, da je osebje na novih progah s svojo službo zaslužilo premalo, da bi bilo moglo plačevati v dotičnih krajih običajne cene življenskim potrebščinam. Železniška uprava ni mogla ali pa hotela dati visokih plač, ki bi odgovarjale življenskemu standardu dotičnih pokrajin in je zato posegla po drugem sredstvu, po direktni ali indirektni oskrbi svojega osebja z življenskimi potrebščinami po primerni ceni potom upravnih konsumov-aprovizacij ali zadrug. To stanje je bilo tudi pri vseh železniških upravah v vseh pokrajinah naše države, ki so bile prej pod Avstroogrsko. In to stanje smo po ujedinjenju obdržali tudivsled tega, ker so se te upravne aprovizacije vsled vojnih strahot in pomanjkanja razmahnile in razširile v svojem delokrogu na vse predmete, ki so za življenje potrebni. Poleg prehrane so te upravne aprovizacije vpeljale tudi oskrbo z obleko itd. Naša država se je odločila za oskrbo svojih uslužbencev z življenskimi potrebščinami ne potom upravnih aprovizacij ali konsu-mov, nego potom posebnih zadrug, ki naj jih državni uslužbenci sami ustanove in jim je zato dala denarno pomoč za prva leta potom Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. S tem je naša država dokumentirala nedvoumno, da smatra zadružni princip in sistem za boljša od principa in sistema upravnih aprovizacij. Jugoslovanski železničarji na žalost niso takoj spoznali velikega pomena naredbe o Savezu nab. zadrug. Zato je bilo več vzrokov in eden od najvažnejših je bil tudi ta, da se v naredbi ni oziralo na značaj železniške službe ter se je hotelo imeti državno prometno osebje v skupnih zadrugah z ostalimi državnimi uslužbenci: Po težkem boju pa smo slovenski železničarji dosegli, da je bila odobrena ustanovitev prve železničarske zadruge v Šiški in je ista postala polnovredna članica Saveza. Z delom te naše zadruge so se tekom nekaj let razbistrili pojmi na vse strani in osnovno načelo nas jugoslovanskih železničarjev, da moramo mi imeti radi značaja naše službe in težkih okoliščin na posameznih progah svoje zadruge za velike teritorije — območja pojedinih oblastnih direkcij, je zmagalo. Ob uzakonjenju naredbe leta 1927 se je nam železničarjem dala zakonska baza za ustanavljanje lastnih zadrug vseh 3 panog v okrilju Saveza. Ta odločitev je prinesla nam popolno zadoščenje za ves trud in vse*žrtve, s katerimi je bilo zvezano delo prvih pijonirjev in vseh ostalih sodelavcev na zadružnem polju med jugoslovanskim prometnim osebjem. Od leta 1927 smo jugoslovanski železničarji dosegli na zadružnem polju ogromne pozitivne uspehe, ki jih marsikdo ni pričakoval. Vzrasle so tri velike nabavijalne zadruge, vzrasle kreditne zadruge, ena v Sarajevu že do zelo velikega obsega, ustvarjajo se stanovanjske zadruge na dobri in zdravi podlagi-Jugoslovanski železničarji-zadrugarji so tekom par letnega intenzivnega in smotrenega dela dokazali svojim sotovarišem in vsem ostalim državnim uslužbencem, da je z vestnim, požrtvovalnim in smotrenim delom možno ustvariti veliko dobrega za skupnost. In tako se je zgodilo, da so oni faktorji v vodstvu Saveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev, ki so bili od početka skeptični, spoznali pravilno pot zadružnih pionirjev-železničarjev v naši državi. Danes je od nas jugoslovanskih železničarejv zastopana smer dela in razvoja zadrug državnih uslužbencev v naši državi od vseh sotovarišev — državnih uslužbencev priznana kot edino pravilna in uspešna, kar se na vseh zborovanjih in anketah Saveza čisto točno pripozna. Pa še eno veliko oviro so morali jugoslovanski železničarji -zadrugarji premagati. Ta ovira je bila v vodilnih funkcijonarjih naše železniške uprave. Pred leti se je s strani posameznih visokih funkcijonarjev železniške uprave odločno in jasno povdarjalo, da jugoslovanski železničarji kot celota ne bodo sposobni za samo-Rtojno vodstvo in upravljanje zadrug kot gospodarskih podjetij. Bilo je potrebno z naše strani razpršiti vse te pomisleke. Razpršili smo jih s pozitivnim, konstruktivnim, požrtvovalnim in tovariškim delom med jugoslovanskim prometnim osebjem. Ta skepsa takozvanih vodilnih faktorjev se je v več krajih prenesla tudi v vrste jugoslovanskega prometnega osebja! Velik del osebja je z nezaupanjem motril napore pojedincev pri nas in v območju sarajevske direkcije. Tudi to je tekom zadnjih let počasi sicer, a sigurno bilo odstranjeno. Danes jugoslovansko prometno osebje v ogromni večini priznava zadružno delo, podpira ustanovljene zadruge, tam pa, kjer jih še ni, pripravlja teren za njih ustanovitev. Priznanje pa imamo tudi od naših najvišjih faktorjev, od našega ministrstva in naše generalne direkcije! Kaj je naša dolžnost? Započeto delo z vso vztrajnostjo, požrtvovalnostjo, veseljem in če trelTa tudi z žrtvami enotno nadaljevati! Dosedanji uspehi nas ne smejo speljati na kriva pota! Mi ne smemo postati ošabni in prevzetni, ne smemo postati leni in mlačni. Ostati moramo na začrtani poti in vztrajati z vso žilavostjo pri delu. Ostati moramo kot zadrugarji v vseh naših zahtevah skromni in tovariški! Le tem potom nam bo mogoče ustanovljene zadruge spo-polniti do najvišje popolnosti, le tem potom je mogoče iz naših nabavljalnih, kreditnih in stanovanjskih zadrug narediti veliko gospodarsko ustanovo, ki bo hrbtenica vsemu bodočemu gospodarskemu, kulturnemu in socijalnemu napredku našega stanu, ki pa mora biti ob enem zatočišče slehernemu tovarišu v njegovih življenjskih težavah. To svojo vzvišeno nalogo in dolžnost morajo naše zadruge za vsako ceno in brezpogojno vršiti, ker samo zato so bile ustanovljene in vstvarjene. Ni nas strah! Velik je že krog dobrih sodelavcev, še večji je krog dobrih sotovarišev zadrugarjev med jugoslovanskim prometnim osebjem. Ta krog moramo povečavati tako dolgo, da bode vse jugoslovansko prometno osebje kot ena velika družina strnjeno v svojih zadrugah. S takim našim delom pa koristimo tudi vsem našim sotovari-šem državnim uslužbencem ostalih strok državne službe. Ti pripo-^navajo poseben značaj naše službe, posebne težkoče življenja nas železničarjev in brodarjev! Iz tega spoznanja se je vstvarilo drugo spoznanje, ki smo ga že omenili, da namreč samostojne železničarske zadruge v okviru Saveza niso v škodo zadružnemu pokretu med državnimi uslužbenci, nego jim je vsled narave službe odločena neka samostojna vloga pri skupnemu delu. To pravilno spoznanje naših sotovarišev nam mora biti v pobudo, da v svojih zadrugah tekmujemo s prevdarnim delom z njimi in s skupnim delom vstvarjamo gospodarsko osamosvojitev celega velikega stanu državnih uslužbencev naše domovine. To ugotavljamo z odkritosrčnim veseljem in ponosom, ugotavljamo pa tudi, da nam vsled tega naraščajo še večje dolžnosti napram skupnosti, katero moramo vsikdar in povsod z vsem našim delom brezpogojno dokumentirati! Zato vsi iskreni jugoslovanski železničarji in brodarji: na delo-s podvojenimi močmi in s še večjim veseljem za naše zadruge, za naš skupen Savez nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev! Iveri. Kolo pri vozu, ki najbolj kriči, je najslabše. Šola življenja nima počitnic. Grenke so korenine dela, a sladek je dela sad. Marljivost mladosti je krona starosti. Mladost pravi: delam; starost: sem delal; a delal bom, norost veli. Chvanile si zdvavje mladostno svežost in prožnost z rednim uživanjem f&culen&ke zdravilne vedel Radenska voda osvežuje kri ter spodbuja ves človeški organizem do živahnejšega delovanja Naše zadružne ustanove Da znamo železničarji ceniti vrednost zadružništva, nam dokazuje razmah naših zadružnih ustanov od prevrata do danes. Naša najjačja zadružna ustanova je Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic Ljubljana Vil s podružnico v Mariboru. V 9 letih je zrastla ustanova iz nič v mogočno zadrugo s ca. 50 milijoni letnega prometa in 7000 članov. Centrala zadruge se nahaja v Ljubljani Mahničeva 7, svoje poslovne prostore pa ima v Ljubljani Mahničeva 7, Masarykova cesta 17, Maribor, Frankopanska cesta 34 in Aleksandrova cesta vis-a-vis glavnega kolodvora. Zadruga preskrbuje svojemu članstvu vsakodnevne življenske potrebščine, kurjavo in manufakturo proti gotovini ali kreditu. Nabavljalna zadruga je poklicana skrbeti vsestransko za železničarje brez razlike in mora svoje delo usmeriti za tem, da ima koristi od nje čim več osebja. Njena ideja, da osnuje tudi menzo, se je uresničila preteklo leto, za kar se moramo specijelno zahvaliti direktorju tukajšnje direkcije gospodu dr. Borku, ki je s svojo inicijativo pripomogel zadrugi do potrebnih prestolov v bivši restavraciji Ljubljanski dvor. Menza je ustanova, kjer se hranijo naši tovariši samci in osebje, ki nima prilike, da bi se hranilo redno doma. Da menza zadošča in ustreza svojemu namenu, Ham potrjuje dejstvo, da se je med počitnicami hranilo v naši menzi več družin, ki se jim za časa počitnic in vročine ni izplačalo kuhati doma. Hrana se oddaja po izredno nizkih cenah, tako da naša menza konkurira vsem tukajšnjim menzam. Železničarji, ki imajo opravka v Ljubljani, si lahko naroče hrano v menzi, s čimer si prihranijo drage izdatke za hrano v gostilnah. Zadrugo vodi upravni odbor, kateremu predseduje g. Čerček Srečko. Upravni odbor pa tvorijo odborniki: gg. Žemlja Franc, Kobal Albert, Škerjanc Ivan, Železnik Prane, Kuštrin Ivan, Novak Ivan, Mohorko Jože in Ponikvar Ciril. V nadzorstvu zadruge so: gg. Furlan Jože kot predsednik, in kot odborniki Negro Ivan, Klebel Emil, Feldin Hinko, Božič Alojzij in Koprivc Ivan. Nabavljalna zadruga izdaja svoj mesečnik »Zadrugar«, ki služi kot službeni organ naših zadrug in širi med najširše plasti zadružno idejo. Naslednja močna naša zadružna ustanova je Kreditna zadruga Uslužbencev državnih železnic Ljubljana, Masarykova cesta 17. Daljše Poročilo o delovanju prinaša zadruga v tem koledarju na drugem uiestu. Posle zadruge vodi upravni odbor, ki ga tvorijo gg. Jeras Prnest kot predsednik in odborniki: Fratina Ludvik, Juh Leopold, Punčuh Mirko, Čerček Srečko in Mohorič Ivan. Nadzorstvo tvorijo ^družni koledar — 6 81 gg. Zupanič Karol kot predsednik in odborniki: Zupan Ciril, Luschii-tzky Jože, Vertačnik Albert, Božič Lojze in Gajšek Anton. Med mlajšimi našimi zadrugarji je Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic Maribor, Frankopanska 34. Ta zadruga je bila ustanovljena v januarju 1930, s poslovanjem je pričela v aprilu istega leta. Sprejeta je bila v Savez nabavljačkih zadrug, pričela se je dobro udejstvovati in izgleda, da bo imela na naši severni meji lepe uspehe. Zadrugo vodi upravni odbor pod predsedstvom gospoda Tumpej Rudolfa z upravniki odborniki Regent Franc, Kralj Roman, Kessler Alfonz, Tratnik Franc, Veronek Jakob in Prevoljšek Janko. Nadzorstvo zadruge tvorijo gg. Stanovnik Janko, Šantl Simon, Verlič Srečko in Alt Josip. Razen teh ustanov imamo ustanovljeni zadnji čas stanovanjski zadrugi v Ljubljani in Mariboru, ki s svojim delovanjem še nista mogli pričeti, ker zadeva finansiranja teh zadrug še ni dozorela. Izgleda pa, da bo do sezije stvar urejena in se bodo zadruge pričele uveljavljati svojemu namenu primerno. Vse te naše zadružne ustanove so včlanjene v Savezu nabavljal-nih zadrug v Beogradu, ker tvorimo železničarji s svojimi ustanovami, ki so najmočnejše v naši državi, jako močan faktor in se naše zadružne ustanove postavljajo ostalim zadrugam kot zgled. Naše zadruge so pod državno kontrolo potom Saveza, od katera tudi zadruge prejemajo po ugodni obrestni meri potreben obratni kapital. Ako bomo šli železničarji tem potom tako naprej, kakor smo šli do danes, bomo v doglednem času gospodarsko na zadružni osnovi toliko močni, da se bomo lahko uveljavljali kot gospodarski faktor vsestransko. Aforizmi. Tudi ideje niso zrasle trenutno v eni glavi, temveč so mnogi dali svoje misli zraven. m Ljudstvo, ki ga napojiš s sovraštvom do kakšnega bližnjega naroda, to ljudstvo je nesposobno videti ne samo, kaj se godi v tujini, temveč tudi ono, kar se hoče zgoditi doma. * Misli z lastno glavo, kako bi si pomagal z lastnimi rokami. * Razvoj ne skače preko prepadov, temveč polaga mostove čez nje * Noben človek ne more biti popoln, toda človek je vsaj lahko dosleden. Nikola Jarak, Sarajevo: Željezničarske zadružne ustanove u Sarajevu. Zadrugarstvo željezničara sarajevske oblasne direkcije pred-stavljaju danas čeliri zadruge: 1. Potrošačka zadruga službenika državnih željeznica direkcije Sarajevo s o. j. 2. Željezničarska kreditna i potporna zadruga z. s o. j. 3. Zadruga željezničarskih državnih službenika za nabavku stanova z. s o. j. 4. Željezničarsko opravilište z. s o. j. I. Potrošačka zadruga nije bila osnovana u formi zadruge. Još Prije 50 godina, kad je Austrija počela sa gradnjom željeznice od Bosanskega Broda prema Sarajevu, ustanovila je u glavnom za že-Ijezničke radnike naročilu aprovizaciju. To je učinila, da bi željez-ničari imali gdje kupovati životne namirnice, jer bi inače bio njihov život u Bosni jako uteščan. To je sličan postupak kao i u slučajima. gdje jedna privatna firma gradi željeznice ili druge objekte i onda ujedno — a naročilo u zabitnim krajevima — preuzima i opskrbu nposlenih radnika, sa životnim namirnicama. Upravo nad tom apro-yizacijom imala je željeznička uprava, koja je od vremena na vri-jeme propuštala i željezničarima učestvovanje u upravi nad apro-vizacijom. Sličan slučaj bio je i sa drugom ustanovom, koja je bila dugo vremena poznata pod imenom »Zavod za odijevanje«. Ni ovaj zavod nije bio zadruga, nego samo jedna vrsta posredničkog urada, da Bi željezničari mogli na isplatu naručiti uniformu kod privatnih krojača. Malo po malo i ovaj posao se razvija tako, da je »Zavod odijevanje< počeo posredovati i preuzimati garancije za nabavku i najrazličnijih odjevnih predmeta. U najposljednje vrijeme uzimao j® manufakturnu robu na svoje skladište bilo u komisiju od raznih trgovaca, bilo na svoj vlastiti račun. »Živežno skladište« i »Zavod za odijevanje« bile su dvije pot-Pnno odvojene ustanove sa tom karakteristikom, da je »Živežno skladište« imalo karakter radnički (prehrana) a »Zavod za odije-Vanje« činovnički (uniforme). Zajedničko mu je bilo samo to, što je * u jednoj i u drugoj ustanovi direkcija imala odlučujuču riječ i svaki zaključak morao je biti povučen, ako je direkcija zatražila. «• »Osjetilo se, da su ove dve ustanove nasavremehe, suviše biro kratske i bez dovoljne kontrole od strane samih potrošača. živežno skladište i Zavod za odijevanje nisu mogli da udovolje potrebama željezničara. Birokratski način rada imao je i ovdje svojih posije-i dica. Nije bilo one privatne inicijative, koja je u kulturnomc zapad-nome svijetu ueinila čuda.« Tako je jednom zgodom današnja Potrošačka zadruga ocijenila rad i životno sposobnost tih dviju poluslužbenih ustanova, i na taj način ujedno obrazložila osnivanje Potrošačke zadruge, koja je 1925 godine obuhvatila i živežno skladište i Zavod za odijevanje. Od toga doba prestaje formalno funkcijonisanje ovih dviju ustanova kao za-: sebnih tijela pod neposrednem kontrolom željezničke direkcije, a njihov rad nastavlja se pod zajedničkim imenom »Potrošačka zadruga«. Ovim momentom pojavljaju se razne borbe medju željezni-čarima sarajevske direkcije, koje od vremena do vremena popri maju i oštrije forme. Tek pristupom zadruge u Savez Nabavljačkih zadruga drž. službenika u 1928 godini osječa se osjetljivije smirivanje-U ovo doba zadruga je brojila oko 1200 zadrugara ali je taj broj ' naglo povišan na nekih 7400 u prvoj polovici 1930 godine kada je: ' skupština želj. kreditne i potporne zadruge donijela zaključak, daj ; upiše u potrošačku zadrugu sve svoje članove, koji se do tada nisu ( upisali. s * Potrošačka zadruga opskrbljuje svoje članove sa životnim na-mirnicama, manufakturom, drvom, ugljenom i. t. d. Osim manufakture zadruga prodaje svu robu za gotov novac. Snabdevanje članova životnim namirnica vrši se u 11 prodao-j niča, koje se nalaze u raznim mjestima Bosne i Hercegovine. Koncem 1929 godine brojila je zadruga 1086 redovnih članova sa po jednim udjelom od Din 300-— i 9304 vanrednih članova {beli udjela). Bilanca za 1929 godinu pokazuje čistu uštedu u višini Din; 671.000-—; udjeli zadrugara iznose Din 297.000-—. i 1 Jedan od najvažnijih koraka zadruge na kulturnom polju jest z osnivanje srednješkolskog konvikta za djecu željezničara. Konvikt se nalazi na Ilidži kod Sarajeva. Uredjen je odlično i spada medjU! 11 najljepše internate u našoj državi. U konvikt, koji nosi ime »Žej Ijezničarski dom« primaju se muška djeca željezničara, koji poha-i z djaju koju srednju školu u Sarajevu. Cijena je različita prema pri- d likama dječkih roditelja i to 350, 500 ili 600 dinara mjesečno. Broj! p pitomaca krece se oko 50 — kako. koje godine. Upravnik konvikta j uvijek je jedan profesor. II. Željezničarska kreditna i potporna zadruga osnovana je 26j juna 1923. na čisto j zadružnoj bazi pa joj je taj momenat veonP; mnogo doprinio, da se uvjek lijepo razvijala. Tako je broj zadrU'j gara rastao: Koncem 1924. godine 2378 zadrugara 95 1925. 99 3572 99 99 1926. 99 4512 99 99 1927. 99 5340 99 99 1928. 99 6055 99 99 1929. 99 6804 99 30. VI. 1930. 99 7265 99 Uplačani udjcli pokazuju takodjer vrlo lijepo napredovanje, Koncem 1924. godine 520.000 dinara 99 1925. 99 1,196.000 99 99 1926. 99 1,951.000 99 99 1927. 99 2,789.000 99 99 1928. 99 3,683.000 99 99 1929. 99 4,843.000 99 30. VI. 1930. 99 5,377.000 99 Ovakov porast udjela največma je zadruga doprinela time, što odobrava zajmove na bazi uplačenih udjela. Jedan udjel iznosi 100 dinara. Zadrugar, koji ima samo jedan uplačen udjel u zadrugi, može dobiti zajam do 500 (pet stotina) dinara. Tako ide i za svaki dalnji udjel. Prema torne zadrugar, koji traži zajam n. pr. u sumi °d 25.000 dinara, mora imati 5.000 dinara uplačenih udjela. Pravo na zajam stiče zadrugar istom nakon jednogodišnjeg članstva u zadruzi. Na pojedinog zadtugara odpadalo je prosječno po udjelima: koncem 1924. godine 230 dinara, 1925. za 300 dinara, 1926. po 430 Dinara, 1927 po 530 dinara, 1928. po 620 dinara, 1929. po 710 dinara, a polovicom 1930. godine po 740 dinara. Uloške na štednju zadruga prikupi ja na četiri načina: običnom stednjom, kesicama za djecu, vezanom i obaveznom štednjom. Vezana štednja podrazumijeva se kao štednja, kojom se zadrugi obavezuju, da če štediti mjesečno 10 ili više dinara, najmanje Za jednu godinu dana. Obavezna štednja je najkasnije uvedena, a traje sve do pensio-^Isanja, istupa iz zadruge, ili željezničke službe. a Ni ova, kao ni vezana štednja nije prisilna ni za jednoga zadrugara. Oni zadrugari, koji hoče štediti na obaveznoj štednji, oobivaju iz zadruge iz »Fonda za propagandu obavezne štednjer. l)rvi uložak od 100 dinara kao poklon. Ulošci na štednju rasli su takodjer te su iznosih: Koncem 1924. godine 333.000 dinara 99 1925. 99 519.000 99 99 1926. 99 991.000 99 99 1927. 99 1,274.000 99 99 1928. 99 1,376.000 99 99 1929. 99 2,005.000 99 30. VI. 1930. 99 2,453.000 99 Po pojedinom zadrugam ulošci su iznosili koncem 1924. godine 140 dinara, 1925. po 145 dinara, 1926. po 220 dinara, 1927. po 238 dinara, 1928. po 230 dinara, 1929. po 288 dinara, a 30. jima 1930. po 337 dinara na svakog zadrugara. Zadruga vodi i vlastiti »Fond za životno osiguranje!« Pokrenut; je 1926. godine. U njemu je osigurano do sada oko 1500 zadrugara • Največa svota, do koje se može zadrugar da osigura, fiksirana je sa 25.000 dinara. I ova poslovna grana »Želj. kreditne i potporne zadruge« na-1 predjuje vrlo lijepo, što se vidi i iz višine glavnice na koju su se j zadrugari osigurali. Osigurana glavnica iznosila je: Koncem 1926. godine 5,200.000 dinara „ 1927. „ 6,800.000 1928. „ 13,300.000 „ 1929. „ 17,500.000 30. VI. 1930. „ 20,500.000 Do polovice 1930. godine izplačane štete obiteljima osiguranih zadrugara iznose 145.000 dinara. Pogrebni fond osnovan je koncem 1924. godine, a obavezan je za sve članove zadruge. Fondom uporablja zadruga. Mjesečni prinos svakog zadrugara odredjen je sa 5 dinara. Pravo na pomoči iz ovoga fonda stiče zadrugar nakon 6-mjesečnog članstva. Višina po-l grebnih pomoči odredjena je: za zadrugare^OOO dinara, za žene zadrugara 1500 Din. Neženjeni zadrugari imajo pravo na pomoč od 1500 dinara za slučaj smrti majke, ako im ona vodi kučanstvo. Do sada je pogrebni fond isplatio pomoči: 1926. za 20 zadrugara i 25 žena 1927. „ 48 5» „ 40 1928. „ 53 „ 50 1929. „ 60 „ 66 do 30. VI. 1930. „ 31 „ 35 Glavnica Pogrebnog Fonda iznosi koncem mjeseca juna 1930-nešto preko 800.000 dinara. »Dobrotvorni fond« je jedna od najmladjih ustanova unutai želj. kreditne i potporne zadruge. Kapital ovoga fonda formira se iz jednog dijela viška na koncu svake poslovne godine, a prema zaključku godišnje skupštine zadruge. U fond zadrugari ne uplačuja ništa, a iz njega dobivaju obitelji pomoč u slučaju nesretne smrti zadrugara u željezničkoj službi. Višina pomoči jednaka je iznos« potpuno uplačenih udjela u zadruzi. Tako zadrugar sa 100 dinar« udjela osiguran je u Dobrotvornom fondu samo na 100 dinara, « onaj, koji ima n. pr. 8000 dinara, udjela osiguran je na 8000 dinar«’ Ni jedan ni drugi ne uplačuje u fond ništa. Na ovaj način zadruga ujedno vrši propagandu za povisivanj« udjela. Zadruga ima dva rezervna fonda, čija imovina iznaša ukup«0 550.000 dinara. Zajmovi, koje zadruga podjeljuje, dobrim dijelom upotreblja-vaju se u produktivne svrhe, a najviše za gradnju kuča. Zadruga podjeljuje mjesečno preko 1,000.000 dinara zajmova. Najdulji rok otplate jest 6 godina (hipotekarni zajmovi), a obično se manji zajmovi podjeljuju na 12 mjesečnu otplatu. željezničarsko oporovalište Stambulčič. IJkupni promet zadruga kretao se ovako: 1924. godine 6,500.000 dinara 1925. „ 14,000.000 „ 1926. „ 24,000.000 1927. „ 34,000.000 1928. „ 54,000.000 „ 1929. „ 67,000.000 Zadruga izdaje i vlastiti list »Zadružni Glasnik«. List izlazi mjesečno jedamput i štampa se u 7400 primjeraka. Zadruga je takodjer včlanjena u Savezu nabavljačkih zadruga drž. službenika u Beogradu. III. Želj. gradbena zadruga osnovana 10. avgusta 1925. Od prošle godine zadruga je učlanjena u Savez nabavljačkih zadruga drž. služ-oenika u Beogradu. Radi oskudice kapitala i slabog razumjevanja i nikakove pot-Pore kot sarajevske opčine ni kot države zadruga se nije mogla da razvije sve do 1929. godine. Toda je ova zadruga uz pomoč Kre- ditne i potporne zadruge kupila u Sarajevu jedan veliki kompleks zemljišta i rasparcelisala ga na nekih 120 gradjevnih parcela. Ove parcele zadruga je največim dijelom več rasprodala medju svoje zadrugare. Ove godine zadruga je mogla več da pristupi i izgradnji stanbenih kuča. Zadruga ih podiže u vlastitoj režiji. Time je gradjevna zadruga preživila sve najgore časove pa sada če moči nesmetano da se razvija. Bez sumnje ne bi te poteškoče bile ni prebredene, da sarajevski željezničari nisu imali jaku kreditnu zadrugu, koja je i finansirala svu tu gradjevnu akciju. IV. Železničarsko oporavilište sada je takodjer zadruga. Osnovana je 9. jula 1909. godine kao čisto humano društvo sa svrhom, da svojim članovima pruži u svojim domovima mogučnost odmora nakon teške službe. Oporavilište ima svoje domove u Ercegnovom (na moru) i u Stambulčiču kod Sarajeva (960 m nad morem). Domovi su otvoreni preko cijele godine, a onaj u Stambulčiču naročito dobro dolazi izletnicima i turistima Ijeti i zimi. Dobije se uvijek toplo i hladno jelo kao i prenočište. Služiti se ovim domovima mogu i nečlanovi kao i neželjezničari, samo plačaju za prenočište nešto više nego članovi. Oporavilište broji oko 700 članova. Udjel iznosi 400 Din. Bilančna vrijednost domova u Ercegnovom (sa inventarom) izkazana je koncem 1929. godine sa nekih 165.000 Din. Vrijednost doma u Stambulčiču sa 930.000 Din, a vrijednost inventara sa 400.000 Din. Prihodi u svima domovima oporavilišta iznosih su u 1929. go-dini nešto ispod 100.000 Din. J ♦ i * i # MR. BAHOVEC PLANINKA ZDRAVILNI C A 3 ,,Planinka" zdravilni čaj prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenje mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Spodbuja apetit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. Zahtevajte v vseh lekarnah izrečno »Planinka*1-čaj Bahovec, ki je pristen samo v plombiranih paketih t po Din 20'- z napisom proizvajalca: ’ Lekarna BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg Djobi se v v [s e h lekarnah Ob petletnici železničarskega kreditnega zadružništva. i. Ujedinjenje je našlo slovenski del našega železničarstva panovsko še precej dobro organiziranega, medtem ko gospodarsko skoro popolnoma nepripravljenega. Če odštejemo »Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani«, ki je družilo v svojem okrilju skoro izključno slovenske železničarje brez ozira na politično in organizacijsko pripadnost in ker so bili tudi v odboru sami Slovenci, najdemo slovenskega železničarja včlanjenega večinoma v različnih podpornih društvih, ki so bila, dasi železničarska, po narodnosti mešana in odbori izključno v tujih rokah, ali pa v podpornih društvih in zadrugah, ki niso bile izključno železničarske ali pa so bile samo privesek političnih strank. Sedeži teh društev in zadrug so bili na Dunaju, v Inomostu, Mariboru in Trstu. Skratka: Vsa gospodarska in denarna vprašanja je slovenski železničar prepustil v rešitev tujcu, dostikrat neželezničarju, in je posvetil vse svoje sile stanovsko-organizatoričnim, narodnostnim- in političnim vprašanjem. Ker se naš železničar v predvojni dobi ni pečal z gospodarskimi problemi kot delom narodnega programa, je moral doživeti v novi jugoslovanski državi veliko presenečenje, ker je bil naenkrat postavljen pred nalogo, da mora sam s svojimi močmi in znanjem reševati in rešiti, ali pa tudi še le ustvariti gospodarsko podlago za boljše življenje v sedanjosti in bodočnosti. S kako malo smisla in brez vsakega praktičnega pogleda na denarstvo in gospodarstvo je vstopil naš železničar v svojo narodno državo, naj pokaže primer, ko si ni znal na podlagi revolucionarnega prava prilastiti in uvrstiti med svoj aktivum niti premoženja, ki je ostalo na naši zemlji in ki ga je tudi on pomagal tovoriti, a je bilo pod vodstvom in v upravi tujca železničarja. V mislih imamo lepi dom nemško-avstrijskega uradniškega društva v Rogaški Slatini. Kakor vsi drugi stanovi, da, ves naš narod, je bil tudi železničar takoj po ujedinjenju potegnjen v vrtinec in vihro političnih bojev ju strasti, bil je dostopen najekstremnejšim deinagoškim geslom tu je pri tem pozabil na samega sebe. Nič čudnega to, saj je ves Svet objel val iste psihoze. Človeštvo, vzgojeno skozi pokolenja v strogo racijonalističnem, materijalističnem in egoističnem duhu, je pozabilo na etiko, altruizem, na vzgojo duše in vero v ideale. V povojnem kaosu prvih let je bilo težko govoriti o vsem tem, kajti kdo naj posluša, ko je vse hotelo samo materijalnih dobrin, pridobljenih na lahek način brez žrtev in brez ozira na sočloveka, brata, tovariša. Le polagoma se je umirjalo človeštvo, a kaj, ko je vzgoja prejšnjih pokolenj, ki so vodila našo usodo, človeka tako poplitvila, da je, ko je skušal z vsemi silami najti samega sebe v svojem resničnem narodnem in državnem bistvu, našel sebe in druge nesigurne, mrzle in nejasne. Vse te faze je preživel z narodom vred tudi naš železničar. Vstajali so med nami učitelji in voditelji, ki so skušali s starimi metodami dvigniti železničarja in ga pripeljati do boljšega. Pozabili so pa na najvažnejše: na vzgojo duše, na okrepitev volje in na izoblikovanje značaja. Zato je mnogo, kar so ti voditelji in učitelji naredili, bilo samo od danes do jutri; niso železničarja dvignili, ampak ga cesto celo posuroveli ali pa je njih ideja ostala le na površju. Za posamezni stan pa velja isto kot za ves narod. Noben narod se ne ohrani, se ne vzpne na višjo stopnjo, ako nima mož, polnih požrtvovalnosti, nesebičnosti in globoke vere v delo, ki ga vrše za svoj stan in s tem za svoj narod. II. Kdo se bo upal stopiti med železničarje, vse izmučene, raz-rvane, polne nezaupanja napram novemu, in tolikokrat razočarane, ter vreči med nje nove misli, nove ideje in jim pokazati nova pota do boljše in lepše materijelne in duševne Kulture? In našel se je med nami mož, ki je pritegnil v. svoj krog še par enakomislečih energičnih in v dobro misel verujočih mož, ki so započeli širiti nove ideje med našimi železničarji. Niso imeli za seboj ne časopisja, ne političnih ali strokovnih organizacij, stopiti so morali pred nas praznih rok, oprti samo na eno idejo — na zadružno idejo. Bilo je v 1. 1922. Važna je ta letnica za slovenskega železničarja, ker ona tvori razdobje med gospodarsko in kulturno odvisnostjo od po duši in jeziku tujega gospodarja, ter novim samostojnim žitjem, oprtem na svojo lastno moč in znanje. Šele leta 1922 je pokazal slovenski železničar, da hoče biti sam gospodar v svoji hiši. Občudovanja vredno je, kako hitro se je naš železničar oprijel zadružništva in ga vzljubil. Za širjenje zadružne misli in z zbiranjem zadrugarjev so rabili naši ljudje komaj toliko let, kot so rabili drugje desetletij. V letu 1922 ustanovljena »Nabavljal na zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani« je zbrala okolu sebe v komaj sedmih letih svojega obstoja do 7500 zadrugarjev. Podzavedni zdravi čut je privedel železničarje na pravo pot, jim pokazal, kje jim je iskati rešitve in kako je treba delati za telesno in duševno dobrobit njih samih, njihovih svojcev, njihovih tovarišev v sedanjosti in bodočnosti. Skozi stoletja po tujcu zadržane latentne sile so oživele, se razmahnile in zavzele nesluteno širino. Da, širino, ker za globino je treba daljega časa, je treba dolgotrajne volje, dolgotrajnih borb. To borbo je treba bojevati s pozitivnim ustvarjanjem, bogateč naš stan, da bo kot stan poštenih in kremenitih mož pri vsej praktičnosti v svojem vsakdanjem življenju vedel ohraniti požrtvovalni idealizem za svoje rodne in moralne dobrine. Sicer je železničar res samo del naroda, drobec naroda; toda naj bo še tako neznaten, zaveda se in mora se zavedati, da bo njegovo delo in njegova misel, ko zasije po vsem jugoslovanskem domu, vsakemu jugoslovanskemu človeku v resnično korist ter bo njegovo stremljenje i narod i njega dvigalo višje in višje. Edino zadružna idejologija privede železničarja do tega vzvišenega cilja, in to idejo mora sprejeti va-se kot vero. III. Kakor nam kaže zgodovina zadružništva, so povsodi nastale in se ustanavljale najprvo konzumne ali nabavljalne zadruge. Tako tudi med nami železničarji. Po bajnem razmahu nabavljalne zadruge in opogumljeni s prvim uspehom del so se zavedali pionirji zadružnega pokreta med železničarji, da je nujna potreba, razširiti zadružno delovanje še na druge panoge, ki naj pomagajo in dvignejo železničarja in ki ga naj še bolje priklenejo na zadružništvo. Že v letu 1926, torej komaj štiri leta po ustanovitvi prve železničarske zadruge, vidimo in najdemo zopet istega moža kot v letu 1922, moža, ki kliče sodelavce in somišljenike navkup, da se osnuje za železničarje hranilna in posojilna zadruga v Ljubljani. Dne 19. februarja 1926 je bil sklican v restavraciji »Pri Levu« na Gosposvetski cesti ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo kakih 20 železničarjev. Tako je bil položen temelj novi zadrugi, ki je bila ustanovljena na podlagi starega avstrijskega zadružnega zakona iz leta 1878. Ustanovitelji so se morali poslužiti avstrijskega zakona, ker je v naši državi pač obstojala uzakonjena uredba iz leta 1920 za ustanavljanje nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, ne pa za ustanavljanje kakih drugih zadrug. Nova zadruga je dobila na ustanovnem občnem zboru ime »Železničarski hranilni in posojilni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani. Odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru, se je sestal k prvi seji 23. februarja 1926 in je imel rešiti dve najvažnejši in najtežji vprašanji, to je vprašanje'lokala in vprašanje sredstev, ki naj omogočajo pričetek rednega delovanja. Pravo razumevanje zadružne misli je našel odbor pri Nabavljalni zadrugi, na katero se je obrnil za pomoč. Nabavljalna zadruga se je obvezala prevzeti nase polletne režijske stroške, ki so radi nabav dragih glavnih knjig, dnevnikov ter raznih drugih tiskovin in potrebščin bili precej znatni in je odstopila brezplačno tudi lokal novi zadrugi, da si je bila sama zelo na tesnem, ker še ni bilo nje novo poslopje v Šiški dograjeno. Razven tega je dostavila novi zadrugi še lastno pohištvo in železno blagajno. Tako je prišla hranilna in posojilna zadruga pod streho, in sicer v barako nasproti Nabavljalne zadruge. Ni bilo baš prijetno delo v teh prostorih. Pozimi so morali sedeti odborniki, ki so opravljali vse pisarniške in blagajniške posle sami, ali se shajali pri sejah, v suknjah, v poletju so bili pa izpostavljeni neznosni vročini. Kako je izgledala »stavba«, v kateri je začel poslovati prvi železničarski denarni zavod, vidimo na sliki, ki jo prinašamo. Pozneje je uporabila Nabavljalna zadruga to pisarno kot — konjski hlev. Zadru-garjev ni plašila zunanjost in skromnost pisarniških prostorov, V tem lokalu je pričela s poslovanjem naša I. Kreditna zadruga. temveč so vkljub vsemu pridno nosili svoje hranilne vloge in se priglašali kot člani ter se tolažili in verovali v naš stari pregovor, ki je visel napisan v pisarni zadruge: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Sicer se ni dobesedno pregovor uresničil, a vendar se je preselila zadruga 17. decembra 1926 ne v palačo, pač pa v novo solidno zidano poslopje Nabavijalne zadruge, ki je nakazala v prvem nadstropju veliko in lepo sobo, kjer je razvijala še z večjim poletom svoje delovanje. A tudi tukaj ji ni bilo usojeno daljše bivanje. Ko je namreč morala Nabavljalna zadruga prevzeti in prehraniti po ukinitvi Gospodarske poslovalnice državnih železnic v letu 1928 na tisoče novih članov, je bila prisiljena si najeti za trgovino in pisarne prostore v poslopju Gospodarske poslovalnice, v starih prostorih pa zavzeti vse sobe, ki so bile razpoložljive. Odpovedati je morala hranilni zadrugi lokal v šiški, zato ji je pa nakazala po zmerni najemnini dve sobi v Gospodarski poslovalnici na Masarv kovi cesti št. 17, kamor se je preselila 15. decembra 1928 in kjer je še sedaj. Danes je že jasno, da se bosta obrat in poslovanje Na-bavljalne zadruge širila od leta do leta in da ni več daleč čas, ko se bo morala Kreditna zadruga zopet umakniti in bo morala misliti na nove in, če gre vse po sreči, lastne lokale. Kakor že preje omenjeno, so takoj po ustanovitvi hranilne zadruge opravljali odborniki vsa pisarniška, blagajniška in knjigo-vodstvena dela sami, in to v popoldanskih službeprostih urah, ob katerih so bile tudi uradne ure po trikrat na teden. Že po enoletnem poslovanju se je izkazalo, da se delo od dneva do dneva veča in da ni mogoče samo v popoldanskih in večernih urah vsega tako točno in hitro opraviti, kakor se mora zahtevati od denarnega zavoda. Zato se je v aprilu 1927 uvedlo celodnevno uradovanje in se je postavil v pisarni stalen uradnik. Zopet po enem letu se je Etična podlaga zadrugarstva. Čim širje in globlje se vali veletok zadružništva po svetu, tem močnejše in ostrejše se kaže sila njegovega duševnega in nravnega preporoda. »To, kar naj zadrugar pričakuje«, je rekel najslavnejši škotski zadrugar Maxwell, »ni nič drugega, kot ono, kar je bilo pridigano pred devetnajstimi stoletji ob Galilejskem jezeru.« Murphy, preje ravnatelj škotske Velenakupne družbe, je dejal, da se včasih zdi, kakor da bi bil duh krščanstva vtelešen v zadružnem gibanju. Nemški zadrugar Huber je spoznal v njem novo zdravilno moč, ki omogoča onemu, ki je izključen od pojedine življenja, dobrote tega sveta uživati s »hvalo in zadovoljstvom«. Proudhon je pa posnel izhod in cilj gibanje zadružništva v grandijoznem primeru: Evangelij nam je prinesel enakost pred Bogom, francoska revolucija enakost pred zakonom in zadruga enakost pred usodo. Enakost pred usodo! Kaj pomeni to? To pomenja enako eksistenčne pogoje za vse ljudi; telesno in duševno hrano za vse, ki so bili rojeni na svetu, prosto pot za udejstvovanje vsakega posameznika ter za napredovanje in dviganje vseh, kot ene enotne solidarne celokupnosti. Napraviti ljudi pred usodo enake se pravi, enega k drugemu približati in jih s tem združiti v ekonomični, duševni in nravni interesni skupnosti, da bodo morali sami sebe smatrati kot prijatelje in sodelavce, ne pa kot konkurente in sovražnike. radi vedno večjega razmaha zadruge morala sprejeti še uradnica, tako da ima od maja 1928 dalje zadruga zaposlene dve stalni moči. Takoj po ustanovitvi je vstopila 'zadruga v Zadružno zvezo v Celju, kjer je bila učlanjena, dokler ni v letu 1928 izšla dopolnitev k uzakonjeni uredbi o Nabavljalnih zadrugah, s katero je bilo dopuščeno ustanavljanje tudi kreditnih in stanovanjskih zadrug v okviru Saveza Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. Na tretjem rednem občnem zboru leta 1928 je bilo sklenjeno, da pristopi zadruga v Savez, bila so sprejeta temu primerno nova pravila in se je spremenilo tudi ime zadruge v Kreditno zadrugo uslužbencev državnih železnic, r. z. z o. z. v Ljubljani. Kako se je razvijala in rastla zadruga glede članstva, deležev in denarnega poslovanja, to kaže sledeča tabela. V letu Denarni promet Štev. čla- nov Štev. de- ležev Vplačano na deleže Stanje hranilnih vlog 1926 1,121.267-01 170 182 14.970-- 212.290-69 1927 4,233.269-81 382 394 35.090- - 538.145-51 1928 5,2-5.759-74 634 646 60.730- - 940.436-68 1929 In,377.065-41 884 896 92.480"— 1,413.915-52 1950 d"l.XI 23,623.913-94 1085 1098 113.860- 1,770.870-42 V lotu Posojila Tekoči računi Rezerva Režija Čisti dobiček 1926 936.079-50 ■ 1.720-— 936-17 3.663-77 1927 496.663-92 — 14.576-17 13.668-20 5.213-31 1928 977.083-01 — 22.179-4S 12.376-41 20.319-17 1929 1,531.754-38 185.821-29 45.218-65 24.625-53 33.870-86 1930 do 1.XI. 2,254.221-95 2U3.87P61 77.343-51 27.642-52 — Zanimivo je tudi, kako so se vršila vplačila in izplačila na vloge in posojila tekom posameznih let. Tekom leta Hranilnih vlog Posojil Na tekoči račun vloženih dvignjenih izplačanih vrnjenih vloženo dvignjeno 1926 1927 1928 1929 1930 dol.XI. 275.66M4 556.247-64 931.348-57 1,235.193-25 2,544.039-82 54.370-45 263.734-46 563 517-31 828.220-97 773.169-40 293-650-- 672-245-— 1,256-063-38 1,960-003-- 3,696.837-14 57.570-50 495.6''5--7.56.425-5' 1,405.331-63 1,442.615-19 1,741.520-- 3,753.666-61 1,562.750-- 3,549.795-- Pri zgorajšnji tabeli pada v oči, da so dvigi hranilnih vlog tekom leta precej visoki, kar kaže, da naš železničar še ni dosegel one moralne višine, ki jo naj ima zadrugar-hranilec. Naslednja tablica prikazuje zopet razširjenost hranilcev in posojilojemalcev po službenih edinicah. Službena edinica Vlaga- telji Posojilo- jemalci Službena edinica Vlaga- telji Posojilo- jemalci direkcija drž. železnic v postaja Pesnica 5 1 Ljubljani, odelenje I. 31 17 > Planina — 2 » odelenje II. 53 32 » Poljčane 2 2 » odelenje III. 19 13 > Ponikva — 1 » odelenje IV. 17 11 » Pragersko 2 •1 postaja Beltinci — 2 Prevalje 2 — » Birčna vas 1 — Ptuj 6 7 » Bistrica-Boh. jez. 3 — » Radohova vas 1 — » Bled-Jezero 2 2 > Rajhenburg — 3 » Bohinjska Bela 1 2 » Rakek 10 n » Borovnica 2 > Rimske Toplice 8 — » Breg 4 — > Rogatec 19 — Brežice 1 3 » Sava 1 i » Celje 1 11 Semič — i Čakovec 3 12 > Sevnica 1 » Črnomelj — . 1 Slatina-Radenci 1 : » Dobova — 3 Slov. Bistrica mesto — 1 » Domžale 2 — > Sv. Jurij — 1 Dravograd-Meža 3 4 » Šalovei 1 1 » Fala 1 — » St. Ilj 5 1 » Gornja Radgona — 1 Sv. Peter v Sav. dol. 2 — » Gornji Dolič 1 — > Št. Vid-Vižmarje 2 3 2> Grosuplje 1 1 » Škofja Loka — 5 > Hrastnik 3 1 > Škofljica — 1 » Ivanjkovci 1 — > Šmarje pri Jelšah I 1 Jesenice 6 2 > Šoštanj-Topolšiee 7 1 > Kamanje — 2 » Tezno — 3 » Kamnik 3 ~ Trbovlje 6 7 Kočevje — 1 Velenje 4 — » Koto riba 1 1 » Verd 1 2 » K ral j e vec-Prelog 1 — > Videm-Krško 2 2 » Kranj — 1 > Vrhnika 1 — > Kranjska gora — 1 > Vuh red-Marenberg 1 — » Kresnice 2 1 » Zagorje — 1 » Laze 1 1 Zalog 2 — > Lesce-Bled 3 — > Zidani most 17 20 > Litija — 1 progovna sekcija Celje 6 20 » Ljubljana dol. kol. — 1 > Jesenice 5 2 > Ljubljana gl. kol. 24 92 Ljubljana sl. nroca 24 27 > Ljubljana gor. kol. 15 30 Ljubljana gor. dol. » Ljutomer — 1 proga 9 7 » Logatec 4 — > Maribor gl. proga 4 4 > Mahično 1 • > Maribor kor. proga 8 5 > Maribor gl. kol. 7 14 Novo mesto 12 10 > Maribor kor. kol. 1 — > Ptuj 14 41 » Medvode 1 — » Zidani most 23 34 Metlika 3 — kurilnica Kočevje 3 > Moškanjci 1 — > Ljubljana gl. kol. 16 56 » Murska Sobota 1 — » Ljubljana gor. kol. 15 25 > Nomenj — 1 Maribor 6 11 Novo mesto 20 11 > Zidani most 3 10 > Ormož Ortnek 1 1 signalna sekcija Ljubljana 4 7 » Otiški vrh 1 delavnica Maribor 5 Tudi k tej tablici bi se dalo marsikaj napisati in povedati, a bi prišli preko okvira članka. Razveseljivo dejstvo je vsekakor, da se zadružništvo in zadružna misel vedno bolj širita med železničarji. Tako se je v letu 1929 ustanovila v Mariboru istotaka Kreditna zadruga in v letu 1930 Stanovanjski zadrugi v Ljubljani in Mariboru. Proces širjenja zadružništva med nami daleko še ni končan. Vedno si pa imejmo v spominu, da je zadružno delo, ki na realnih izkustvih orje v bodočnost, pravo in trajne vrednosti. Potrebno je, da se neprestano zavzemamo za najbolj potrebne. S tem izpolnjujemo najbolj svojo dolžnost do svojega stanu, svojega naroda ter ohranimo in krepimo državo. Najlepše na svetu je: spomin in pozabljenje, — in najgrše: spomin in pozabljenje. * Vsak predgovor je izgovor. * Velike zmote in velike resnice potrebujejo samo za prvo generacijo dokazov. * So ljudje, ki pripovedujejo, česar ne vedo; če jim gre po sreči, jih imenujemo preroke. * Mnogim ljudem je lastna zmota ljubša, kakor tuja resnica. * Male tatove obešamo; veliki pa drug drugega spuščajo. * Če hoče kdo izvršiti kako lopovščino, mu nikdar ne manjka plemenitih nagibov zato. * Usoda resnic je, da se rodijo od ženi jev-velikane v, razširjajo jih pa nerodneži. * Modrost je konsekvenca — pamet pa kompromis. * Tiran je zasovražil svoje podložnike in bi jim rad življenje grenil. Zato je postavil neumnost za velikega vezirja. * »Dostojen« človek menja dnevno enkrat svojo srajco in dvakrat svoje prepričanje. * Dekleva J.: Od pšeničnega zrna do moke. Koncem meseca junija, ko svetle kose podirajo zlato žitno klasje, se začne tudi v mlinu živahnejše življenje. Priden mlinar se je že tedne poprej pripravljal na te dni. Vsi stroji se skrbno pregledajo; kjer je potrebno, se izvedejo popravila, mogoče se še tudi kaj novega dokupi. Tako ves mlin očiščen od vrha do tal praznično pričakuje pričetek svojega velikega dela. Savezov zadružni mlin v Adi. V mlinskem dvorišču se vrstijo dolge kolone težko naloženih voz, kateri vozijo pšenico naravnost izpod mlatilnice v mlin. Mlinar pregleduje žito, ugotavlja njegovo hektolitersko težo, hvali to Kago, zavrača drugo. Skladišča se polnijo z žitom, na drugi strani Pa teče v debeli žili naravnost v mlinske stroje, ki začenjajo1 svoje Ustvarjajoče delo. Ker imamo tudi mi zadrugarji svoj lastni mlin, hočemo na tein mestu v kratkih potezah razložiti dragemu čitatelju delo tega modernega mlina v Adi. Zadružni koledar - T Prvo, ko stopimo v mflin&ke prostore, nas začudi, da Je zrak skoraj popolnoma čist in brez prahu. V staromodnem mlinu je prav vedno velika nadloga. Dokler moderna tehnika ni ustvarila strojev, ki požirajo ves prah, se je smatrala ta nadloga za neobhodno potrebno zlo. Danes tega ni več. Moderni stroji neprestano zračijo ves mlin, tako da je ozračje skoraj popolnoma čisto ter se mlinar, opravljajoč svoje težko in odgovorno delo, počuti v mlinu popolnoma dobro. Drugo, kar nam tudi takoj pade v oči, je, da ne vidimo v mlinu delavcev, ki bi nosili na ramenih težke vreče. Tudi to delo opravljajo danes stroji. Lift (dvigalo) nosi moko iz tretjega nadstropja v pritličje in obratno; iz strojev se vsiplje moka naravnost v vreče: Mlinar samo pazi, da se napolnjena vreča odstavi, nakar priveže prazno. Polna vreča se odpelje na vozičku v skladišče ali v mešal-nico. Mlinski stroji delajo torej popolnoma samostojno; mlinar pazi samo na njihovo delo. Tako urejenim mlinom pravimo, da so avtomatski. To so samo bežne slike, ki jih doznajemo, korakajoč tako skozi mlin. Ker si pa hočemo ogledati vse delo od začetka dalje, zato moramo najprej videti pogonski stroj, to je tisto silo, ki vrti na stotine večjih in manjših železnih koles, ki zopet s pomočjo jermenov gonijo: valjare, sita, filterje, elevatorje, polže* itd. Pogonski stroj je velika, 180 konjskih sil močna lokomobila, ki napravi na gledalca velik vtis. Njen skoraj neslišni tek, pretrgan tu pa tam s sikanjem pare, ki uhaja pri varnostnih ventilih, nas naravnost začudi ter nekaj časa kakor nemi gledamo to čudo moderne tehnike. Nešteto je tu pip, malih in velikih cevi, ventilov, raznih merilnih priprav, ki pokazujejo pritisk pare', pritisk vroče in hladne vode itd. Lokomobila se kuri s premogom. Ko odpremo vratca peč;, nam puhne v obraz Val vročine. Svetlo beli plamen žarko razsvetljuje cel prostor pred strojem, tako da kar jemlje vid. Čeravno ima stroj veliko dela, vendar porabi razmeroma malo premoga. Seveda je tu na mestu velika varčnost. Kurjači dodavajo ognju le toliko premoga, kolikor ga je neobhodno potrebno za obdržanje potrebne toplote. Neracijonalna poraba goriva bi stala mlin velike vsote denarja. Dve veliki kolesi, 2 metra v premeru — sta zvezani potom širokega jermena z glavno transmisijo, to je osjo, ki se razteza Skozi cel mlin v prizem!ju; od tu je pogonska sila prenesena potom jermenja v prvo in drugo nadstropje. Na teh transmisijah je pričvrščeno nešteto malih in velikih železnih koles, ki so s pomočjo jermenov zvezana s poedinimi stroji. Istočasno s pogonskim strojem se obrača tudi transmisija, ž njo vred pa vsa kolesa in tem pripadajoči stroji. Ko dobi stroj svojo normalno hitrost, to je 220 obratov v minuti, tedaj je mlin v polnem pogonu; mletje se prične. Čitateilja pa moramo opozoriti na to, da se vsi stroji ne obračajo z enako hitrostjo. V ta namen je potrebna regulacija, ki obstoja baš v tem, da ima vsak stroj večje ali manjše pogonsko kolo na transmisiji. Manjša kolesa na transmisiji povzročajo manj, večja pa več obratov na stroju. Na ta način ima človek stroj v popolni oblasti; poljubno določa njegovo hitrost, da odgovarja potrebi in svrhi, za katero je namenjen. Pšenica, ki jo kupi mlinar od kmetovalca, se ne more bre* dalnjega zmleti. Neverjetno je, kaj se vse nahaja med žitnim zrnjem. Vrvice, papir, žeblji, slama, pleve itd., vse to se dobi v najboljši pšenici. Vse to mora vesten mlinar izčistiti, kar pa more narediti le z modernimi stroji. Tako vidimo n. pr. v mlinu velik kup pšenice. Vprašamo se, v kolikem času bo mogoče vse to spraviti na odrejeno mesto. Omenili smo že, da skoraj vsa dela v mlinu opravljajo stroji. Tako tudi tukaj. Pšenica, namenjena za mletje, se nasiplje vedno v bližino elevatorjev. Elevatorji so naprave, ki služijo za prenos žita •n moke s pritličja v vsa nadstropja. Elevatorji torej spravljajo pšenico oziroma moko samo navzgor. Tak prenos nazivljamo navpični transport; od tega je razločevati: vodoravni transport z na- pravo, imenovano »polži« in poševni, za katerega se uporabljajo lesene cevi. Elevator (ital.: levare = dvigniti) je naprava iz desk, pravokotne oblike v dveh 10 do 30 m visokih in po 30 do 50 cm širokih krakih. Na zgornjem in spodnjem koncu je nameščeno po eno železno, okrog svoje osi se premikajoče kolo. Na teh dveh kolesih je 'nategnjen iz vrvic spleten pas v dolžini obeh krakov. Na tem pasu so pričvrščene na vsakih 15 do 20 cm kositerne skledice. Kadar je elevator v pogonu, tedaj zajamejo kositerne skledice pšenico ali moko ter jo nosijo v višja nadstropja. Ta način transporta je jako hiter, kar se razvidi- iz tega, da znosijo navadni elevatorji v eni uri 1 do 3 vagone pšenice. Elevatorji so torej jako važne naprave v mlinu. Brez njih si ne moremo misliti modernega Monitorni aspiratorji. mlinarstva. Prenašanje vreč na ramenih in vozičkih bi zahtevalo vse preveč časa, pa bi pri delu, ki ga opravlja n. pr. sedaj 10 delavcev, bilo potrebno najmanj 50 delovnih moči. Rekli smo že, da služi elevator za navpični transport. On nam nosi torej pšenico v zgornja nadstropja. Na vrhu tega elevator ja je pričvrščena pravokotna lesena cev v poševni smeri navzdol. Kositerne skledice mečejo pšenico v to cev, od tu pa drči zrno v debeli žili na prvi stroj za čiščenje, monitorni aspirator. Monitorni aspiratorji so skupina več sit z luknjicami raznih veličin. Vsa sita so med seboj tako povezana, da jih eno kolo istočasno spravlja v enakomerno tresenje. Na gornjem situ ostanejo večji predmeti kot: papir, vrvice, koruzni storži itd. Na drugem situ ostaje fižol, koruza in slični večji predmeti; skozi obe siti pa pada vsled širokih luknjic pšenica zopet v poševno cev navzdol, od tu v elevator, ta pa jo nosi v velike silose, ki imajo prostora za 6 do 8 vagonov in tudi več. Cel monitor preveva uročen zračni vrtinec, ki ga povzroča v samem stroju se nahajajoči propeler. Zračni vrtinec nosi ves prah iz pšenice po posebnih ceveh v zato namenjene aparate, fi It er j e (precejače), ki so iz sukna moltona. Prah pada izpod filterjev v nastavljene vreče. S tem je pšenica očiščena vseh večjih predmetov, kot je njeno zrno ali prah. Temu postopku pravimo predčiščenje. To čiščenje pa za mletje še ne zadostuje. Iz pšenice moramo iz'oviti nadalje tudi manjša zrna od same pšenice in to zdrobljena pšenična zrna in žitno primes, urodico. Pristopimo torej h glavnemu čiščenju. Iz silosov teče pšenica v polže. Polži so dolge železne osi, ovite s spiralno izrezanim kositrom. Spiralni kositer, vrteč se z osjo, nosi pšenico vodoravno v elevator, ta pa v gornje nadstropje na avtomatsko tehtnico, ki sama registrira (piše) vsakih iztresenih 10 kg pšenice. S tehtnice pada žito zopet v elevator, ki jo nosi na drugi monitorni aspirator. Ta aspirator ima več sit, kakor oni za predčiščenje. Na tem stroju se pšenica razen kokalja očisti od vseh večjih in manjših tujih zrn in primesi. Se preostali prah odstrani zračni vrtinec, ki se nahaja tudi v tem stroju. Od tu pada pšenica po cevi na magnet. Magnet privleče vse železne primesi, kot so: žreblji, vijaki i. dr., ki se mogoče nahajajo med pšenico. Čez magnet Ke vsiplje žitno zrno na trijer, ki jo očisti kokalja. Tako očiščeno žito je sedaj godno za luščenje. Od tu dalje začno stroji izločevati iz pšenice vse one dele, ki so neprebavljivi za človeški želodec. To so: gornja luskina in klica, ki bi vsled svoje vsebine na eteričnih oljih in masti neugodno vplivala na kakovost moke. Luščilnice so stroji, v katerih notranjosti je pričvrščen okoli svoje osi se premikajoči votel valjar iz smirkovega (šmirgel) kamna. Valjar se stalno in z veliko hitrostjo vrti okrog svoje osi. Pšenica ki se vsiplje v notranjost valjarja, meče centrifugalna sila z veliko silo ob stene. Na ta način se gornja luskina odlušči, a itak nežna klica odpade. Tako luščeno zrno zapusti nato ta stroj in pride v drugo luščilnico. Ta popravi še ono, kar je pustila prva. Tudi v teh strojih sta nameščena propelerja, ki skrbita za zi-ačenje in odnašanje specifično lažjega prahu. Zrno je sedaj očiščeno. S pomočjo elevatorjev pride nato na stroj za namakanje z vodo. To namakanje je potrebno radi tega, da se pšenica bolje melje, in da se da moki prvotna vlaga pšenice, od katere se jo je nekaj izgubilo vsled toplote, nastale pri luščenju. Vsled te vlažnosti se tudi delci luske, ki so še ostali na zrnu po luščenju, ne zdrobijo, s čimer se prepreči, da bi prišli v moko. Končno pa je moka vsled omenjenega namakanja pšenice bolj bela. Pšenica sedaj končno zapušča čistil n icp ter pada po polžih in ceveh v določen prostor, kjer leži okrog 4 do 6 ur, da se zunanji del zrna, to so otrobi, — dobro nasrkajo vlage. Predno pridemo do pravega mletja pšenice, moramo čitatelja seznaniti s strojem, ki igra v mlinu jako veliko vlogo. Ta stroj se imenuje valjar. Prav za prav ima vsak stroj valjar 4 železne ali porcelanaste valjarje, pa ga zato mlinar imenuje: dvojni valjar. Stroj sestoji iz lesene ali železne omare; v njeni notranjosti so nameščeni valjarji; na vsaki strani po en par. Poedini par valjarjev leži eden vrh drugega, vendar je navadno vrhnji pomaknjen malo na zunanjo stran. Od tod izhaja tudi njih ime: diagonalni dvojni valjar. Premer valjarja je različen ter se giblje med 15 do 35 cm. Dolžina je istotako različna ter se uporabljajo med 50 do ICO cm, kakor pač zahteva potreba. Po zunanji velikosti zunanjega valjarja se ravna tudi njegova teža, ki znaša 75 do 350 kg po kosu. Vsak par valjarjev leži v svojih ležiščih, s posebno napravo pa se lahko približuje ali oddaljuje poedini valjar od drugega. Na ta način se doseže finejše oziroma debelejše drobljenje pšeničnega zrnja, regulira se pa tudi hitrejše ali počasnejše mletje žita. Moderno konstruirani valjarji rabijo za svoj pogon samo 2 do 4 konjske sile vkljub veliki teži posameznih delov, ki pridejo pri vrtenju v poštev. Valjarji nam torej služijo za drobljenje žitnega zrnja. V našem zadružnem mlinu obratuje osem dvojnih valjarjev, ki drobijo žito postopoma od celega zrna pa do njegovih ostankov, to je otrobov. V ta namen bi nam enako veliki valjarji ne zadostovali. Radi tega so prvi valjarji daljši, ostali pa se stopnjevaje zmanjšujejo. Vzrok je v tem, da je naval pšenice na prvi par valjarjev največji, pa se pozneje pri drugem paru zmanjšuje v toliko, kolikor moke se dobi že pri prvem drobljenju. Omeniti moramo še, da razlikujemo dve vrsti valjarjev in to brazdane in gladke. Brazdani valjarji oskrbujejo drobljenje (šrotanje), gladki pa mletje. Brazdani valjarji imajo vodoravne vdolbine, ki se raztezajo od enega do drugega konca. Teh, okrog enega milimetra globokih brazd, ima vsak valjar, kakor zahteva svrha, na vsak centimeter 4 do 9. Prvi valjar za drobljenje Lesen cevkast precejač (filter) s pritiskom zraka. ima n. pr. na vsak centimeter 4, a osmi valjar 9 brazd. Gladki valjarji še rabijo za še finejše drobljene moke (tkzv. dunst), ki še ni tipizirana oziroma pregroba in pomešana z otrobi. Kakor nam je že znano, leži pšenica v posebnem prostoru v s vrbo, da se nasrka vlage. Po preteku 4 do 6 ur je omehčana, oziroma gornji sloji so toliko zrahljani, da lahko začnemo z mletjem. Prostor, v katerem se nahaja pšenica, se odpre na dnu, nakar se vsiplje žito po poševni cevi v elevator, ki preskrbi prenos na prvi valjar, oziroma na prvi Šrot, kot to mlinar nazivlje. Valjarja, ki se vrtita eden k drugemu, stisneta zrno in brazda ga preseče na 5 do 6 kosov. Ti kosi so moka in oteobi, notranji del, tkzv. močnato telesce, se pa zdrobi popolnoma v prah, ker je krhko. Ko na ta način izvrši prvi Šrot svoje delo, pride zdrobiljeno zrnje po cevi v elevator, od tu pa na sito (plansihter). Sito sestoji iz dveh delov v obliki omare, vsak del pa zopet iz štirih, šestih ali osmih delov. Radi tega se sita imenujejo štiri- šestin osemdelna. Pri štiridelnem situ vodita v vsak del po dve cevi, v šestdelno sito po tri, v osemdelno pa po štiri cevi. Vsak del sita je sestavljen iz 10 do 12 okvirov. Okviri so prevlečeni z železno ali platinirano žico in z jako fino svilo. Vrhnji okviri so po pravilu prevlečeni z železno odn. platinirano žico, srednji s svilo, predzadnji zopet z žico. Sita visijo svobodno; pričvrščena so z jeklenimi žicami na močne tramove. V sredi sita stoji v krogličnem ležaju os, ki ima na gornjem koncu vodoravno železno kolo, ki je z jermenom spojeno s transmisijo. Da se pa sito lahko vrti, sta na spodnjem koncu osovine pričvrščena dva 200 do 250 kg težka ploska uteža, ki dajeta situ silo oziroma ravnotežje, pa se na ta način sito vrti v enakomernih krogih. Omeniti moramo še, da ima vsak odtenek zdrobljenega žitnega zrna svoje odrejeno število sit. Kot omenjeno, ima naš zadružni nv'.in osem dvojnih valjarjev in to osem Šrotov in osem izmeljav; zraven tega pa še dva kamna za otrobe. Ravnajoč se po tem, ima torej eno štiridelno, eno šestdelno in eno osemdelno sito. Valjarji imajo potemtakem 8 + 8 + 2 = 18 pasaž (hodov); sita 4 + 6-j-8 = 18 pasaž; torej istotoliko. Rekli smo že, da nosi elevator zdrobljeno žito iz prvega Šrota na sito. Ker so gornji okviri sit prevlečeni s pleteno žico, ki ima precej široke luknjice, pada finejše zmleto žito (močnata telesca) skozi, debelejše se pa pomika po žici do navpičnega kanala, po katerem pada iz sita v cevi, a od tu na drugi valjar (Šrot). Močnata telesca padajo medtem dalje skozi sita, pri tem se pa razdeljujejo; -en del pada v cevi, ki vodijo v čistilnico za zdrob, drugi del drči po ceveh v vreče (ničilerica gg in g, ostali debelejši delci' pa padajo po kanalih na najnižja sita ter tečejo po ceveh na gladke valjarje za izmeljavo (dunst). Z drugega šrot-valjarja vleče elevator še drobnejše delce žita zopet na sito, kjer se ponovno razdeljujejo za tretji šrot-va jar, nekaj za čistilnice za zdrob, en del, — moka ničlerica in dvojka, — pada naravnost v vreče, ostalo debelejše gre na drugo čistilnico za zdrob, finejše pa na valjke za izmeljavo. Ta procedura se ponavlja pri vseh osmih parih valjarjev (16 pasaž) in 16 pasaž od sit, samo s to razliko, da čim bolj se pasaže približujejo kraju, tem temnejša je •moka. Na ta način se dobiva zdrob, ničlerica, dvojka, petica, šestica, sedmica, osmica in otrobi. Poslednji dve pasaži tvorita dva kamna, na katerih se meljejo otrobi, od katerih se na situ presejejo in dobi še nekaj moke šestice, sedmice in osmice; ostalo so čisti otrobi. 2e zgoraj smo omenili, da je v mlinu pretežno čist zrak. Kdor je enkrat bil v kakem podeželskem mlinu na vodni pogon, ta ve, kakšni oblaki prahu krožijo po vsem prostoru, zlasti pa tam, kjer se vrtijo kamni. Moderna tehnika je pa tudi tu ustvarila pripomoč, Pa se v modernem mf.inu centralizira ves prah na enem mestu. S tem prihajamo na razgovor o že prej omenjenih filtrih (precejačih). V glavnem poznamo dva taka stroja; filterje na pritisk in sesajoče filterje. Filterji na pritisk pridejo v poštev tam, kjer imajo stroji svoje ventilatorje, a sesajoči vlečejo zrak na sebe s pomočjo ventilatorjev, ki so montirani v samem filterju oziroma v njegovi neposredni bližini. Sesajoč cevkast precejač (filter). Filter na pritisk se imenuje naprava, ki ima skupaj 100 do 200, do dva metra visokih in 15 do 20 cm širokih cevi iz moltona (sukno). Vse te cevi so nameščene v štirioglati obliki; spodaj so pričvrščen-: na štirioglati leseni omari; njene spodnje deske se v poševni smeri zožujejo v oster rob. Na gornjem koncu so cevi istotako pričvrščene na leseni omari, ki pa nima dna, temveč ostaje prostor prazen, da Prah lahko pada v vse odprtine cevi. Zamislimo si tedaj stroj, v katerem je vzidan ventilator. Ta s© vrti s silno hitrostjo, kar povzroči zračni vrtinec. Zračni vrtinec ^osl g seboj vse predmete, ki so lažji kot pšenica. Zračni vrtinec jo* usmerjen v kositerne cevi, široke do 50 cm, ki so izpeljane nad dl ter. Od tu se veter razširi po celi površini gornjega konca filterja, noseč s seboj v cevi ves prah, lahke delce kot slama i. dr. Ker so i pa cevi, kakor vsako sukno, luknjičaste (prozorne), tedaj uhaja zrak (veter) prečiščen skozi luknjice zopet ven, prah pa, v kolikor ne pada v spodnjo omaro, ostaje prilepljen ob straneh cevi. Ker bi se pa s časom cevi zamašile, ima cela naprava nekako mrežo iz precej močne žice. Ta žica oklepa vsako cev na ta način, da jo stisne za skoraj polovico njene širine. Mreža se s posebno napravo premika stalno od spodnjega do gornjega konca filterja, s čimer se iztresa iz cevi ves prah, ki pada na oster rob spodnje omare. Tu je montiran polž; ki ima nalogo, spraviti prah v cev, po kateri pada ; na odrejeno mesto. Sesajoči filterji so ‘potrebni tam, kjer stroji nimajo svojih ventilatorjev. Pri filterjih na pritisk smo videli, da je zračni vrtinec usmerjen od ventilatorja k filterju. Pri sesajočem filterju je pa to ravno obratno; pri tem stroju vleče ventilator zrak k sebi od stroja, ki ga ima nalogo ventilirati. Sesajoči filterji imajo ravno tako moltonove cevi, samo je njih število dosti manjše; izmed 6 do 24. Te cevi so pričvrščene v približno dva metra visoki in 1 do 4 metre široki omari. Na spodnjem koncu so pričvrščene cevi na odprtine omare, ki vodijo po ceveh k strojem, na gornjem pa se stekajo v veliko kosiferno cev, ki vodi k ventilatorju. Moltonove cevi na zgornjem koncu so zvezane s prožnim peresom, a ta peresa s posebnim mehanizmom, ki ga goni transmisija. Mehanizem ima po eno oziroma več kladivcev, ki se vsako toliko časa zasučejo okoli svoje osi. Pri tem se stisne pero navzdol, pa se bliskovito dvigne, tako da šine zopet v svojo prvotno lego. To se zgodi štiri- do petkrat, pa potem nekaj časa mirujejo. Že pri filterjih na pritisk smo videli, da se prah ustavlja na ceveh, a prečiščen zrak uhaja skozi luknjice. Istotako je tudi pri sesajočih filterjih, samo s to razliko, da pri prvem otresa prah premikajoča se mreža, pri sesajočem filterju pa povzroča to skakajoče pero na ta način, da premika kladivo pero sedaj gor, sedaj dol, to pa s tako hitrostjo, da nastane tresenje cevi. Na ta način je mogoče, da je v mlinu zrak brez prahu, na drugi strani se pa varčuje s prahom, ki ni nič drugega, kot moka in otrobi. Filterji, posebno sesajoči, imajo pa še drugo in to važno nalogo. Obratujoči stroji razvijajo namreč precejšnjo toploto. Ako bi ne bilo filterjev, tedaj bi ne bilo skoraj nikakega zračenja, kar bi pa vplivalo na moko tako kvarno, da bi lahko umrtvila, t. j. z drugimi besedami: bila bi za peko neporabna. Kakšna toplota vlada v strojih, se vidi iz tega, da pšenica s 15% vlage izgubi za čas mletja 2—7% vode. Zgornja bežna slika o mlinski industriji bi bila nepopolna, ako ne bi omenili še ene jako važne naprave in to tkzv. mešalnice za moko. Mešalnice so velike, 2 do 3 m široke in do 14 m visoke pravokotne omare. Na spodnjem koncu se zožujejo, tako da se na tem kraju lahko montira polž. Ob strani je postavljen par metrov višji elevator z nalogo, da nosi moko na vrh mešalnice, od koder pada Po ceveh zopet v inešaJuico nazaj. Na ta način nastane stalno kroženje moke, vsled česar se v razmeroma kratkem času dodobra izmeša. Iz mešalnice se moka polni v vreče, iztehta, opremi s plombami in listki, nato se pa potom dvigala ali z wzički spravi v skladišče. Moke namreč, kakor prihaja naravnost iz sit, ni mogoče kar tako razpošiljati. Vsa pšenica namreč ni enaka; ena je mehka, druga poltrda, tretja jako trda. Nekatera ima mnogo škroba, druga več kleberja, pa je radi tega tudi moka različna. Ker ima pa vsak mlin svojo tipizirano moko, to je takšno, ki ima vedno isto barvo in kakovost, tedaj se mora moka vsakodnevno zmešati, kar ravno preskrbijo mešalnice same. Ako ne bi bilo teh naprav, tedaj bi se Pač morala moka mešati z lopatami, kar bi bilo silno zamudno, Pa tudi nečisto, a drago delo. Kljub temu pa, da imamo te naprave za mešanje moke, ni nikdar mogoče doseči natančno vedno eno in isto barvo moke- Določiti vsaj približno barvo je velika umetnost, ki jo zmorejo le mlinarji z dolgoletno prakso. Ako te kdaj, dragi čitatelj, zanese pot mimo modernega mlina, tedaj stopi vanj in oglej si ga. Pol ure ti bo zadostovalo, da si ogledaš živo sliko tega veličastnega podjetja. Mogoče boš potem tudi ti zapuščal zgradbo kakor naši davni predniki, ki so smatrali mlin kot cerkev in pokopališče — za posvečen kraj. Mnogokrat smo mnenja: to in to novo spoznanje se ne da spraviti z dogmo v soglasje... Ali z religijami je ravno tako kakor s kovčki: vedno se da še kaj vanje stlačiti. * Antisemitizem? ... Da — da, gotovo ... Toda to gibanje bo sposobno za življenje šele takrat, ko ga prevzame kak prebrisan zid. * Borca spoznaš po njegovi ideji: kdo je heroj in kdo je fanatik'i* * »Jaz gotovo nisem ozkosrčen, toda ...« »Jaz gotovo nisem skopuh, toda .. .< Sami ljudje, ki so ozkosrčni, skopušni in strahopetni. * Humor je prebavljanje sitih, satira pa krik gladnih. * špecerija, Ljubljana, Masarykova cesta 17. Delikatesni oddelek prodajalne, Ljubljana, Masarykova c. 17. Obrat naše zadružne prodajalne. Mnogo se sliši in govori o naši zadrugi, ki je z življenjem železničarjev tako tesno zvezana, da ne bo škodilo, ako si ogledamo, kako je ustvarjen njen aparat, kako delujejo njeni posamezni sestavni deli, da ta aparat funkcijonira pravilno in izvršuje veliko nalogo, za katero je poklicana. Zadrugo vodi na občnem zboru izvoljeni upravni odbor, ki ves ta aparat vodi in skrbi, da posamezni sestavni deli pravilno vrše svoje dolžnosti. Upravni odbor skrbi za pravočasno in pravilno nabavo blaga, ki ga članstvo dnevno potrebuje, pri čemer mora posebno paziti, da nabavi blago, ki ga članstvo zahteva, in samoobsebi umevno po taki ceni, ki je našim razmeram primerna. Zadruga je uaša gospodarska ustanova in pri tem se mora posebno paziti na to, da kot taka ni samo naša aprovizacijska naprava, ampak mora tudi Pokazati, da smo železničarji resen in upoštevanja vreden faktor Oašega naroda. Jasno sliko naše zadruge in njenega obrata nam daje letna bilanca, v kateri ne smemo videti samih mrtvih številk, ampak se 'Uora razbrati, kolika je bila potreba resnega in preudarnega dela za dosego tega rezultata. Oglejmo si jih v kratkem nekoliko bliže. Naša zadruga bo izkazovala v letu 1930 ca 50 milijonov obrata, kar znači, da je zadruga v tem letu preskrbela svojemu članstvu ogromno Potrebo vsakdanjih življenskih potrebščin. Ves ta ogromni promet se razvija v skoro enakih delih v treh prodajalnah, v šiški, Ljubljani glavni kolodvor in Mariboru koroški kolodvor s podružnico na Aleksandrovi cesti. V mesecu oktobru je znašal promet v špeceriji M80.000 Din, v manufakturi nad 800.000 Din in kuriva se je oddalo za ca 350.000 Din. Te številke pretvorjene v kg izglodajo sledeče: v oktobru se je prodalo 290.000 kg mlevskih izdelkov (moke, otrobov itd.), 26.000 „ koruze, 5.400 „ testenin, 11.000 „ riža, 5.000 „ fižola in ješprenja, 40.000 „ sladkorja, 11.600 „ kave in primesi, 10.000 „ masti, 5.000 „ mesnih izdelkov, 8.000. 1 olja, 8.000 kg mila 1,1 poleg tega tri vagone sliv in v treh dneh dva vagona jabolk. Ra- Manufakturni oddelek, Ljubljana, Masarykova c. 17. Tehtanje robe. Silos za moko, gornji del, kamor se nasuje moka. Silos za moko, spodnji del, kjer se polnijo vreče za stranke. zim navedenih predmetov se je oddalo še ca 200 drugih predmetov,, ki tvorijo 20°/o celokupnega prometa. Kakor že rečeno, te številke niso mrtve in suhoparne, kakor nepotrebna računska naloga, ampak krijejo v sebi veliko življenja, so jako zgovorne, samo ako hoče kdo ž njimi govoriti. Zmožne so temljite diskusije in debate, ker jih je ustvarilo delo človeškega duha in neumornih delavnih rok. Ne bo škodovalo nikomur, ki se hoče spustiti ž njimi v debato. Železničarji smo element, ki krije svoje vsakdanje potrebe enkrat v mesecu, to je prvega. To se vidi v naši zadrugi, ker je v dnevih okrog prvega v naših prodajalnah za opazovalca najživahneje, dočim se ostali čas v mesecu ves zadružni aparat pripravlja, da je kos svoji nalogi za te dni. Ta obrat zadruge pa potrebuje, ako hoče biti kos svoji nalogi, zadostno število strokovno izvežbanega in vestnega osebja in dobre organizacije dela v najmanjši detajl. Potreben je dober ekspeditivni aparat in dobro ter točno poslujoča administracija, ki pojma zaostanek ne sme poznati. Ker sme zadruga oddajati le svojemu članstvu, se mora vsak član pred izbiro in nakupom robe legitimirati s člansko knjižico pri blagajni, kjer se izstavi račun za izbrano blago, ki ga plača z gotovino ali pa ga vzame na kredit. Oddaja blaga na kredit se vrši za člana enostavno, brez vsakih nadležnih formalnosti in sitnosti, kakor da je član kupil proti gotovini. Je to velika olajšava za kupujoče članstvo. V dnevih navala se pritegne pisarniško osebje k blagajnam, da je mogoče članstvo čimpreje postreči in mu prihraniti neljubo čakanje. Izpisanega računa ne prejme član, ampak gre v prodajalno, kjer se pripravi roba in se izroči članu z nakupljeno robo ali pa dostavi z robo na dom. V Ljubljani in Mariboru se dostavlja roba proti odškodnini 4 Din na dom z zadružnimi automo-bili. Članstvu na progi se pošilja naročena roba po železnici v posebnih zabojih, ki si jih preskrbi članstvo samo. Zaboji se dostavljajo ob predpisanih terminih prodajalnam, kamor je članstvo pristojno. Delo prodajaln je razdeljeno kolikor mogoče enakomerno na vse delovne dni v mesecu. Za nakupovanje odnosno oddajo robe članstvu so določeni termini, da se s tem omogoči enakomerna razdelitev dela in racijonelno izkoriščanje trgovskega aparata in se doseže čim manjše režijske stroške, v primeri s plačami, ki jih dajemo svojemu osebju. Kolikor nam je poznano, so plače osebja v naši zadrugi v primeri z ostalimi zadrugami v Sloveniji pri nas dobre in zato se tudi od osebja zahteva, da se posveča svojim dolžnostim v polni meri. Delavec v naši zadrugi zasluži najmanj 1000 Din, a največ 2000 Din mesečno, trgovski pomočniki in administrativno osebje 1200 do 3000 Din mesečno, dočim so poslovodje in vodilni organi vezani s posebno službeno pogodbo. Veliko važnost polaga zadruga na pravilno razdelitev in ekonomično izkoriščanje obratnih prostorov in poslovnih lokalov. Kontakt med skladiščem in prodajalno ter med prodajalno in blagajnami je urejen tako, da prehaja roba iz skladišč v prodajalne po najkrajši Silos za sladkor. Olje se črpa v prodajalne s črpaljkami. | družni koledar — 8 I 113 in najcenejši poti, to pa zopet na tak način, da tudi pri največjem prometu dotok robe v prodajalne ne moti obrata in osebja, ki odpravlja stranke. V trgovinah se zahteva brezpogojno red in snaga in tudi v največjem navalu mora napraviti prodajalna v pogledu čistosti ugoden vtis. Za stranke je urejen posebej vhod in izhod, da ne nastane gneča in je cirkulacija strank mogoča čim večja. Naše (prodajalne niso bile zidane in preračunjene za sedanji obrat in upravni odbor je moral rešiti težko nalogo in v tem omejenem okviru organizirati vse delo tako, da se zadosti potrebam in zahtevam članstva. Nabavili so se večina po lastnem zamisleku razni tehnični pripomočki, ki so se izkazali dosedaj kot jako praktični in bi brez njih niti ne mogli izhajati. Sila navala v obratu je zahtevala, se je razmišljalo, kako in kaj, da bomo kos svoji nalogi in praksa je pokazala, da smo zadeli pravo. V Ljubljani in Mariboru so opremljeni naši poslovni prostori z dvigali na električni pogon, ki vežejo med seboj vse prostore v kleti, v vseh nadstropjih in podstrešje. Prevažajo robo na svoje mesto v najkrajšem času v velikih količinah in opravljajo delo najmanj dveh delavcev pri minimalnem obratnem strošku. Dvigalo je stalo ca 70.000 Din in mesečni obrtni strošek znaša ca 250 Din. Dvigalo se plačuje samo s svojim delom in prinaša dobiček zadrugi vsled svoje malenkostne režije. Silosi za moko, ki so montirani v vseh naših prodajalnah, omogočajo izdajo do 15.000 kg mlevskih izdelkov v enem dnevu z 2 do 3 delovnimi silami, pri čemer prihranimo mnogo na delazmožnosti zaposlenega osebja in zgubi blaga pri vaganju robe. Oddaja moke v množini, ki jo oddajamo danes našemu članstvu, brez teh naprav sploh ne bi bila mogoča ali pa bi morali nastaviti mnogo več osebja, kar bi izdatno podražilo režijo zadruge. Sesaljke za olje dvigajo olje iz kleti v rezervoarje v trgovini, pri čemer se prihrani mnogo na času in ne trpi čistota poslovnih lokalov. Zamišljene so že tudi naprave za automatično odmerjanje tekočin, s čimer bomo pridobili mnogo na dragocenem času. V naših prodajalnah se uporabljajo precizne automatične tehtnice, kjer odpade vsako 'prekladanje uteži, kar znatno pripomore k hitrejši manipulaciji. Samo pri tehtanju prihranimo 15 do 20°/o delovnih moči. Dišav na primer ne vagamo, ampak jih odmerjamo s posebnimi cimenti in lahko si je predstavljati, kam bi prišli pri našem obratu, če bi na primer tehtali a 1 Dinar popra. Po istih principih je organizirano delo v naših pisarnah. Najpreciznejši računski stroji nadomestujejo ogromen človeški aparat, ki bi bil potreben, da bi se zmoglo to delo našega obrata. Pisarniško osobje je opremljeno s preciznimi nalivnimi peresniki, in kdor je delal v pisarnah odnosno to delo opazoval, bo znal to ceniti. Poslovni prostori so med seboj zvezani z automatičnin* telefonom, vsled česar odpade vsako nepotrebno letanje iz enega oddelka v drugi in opravi vse to delo telefon, za kar ga je človeški duh najbrže tudi izumil. Omeniti bi se dalo še marsikaj, kar članstvo niti ne opazi, opaziti pa mora oni, ki z zadrugo živi in pazi na njen slehern utrip in nosi odgovornost za njeno pravilno življenja-Nam železničarjem ostale zadruge priznavajo zmožnost in smisel z® \ Drva žagamo na lastni žagi. Naš zadružni avto, Ljubljana. pravilno organizacijo dela, Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu pa se bavi resno z mislijo, da bi pošiljal k nam ljudi v vežbanje, da bi videli in se naučili, kako mora biti taka ustanova organizirana, ako hoče ustrezati temu, za kar je poklicana. Interesanten je tak izprehod po naši zadrugi in njenih napravah in priznati moramo, .da smo si železničarji ustvarili usta-, novo, na katero smo lahko ponosni. Pameten biti se pravi, da znaš važno od nevažnega razločevati. * Ngumnost se podeduje; lahko se pa z njo tudi okužimo. * Vsi tisti, ki so pisali knjige, katere čitaš, so živeli zate. * Kdor pozna mnogo dobrih ljudi, ta ne pozna ljudi. * Osa leže jajca vedno v kakšen sad. Pri ljudeh se imenuje to: pametna ženitev. * Naše življenje obstoji iz samih dni, ki so ali predolgi ali prekratki. * Žurnalist ima dvoje oči in dvoje ušes zato, da dvakrat toliko vidi in sliši, kakor se zgodi. * Svojih biserov nikdar ne meči svinjam; s tem jim ne boš napravil nobene usluge. * Ne zaničuj nobenega sovražnika: Najmanjši izmed njih ti lahko več koristi kakor sto debelih prijateljev. * Kako lepo je biti slavljen: z besedami ti tega nihče ne popiše. Stojiš kot spomenik na trgu javnem in vsaka svinja si lahko ob Tebe rilec briše. Slabega vremena ni, temveč so samo slabe suknje. * Točne ljudi zasleduje prekletstvo: morajo vedno na netočne čakati. * Več je nerazkrinkanih tepcev kakor pa nepriznanih talentov. Reumanhof, Dunaj. S. C.: Stanovanjska akcija mesta Dunaj. Danes, ko je pri nas že zdavnaj ponehala zaščita stanovanjskih Najemnikov in ko nekateri državni nameščenci komaj zmagujejo težka bremena najemnine, drugi se pa že vozijo 12. leto dnevno v Ljubljano, danes ko skušajo železničarji reševati svoje stanovanjsko vprašanje potom posojil od kapitala bivše Gospodarske poslovalnice, danes si lahko ponovno ogledamo stanovanjsko akcijo mestne °bčine Dunaj, ki je v pogledu komunalne, predvsem pa stanovanjske politike vzor za marsikatero velemesto na naši zemlji. Gotovo •fe marsikdo o tem čital, širši vrsti naših članov pa bo malo znano, ba bo mestna občina Dunaj dogradila v prihodnjem letu, tedaj v jeku 8 let — celih 60 000 stanovanj, to je celo mesto zase, mesto, ki bi imelo lahko 250.000 prebivalcev. To je tembolj zanimivo, če Se spominjamo pisarenja listov pred 10 leti, ki so prerokovali Avstriji, predvsem pa Dunaju, žalostno bodočnost. Dejali so, »Avkcija je otrok z veliko glavo, ki jo komaj nosi«. v Toda, kakor smo že pisali v našem »Zadrugarju«, da so začeli Rediti predvsem najsiromašnejši ljudje, ki niso imeli kaj jesti, tako tudi Dunajčane nagnala k intenzivnemu razmišljanju in delu strah in skrb za bodočnost mesta, ki je bilo skoro zapisano poginu. Kot temelj blagostanja so videli vodilni možje predvsem udob-'te in zdrava stanovanja in to po taki ceni, ki jo zmore človek, °bubožan vsled svetovne vojne. Sredstva za gradbeni program. 45.000 hiš, ki je že danes zgrajenih in zasedenih po povrečni nabavni ceni 13.000 sh ali 105.000 Din, to je skoro 5 milijard dinarjev. Gradi se novih 15.000 stanovanj, kje vzeti denar? Ako je na eni strani občina ščitila revnejše sloje, da so plačevali najemnine komaj 10 do 200 Din mesečno, je na drugi strani pritisnila bogatine, da so morali plačevati velikanske davke. Uvedli so progresivni davek na stanovanja. Več ko je imel kdo sob, več je moral prispevati davka za zgradbo novih stanovanj. In tako so plačevali nekateri bogataši, knezi in grofje, ki se niso mogli ločiti od svojega 30-sobnega stanovanja, do 40.000 Din mesečnega davka Ker je bilo to premalo, so uvedli še razne davke na luksuzne predmete, na bare in varijeteje in s tem nabrali potrebni denar za izvedbo svojega gradbenega programa. Bile so razmere in čudni zakoni, na podlagi katerih se je puščala kri marsikateremu bogatinu in bilo je dosti resne in stvarne debate, ali bodo te razmere mestu in njenemu prebivalstvu pomagale ali škodovale. Zmagala je ona struja, ki ni imela ničesar izgubiti in ta struja je ustvarila za sebe in za mesto Dunaj mnogo dobrega. Delalo in ustvarjalo se je s polno paro za široko maso najbed-nejšega naroda na račun bogatejših. Toda ta diktatura, ta prevrat v mišljenju in naziranju o lastnini je bila posledica prevrata na denarnem trgu, pa tudi v političnem položaju Avstrije. Saj je začela Avstrija in njena naduta aristokracija svetovno vojno. Čemu? Da so upropastili državo in spravili na beraško palico toliko 100.000 privatnikov, ki so uživali svojo rento. In še po polomu države se ni nehala igra brezvestnih špekulantov a-la Castiglioni, ki so poku-pavali v tuji valuti hiše, cele ulice, cele zbirke umetnin. Dunaj je bil na dražbi, na bobnu, izlicitiralo se je za malo denarja mnogo. Brezobzirnost in medsebojno klanje v vojni se je tu nadaljevalo v drugi obliki. V tem razpoloženju se je rodila sedanja komunalna politika mesta Dunaj, od katere omenjam predvsem stanovanjsko akcijo. Denar, ki so ga nabrali za zgradbo stanovanj, ni bilo nikako posojilo, temveč definitivna last občine, fonda za zgradbo hiš. Zato so mogli tudi določiti najemnine, ki so zelo nizke; dva do tristo dinarjev mesečno se plača stanarine za udobno meščansko stanovanje. Poleg tega je mestna občina podpirala tudi gradbeno akcijo privatnikov s tem, da je dala na razpolago poceni in dolgoročna posojila. Organizirala pa je nabavo in dobavo vsega gradbenega materijala za vse zgradbe in tako postala največji gradbeni podjetnik mesta, pa tudi najcenejši dobavitelj. Kar imponira tujcem, je predvsem socijalna in kulturna strai' cele akcije, ki so jo priklopili k stanovanjskemu vprašanju. Tehnična stran stanovanjskih hiš. Ce bi hotel sezidati 60.000 stanovanj po želji posameznikov, ki hoče imeti vsak svoj lastni krov, pa tudi če bi zidali hišice z dvema do štirimi stanovanji, bi rabil za tako veliko število stanovanj velikansko ploskev. Treba bi bilo graditi nove ceste, nove kanalizacije, železnice in tramvaj in vse to bi podražilo ceno posameznim stanovanjem. In končno, če kdo stanuje daleč od kraja, kjer dnevno dela, zapravi že nekaj denarja in časa z vožnjo. Bilo pa je treba Reumanhof, dvorišče. pomagati čim večjemu številu ljudi in ljudem, ki tudi nimajo denarja in časa, da bi se vozarili daleč naokoli. Kakor je sicer ideal večini ljudi, da stanujejo v mali hiši in da imajo poleg stanovanja kos vrta, če ne za lastno korist, pa vsaj za lastno zabavo, tako so morali ta ideal žrtvovati sicer uvidevni ljudje in zgraditi velike stanovanjske hiše, skoro v sredini Dunaja. Toda vsaj pri teh hišah so skušali varovati željo in potrebo posameznikov, da se čutijo v njih skoro tako, kot če bi bili sami v lastni hiši. Hiše so velike. Nekatere imajo 800, 1500, ena ima celo 2400 stanovanj. Velikanski bloki, ponekod s štirimi, v gotovih oddelkih s petimi, do največ šestimi nadstropji. Vse polno je vhodov v hišo. V teh hišah ni dolgih in temnih hodnikov, kot se to vidi običajno v privatnih kasarnah. Predvideno je toliko stopnišč, da me- jijo posamezna stanovanja direktno na stopnišča in imajo s tem direkten izhod na prosto. Stanovanja so zračna in svetla. V vsakem stanovanju stranišče, vodovod, električna razsvetljava, plinski štedilnik, sicer pa v sobah peči, ki se kurijo s premogom ali koksom. Pri vhodu v stanovanje je predsoba, ki na eni strani zabranjuje, da bi prihajali razni duhovi in sopara iz kuhinje, na drugi strani pa varuje prebivalce, da ne pade prišlec direktno v kuhinjo ali sobo, temveč se ustavi v predsobi, ki je vedno pospravljena. Dočim so privatniki po dovoljenem stavbenem redu zidali tako majhna dvorišča, da je bila v dolnjih nadstropjih proti dvorišču vedno tema, se je naredila pri teh stavbah remedura, s katero se mesto Dunaj lahko ponaša. V notranjosti teh velikanskih hiš .in hišnih blokov so krasni vrtovi in velika dvorišča, kjer se otroci lahko igrajo in so tako lahko pod nadzorstvom starišev. V takem udobnem dvorišču preživi otrok svoja prva leta, tu se poraja nov človek, ki odnese od svoje domače grude in domačega dvorišča najlepše spomine. Otroci so tu zaščiteni pred nevarnostmi cestnega prometa, stanovalci hiš pa imajo svetla in vseskozi zračna stanovanja. Kuhinja. Kot pri nas, tako prebivajo tudi tam revnejši sloji večinoma v kuhinji. Tu se odigravajo dogodki skoro celega dneva. Zato je občina preskrbela čim udobnejše kuhinje. Zračne so in svetle, kakor vsaka soba. V njih ne vidiš umazanega štedilnika; montiran je že plinski štedilnik v mali vdolbini, ki se lahko zakrije z zastorom. Običajno imajo po kuhinji mehak pod, če že ne kamen. V teh hišah je tudi v kuhinji parket, kar se je smatralo sicer kot luksus. Tako je vsaka kuhinja pri količkaj pazljivosti podobna sprejemni ali pa delovni sobi. Velikanski napredek in velikanska udobnost za vse stanovalce teh hiš pa je skupna pralnica. V starih hišah je dan, ko se pere več perila, muka za celo družino. Že v zgodnjih jutranjih urah začne gospodinja s tem delom in šele na večer je gotova toliko, da se lahko da perilo sušiti, suši ga pa ali v podstrešju, pozimi pa največkrat kar v kuhinji. V mnogih hišah, kjer nimajo niti primitivne pralnice v kleti, pa se mora obaviti ves posel pranja v sami kuhinji. Tako se dogaja nam v Ljubljani pozimi. V hišah mestne občine Dunaj so posebnost velike pralnice, ki so urejene udobno in opremljepe z najbolj modernimi stroji. Tu lahko pere vsaka stranka nemoteno sama zase, ponekod celo v lastni kabini. Na razpolago so ji vsi pripomočki moderne tehnike, kolikor jih rabi za svoj posel. Ima tedaj najprvo posodo za namakanje perila in sicer eno večjo za mrzlo vodo, drugo manjšo, kjer dobi gorko vodo. Dalje kotel za kuhanje perila, stroj za izpiranje perila (oblika bobna), stroj za ovijanje perila (centrifuga) s par tisoč obratov na minuto, tako da je perilo v Skupna pralnica v kleti. 5 minutah skoro suho in se predvsem pri tem ne pokvari. Za stranko, ki pere, je predvidena lastna celica za sušenje perila, kjer se perilo osuši v teku četrt ure. Imajo še dalje moderne stroje za likanje vsega perila. Ves posel pranja, ako odračunamo čas, ki ga rabi perilo, da se dobro namoči in izluži v milu, traja 3 do 4 ure. In to opravi gospodinja lahko in igraje. Tako ima pralnica (kot jo vidimo na sliki 48) dvoje banj, za mrzlo in vročo vodo, ravno toliko kotlov za kuhanje perila, ki se grejejo s paro. Ima 16 velikih pralnih strojev, 12 stistalnic (centrifug) in 40 celic za sušenje perila. Dnevno lahko opere svoje perilo v tej pralnici 48 strank, ako pere jo ves dan, v praksi pa se jih izvrsti preko 90 dnevno. Vsaka taka večja pralnica ima svoje parne kotle, ki dobavljajo vsem strojem in grejalnim napravam potrebno toploto in pogonsko silo. V manjših hišah, kjer je manj kot 200 stanovalcev in kjer se ne bi splačalo montirati moderne parne pralnice, pa se dajo ljudem na razpolago vsaj gotovi stroji, to so: kuhalna mašina (boberO, stiskalnica (centrifuga) in pa udoben prostor za sušenje perila. Razne udobnosti. Kjer je bilo dosti prosilcev, pa malo sredstev, se ni moglo iti tako daleč, da bi preskrbeli za vsako poedino stanovanje tudi čedno kopalnico. Imajo pa več skupnih kopalnic, kjer si lahko izbere posameznik kabino zaprto ali kadi. V vsaki kopalnici se dobi seveda gorka voda potom avtomata na plin, kjer ni ravno centralne parne pralnice. Je ta sistem skupnih kopalnic, pa tudi skupnih pralnic morda bolj posrečen in ekonomičen kot če bi imela vsaka stranka svojo kopalnico, cela hiša pa nobene skupne pralnice, in to tako moderne pralnice, kot smo jo gori opisali. Centralne kurjave nimajo v hišah. Bila bi idealna in rentabilna, toda, kot se je izrazil višji uradnik mestnega gradbenega oddelka, ki nas je vodil ob priliki XIII. kongresa po onih hišah, so ljudje še premalo kultivirani in civilizirani, da bi se jim dala centralna kurjava in da ne bi bilo pri tem preveč prepirov pri razdelitvi stroškov za centralno kurjavo. Kjer je le mogoče in to posebno proti solnčni strani, imajo hiš.e male terase-balkone in vdolbine, ki se lahko praktično uporabijo predvsem za solnčenje. Vse hiše so lepo okrašene s cvetlicami in tudi zato skrbi mestna občina že takrat, ko gradi hišo. Na oknih je že zato določeno mesto, kamor se postavijo podolgovati zaboji in košare s cvetlicami, ki jih dobe stanovalci za malo ceno. pri upravi, hiše. Stanovalci so že radi tega, da ne zaostajajo za drugimi, primorani, da negujejo svoje cvetlice in na ta način se vzbuja v vseh slojih zmisel in ljubezen za negovanje cvetlic. Socijalne in kulturne ustanove. Skoro v vsaki večji hiši, tedaj v hišah, ki imajo svojih 300 stanovalcev, imajo za otroke tudi igrišča v zaprtem prostoru. Tedaj za čase, ko zunaj dežuje ali za zimski čas. Ta igrališča so že nekaki otroški vrtci, kjer je nastavljeno gotovo osebje, ki pazi na red in nadzira otroke pri igranju. Ponekod pa imajo celo strokovne učiteljice, ki poučujejo mladino. Tako je omogočeno revnim staršem, da se posvete nemoteno svojemu delu, da gredo delat v tovarno ali v pralnico in so lahko brez skrbi radi svojih otrok. Ti prostori, kjer se igrajo otroci, so opremljeni z vsem, kar se rabi v teh slučajih. Otroci se lahko umijejo, za silo skopljejo, shranijo svojo obleko, ali se preoblečejo itd. Amalien-Bad, Dunaj. V eni takih kolonij imajo posebno hišo, kjer prevzemajo bolehne otroke, tudi dojenčke, in jih negujejo dostikrat brezplačno toliko časa, da okrevajo. Zavod je prej podoben bolnici kot navadnemu igrališču. Povsod največja čistoča in red. Ravno tako imajo v večjih hišah, kjer je ca. 500 do 1000 stanovalcev, posebne lokale za predavanja, za telovadbo itd. Gotovo pa le v takih hišah ustanova, pa naj bo že posvetovalnica za matere aU posvetovalnica za bolnike ali ambulatorij ali kaj podobnega. V teh hišah ni mesta za lokale, kjer se prodaja alkohol, pač pa so tu Prodajalne, filijalke konzumnih društev. Prebivalci teh hiš — in teh prebivalcev bo kmalu en četrt milijona duš — se navadijo na one prilike, na oni red in snago, po-stajajo disciplinirani in se pokoravajo redu, ki vlada v teh hišah. Zavedajo se pa, če tudi dostikrat samo instinktivno, da so prišli do teh udobnosti in do teli dobrot modernega kulturnega človeka samo potom discipline lastnih vrst in potom genijalnosti, pravico-Ijubnosti in človeškega srca njih voditeljev. Čut za medsebojno pomoč, zmisel za disciplino in pravilna ocenitev potrebnih stvari in nepotrebnih posredovalcev je danes tako globoko prodrl med široke mase, da je danes Dunaj že blizu oni stopnji zadružne ideologije, na kateri so Angleži. Do gotove vrste že fanatizem, poprečno pa globoko prepričanje, da more najti mali človek svojo rešitev samo v skupnem delu, predvsem v zadružništvu. In v tej ideologiji, ki je predvsem zadružna, so ustvarili ljudje, ki so jih večinoma prezirali, prave čudeže. Če se povrnemo na naše razmere* v Jugoslaviji. Imeli smo tudi stanovanjsko zaščito dolgo let. In prav čudno stanovanjsko zaščito. Kdor je imel srečo, da je imel staro stanovanje, je plačeval zanj svojih 150 Din, pri tem pa je imel profita od svojih podnajemnikov tudi do 2000 Din. Drugi, ki ni imel te sreče, je stanoval po vagonih, kjer mu je hirala družina in mu je gnilo pohištvo, tretji pa je moral zagrabiti za novo stanovanje in plačevati 1000, pa tudi več dinarjev mesečno. Razlike med enim in drugim so znašale včasih celih Din 3000 in vse samo radi golega slučaja, da je eden stanoval v novi hiši, drugi pa v stari. Zadružništvo je ona tvorba, ki naj nas izenačuje pred usodo. Pa je bilo premalo pojmovanja o zadružništvu; premalo resno in objektivno so gledali na takratni položaj. Sicer bi bili gotovo storili konec takim kričečim socijalnim razlikam in bi bili sledili predlogu iz vrst društva stanovanjskih najemnikov: obdavčite one najemnike, ki imajo poceni stanovanja in še posebno one, ki sami odirajo svoje podnajemnike. S tem davkom bi lahko bili sezidali in tudi poplačali v teku 5 let najmanj 600 stanovanj. Pa bil sem takrat glas vpijočega v puščavi. Šele pred leti (1926), ko je že polagoma odpadala zaščita stanovanjskih najemnikov, so se zganili vodilni možje tega društva in se spomnili na tako rešitev stanovanjskega vprašanja. Bilo pa je prepozno. In tako skušamo danes pomagati reševati stanovanjsko krizo potom »Saveza nabavljalnih zadrug« in potom onih 10-— Din mesečnega odtegljaja. Zamudili smo dosti. Vendar nekaj je razveseljivega: koder smo danes omenjali potrebo skupnega sodelovanja in skupnih prispevkov za rešitev stanovanjske krize, skoro povsod je članstvo odobravalo tako postopanje. In ta zadružna zavest, ta čut za medsebojno pomoč nam jamči, da bo tudi še nam sijalo lepše solnce in da bomo kedaj ustvarili z lastnimi močmi vsaj mali del tega, kar so ustvarili zadružni ideologi na Dunaju. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooocooooooocooooooooooooooo^ Žlica le samo ena 8 Če hočete^ piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte 8 I izrečeno ŽIKO. — Ali prejemate mesečnik »ŽIKA“? I OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ftOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Amalien-Bad, športno kopališče. Izvleček pravilnika o voznih olajšavah za osebje državnih prometnih ustanov. {Objavljen v Službenih novinah saobračajnih ustanov štev. 15 z dne 1. avgusta 1930.) § 1. Določa, kateri predstavniki odnosno uslužbenci saobračajnih ustanov morejo dobiti letne brezplačne karte. § 2. Brezplačne karte za posamezna službena potovanja izdaja direkcija onim uslužbencem, ki nimajo letnih brezplačnih kart in sicer na ime uslužbenca in gotovo progo. Brezplačna vožnja se odobrava tudi pri premestitvah, postav-Ijenju ali upokojitvi za vse člane rodbine, katere uslužbenec vzdržuje. Te ugodnosti je deležna tudi njegova služinčad. V tem slučaju je trebovanju za take člane, ki nimajo pravice do voznih olajšav, priložiti občinsko oziroma policijsko potrdilo, za služinčad pa je prijavo odnosno poselsko knjižico pokazati šefu edinice, ki mora to dejstvo posebej potrditi v trebovanju. § 5. Osebju, ki z odobrenjem direkcije stanuje izven kraja službovanja, se odobrava stalna brezplačna karta. Trebovanju se mora priložiti potrdilo občinske oblasti o stanovanju in navesti, ako dotični stanuje z odobrenjem direkcije izven službenega kraja. Stalne brezplačne karte dobi tudi pomožno osebje II. kategorije; pomožno osebje, ki ne služi neprekinjeno eno leto, dobi te karte samo z veljavnostjo treh mesecev. § 6. Aktivno osebje, upokojenci in vdove, ki imajo pravo na ukori-čeno legitimacijo, dobe za otroke, ki redno posečajo šolo ali se uče obrti izven kraja stanovanja, letne brezplačne karte. Predložiti je potrdilo o stanovanju in potrdilo o obisku šole odnosno od mojstra izdano in od obrtne zadruge potrjeno izjavo o učenju obrti, kakor tudi, do kdaj traja učna doba. § 7. Člani bolniškega fonda, kakor tudi njih rodbinski člani, ki imajo pravico do zdravljenja v breme bolniškega fonda, se vozijo brezplačno do stanovanja pristojnega železniškega zdravnika ali zdravnika specijalista, do mesta centralne ambulante odnosno bolnice kakor tudi nazaj na osnovi zdravniškega kontrolnega lista bolniškega fonda ali s posebno uputnico. Vožnja nazaj se mora začeti isti dan, ko je bil bolnik pri zdravniku oziroma ko je bil odpuščen iz bolnice. Kontrolni list oziroma uputnico potrdi železniški zdravnik ali bolnica, potniška blagajna žigosa z dnevnim žigom pri odhodu in povratku. § 9. Pravico do vožnje po režijski ceni ima sledeče osebje: a) aktivni uradniki, zvanični in služitelji; b) honorarni železniški zdravniki bolniškega fonda državnega prometnega osebja; c) pogodbeni uradniki, zvaničniki in služitelji ter zdravniki specialisti, v kolikor so jim pri postavitvi priznane pravice do ugodnosti, ki jih uživajo osebe navedene pod a) in b); d) administrativni in tehnični dnevničarji in vsi dnevničarji, ki vršijo službo nastavljenih eksekutivnih uslužbencev; e) rokodelci, pisarniški dnevničarji, ki vršijo službo služiteljev, in navadni fizični delavci; f) penzijonirani uradniki, zvanični in služitelji, ako so v službi prometnih ustanov prebili najmanj 5 let. Ta omejitev ne velja za uslužbence, upokojene po čl. 123. poslednji odstavek zakona o državnem prometnem osebju in za one upokojene uslužbence, ki so to pravico imeli pred uveljavljenjem tega pravilnika; g) pomožno osebje, katero prejema pokojnino od prometnih ustanov ali fondov teh ustanov, ako je v službi prometnih ustanov prebilo najmanj 10 let. Ta omejitev ne velja v primeru, predvidenem v drugem odstavku čl. 73. pravilnika o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet; h) družinski člani oseb, navedenih pod a) do g); i) vdove in otroci umrlih uslužbencev državnih prometnih ustanov, v kolikor prejemajo pokojnino od prometnih ustanov ali fondov teh ustanov. Tablica režijskih cen je objavljena v uvodoma označenih Službenih novinah. Pri potovanju z ladjo znaša režijska cena 10°/o normalne vozne cene. S to ugodnostjo se morejo okoristiti zgoraj navedene osebe na osnovi osebnih legitimacij za aktivne oziroma upokojene uslužbence ali družinske člane in to: osebe, navedene pod a) do e) kakor tudi ujihovi družinski člani za neomejeno število voženj. Upokojeni uradniki, zvaničniki in služitelji in njih rodbinski člani, vdove in sirote dobijo rumene legitimacije za 12 voženj po režijski ceni na leto in sicer, če so aktivno služili vsaj 5 let ali če jim je priznan prebitek po čl. 123 zakona o državnem prometnem osebju; upokojeno pomožno osebje in njih rdbinski člani, vdove in sirote dobe legitimacije po 10 letni aktivni službi odnosno če se jim šteje prebitek po čl. 73 pravilnika o pomožnem osebju k službeni dobi. Vsi upokojenci, nastavljeno ali pomožno osebje, vdove itd., ki niso aktivno prevedli v službi prometnih ustanov najmanj 20 let, dobijo zase in za rodbinske člane legitimacije le, če prejemajo zase in za dotične rodbinske člane draginjske doklade; če pa so služili aktivno več kot 20 let, dobijo v vsakem primeru, tudi če nimajo doklad, tako zase in za rodbino legitimacije. Aktivno pomožno osebje (zanatlije, pis. dnevničarji, ki vrše službo služitelja in prosti fizični delavci) in rodbinski člani teh dobijo: a) če služijo manj kot 1 leto, po dve brezplačni karti samo zase; b) če služijo več kot eno leto, po 3 brezplačne zase in za rodbino. Za legitimiranje dobe takoj listno lično legitimacijo, za rodbinske člane pa po enem letu. Po triletni neprekinjeni službi dobe zase in za rodbino črne odnosno rdeče legitimacije. Pomožnemu osebju, ki je bilo postavljeno po zakonu, se računa službena doba od dneva postavitve, če si niso že poprej pridobili kot pomožno osebje iste povlastice kot jih uživa nastavljeno osebje. Otroci od 4. do 10. leta se morejo vpisati s krstnim imenom in rojstnimi podatki v legitimacijo roditeljev, in morejo potovati v spremstvu staršev brez lastne legitimacije; če se pa taki otroci vo zijo sami, morajo imeti lastno legitimacijo. Za otroke od 4. do 10. leta se plačuje polovična režijska cena. K rodbinskim članom se prištevajo: a) zakonska žena, ki živi skupno z rodbino odnosno če stanuje po sili razmer ločeno od uslužbenca (ločena žena se ne prišteva sem); b) zakonski otroci, pastorki in zakonsko usvojeni otroci do na-vršenega 18. leta. Do 25. leta dobi moška deca legitimacijo in povlastice, če se uspešno šola, kar mora šef edinice v trebovanju potrditi ali pa če služi kadrski rok, ženska deca do možitve in dokler nimajo lastnega zaslužka čez 500-— Din mesečno. O zaslužku odnosno nezaslužku, kakor tudi, da žive preko 18 let stari otroci skupno s starši in da jih ti vzdržujejo, je predložiti potrdilo pristojne občine odnosno šole. Kadar pa imajo hčerke lasten zaslužek tudi do 500'— Din mesečno, mora biti potrdilo sopo-trjeno glede višine navedenega zaslužka tudi od pristojnega urada (filijale) za zavarovanje delavcev. Ločene žene ne uživajo povlastic. V izrednih slučajih mora generalni direktor odobriti brezplačna potovanja v privatne svrhe tudi preko določenega števila; istotako za spremljevalce bolnih uslužbencev in družinskih članov, če se dokaže po zdravniškem potrdilu, da je potovanje potrebno in da bolnik ne more sam potovati. § 12. Vsaka brezplačna vozovnica daje pravico na brezplačen prevoz Potniške prtljage do 30 kg za osebo. Kot prtljaga se smatrajo vsi predmeti, navedeni v § 30 železniške tarife, I. del. § 13. 1. Aktivni uradniki, zvanični in služitelji državnih prometnih Ustanov imajo pravico na brezplačen prevoz svojega pohištva z železnico in ladjo v teh slučajih: a) pri stopanju v službo v Omesečnem roku; b) pri premestitvi po službeni potrebi in na prošnjo; c) pri upokojitvi v roku enega leta po razrešenju službe; d) pri odpustitvi iz službe, če odpust ni bil izrečen radi kazni, v roku enega leta po razrešenju službe; e) pri ženitvi in možitvi, 2 meseca pred in 10 mesecev po Poroki. 2. Ostali uslužbenci državnih prometnih ustanov imajo pravico uo brezplačnega prevoza svojega pohištva z železnico ali ladjo pri Premestitvi po službeni potrebi. 3. Rodbine umrlih aktivnih uslužbencev zvaničnikov in služi-leljev imajo pravico na brezplačen prevoz svojega pohištva z železnico in ladjo v roku enega leta po uslužbenčevi smrti. 4. Pomožno osebje in družine pomožnega osebja, ako prejemajo Pokojnino od prometnih ustanov ali fondov teh ustanov in ako je Uslužbenec v službi prometnih ustanov prebil najmanj 10 let, imajo Pravico na brezplačen prevoz svojega pohištva z železnico in ladjo v roku enega leta po upokojitvi oziroma uslužbenčevi smrti. 5. Aktivnim uradnikom, zvaničnim in služiteljem more z ozirom na posebne razmere generalni direktor odobriti tudi v drugih Primerih brezplačen prevoz pohištva. 6. Osebe, navedene v točkah 1) do 5), se morejo okoristiti s to Ugodnostjo za sledeče največje težine: a) uslužbenci z lastnim gospodinjstvom 10.000 kg; b) uslužbenci brez lastnega gospodinjstva 3.000 kg. Uslužbenci z lastnim gospodinjstvom imajo pravico na dvoje voz, a uslužbenci brez lastnega gospodinjstva na en voz. „ Dovoljuje se tudi selitev s pohištvenim vozom, v katerem slučaju ne sme teža pohištvenega voza s pohištvom in teža praznega ^oza pri povratku prekoračiti težino, ki se jo more vsak uslužbenec z lastnim gospodinjstvom koristiti. (10.000 kg). 8. Družina aktivnega uslužbenca državnih prometnih ustanov Uia pravico na brezplačen prevoz mrtvega telesa v roku 3 mesecev P° smrti od kraja, kjer je uslužbenec umrl, do kraja, kjer ga želi rodbina pokopati. ^»družni koledar — 9 9. Za uživanje teh ugodnosti je potrebna uputnica. Pri kombiniranem prevozu je potrebna posebna uputnica za prevoz z železnico in posebna za prevoz z ladjo. Uputnice izdaja za osebje svojega območja direkcija državnih železnic. § 14. Uputnice za brezplačen prevoz življenskih potrebščin: 1. Do 10 kg dnevno iz bližnjih tržnih krajev kot ekspresna roba, pritiče vse osebju, ki je uslužbeno v krajih, kjer se ne dobi živil ali pa pod težkimi pogoji (kruh, mleko, meso). Te kraje bode določila generalna direkcija. Prevažati se more le enodnevna dovoljena količina po 10 kg in se ne more, če bi se en dan ne izrabila, drugega dne prevažati za dva dni. 2. Razen po t. 1. navedeno povlastico uživa v teh krajih osebje, ki ima rodbino, še brezplačen prevoz kot brzovoz mesečno 50 kg (+ 10 kg posodja) iz bližnjega tržnega kraja. Tudi ta povlastica se more izrabiti samo v onem mesecu, za katerega je izdana (uputnica ne velja za tri mesece). Povlastico ad 1. in 2. more uživati vse osebje takoj. 3. Osebje z rodbino, katero ne služi v krajih, navedenih pod 1., dobi za vsako tromesečje (januar—marec, april—junij, julij—september, oktober—december) brezplačene prevoz kot brzovoz po 50 kg + 10 kg živil odnosno posodja iz poljubnega kraja. Uputnica se more izrabiti le v do Učnem tromesečju, v katerem je izdana. 4. Osebje z rodbino dobi za preskrbo z živili za zimo v mesecih septembru, oktobru, novembru in decembru največ 6 uputnic v skupni teži 450 kg za živila odnosno za posodje. Te uputnice veljajo za dotične mesece, ne pa preko 3 mesecev, tako da se morejo izrabiti le še v decembru. Povlastice pod 3. in 4. dobijo uradniki, zvaničniki in služitelji z rodbino po enoletnem neprekinjenem službovanju, ostalo osebje z rodbino pa po treh letih neprekinjene službe. § 15. 1. Za preskrbo s kurivom imajo uslužbenci pravico na brezplačen prevoz drv in premoga skupno do sledeče največje teže: a) uslužbenci z lastnim gospodinjstvom 5000 kg, b) uslužbenci brez lastnega gospodinjstva 2000 kg. 2. Ugodnost uživajo uradniki, zvaničniki in služitelji po enem letu, a ostalo osebje po 3 letih neprekinjene službe pri državnih prometnih ustanovah. 3. Pošiljke se prevažajo kot tovorno blago z uputnicami, katere izdaja direkcija. § 16. 1. Nabavljalnim zadrugam osebja državnih prometnih ustanov1 se odobrava prevoz v polovični tarifski vozarini. 2. To ugodnost uživajo pošiljke življenskih potrebščin, goriva in drugih stvari, potrebnih za gospodinjstvo od sedišča Nabavljalne zadruge ali nje podružnice do kraja stanovanja njenih članov aktivnih, kakor tudi vpokojenih uslužbencev, v kolikor bi se ti pri prevozu okoristili z ugodnostmi, danimi s § 14. pravilnika. § 17. 1. Minister more odobriti aktivnim uslužbencem, ki nimajo lastne hiše, brezplačen prevoz gradbenega materijala za hišo, ki bi jo gradil uslužbenec za sebe. Hiša ne more imeti več kot dve stanovanji. Zidanje hiše se vrši lahko tudi po železniški zadrugi za gradbo hiš. 2. Gradbeni materijal se prevaža kot tovorno blago z uputni-cami, ki jih izdajajo pristojne direkcije državnih železnic. K temu členu je izdalo ministrstvo saobračaja pod štev. M. S. 16269/30 z dne 19. avgusta t. 1. sledeča pojasnila odnosno navodila: 1. Brezplačen prevoz gradbenega materijala za gradbo hiš se more dovoliti uradnikom, zvaničnikom, služiteljem in pomožnemu osebju, če je po triletni službi v državnih prometnih ustanovah doseglo stalnost. 2. Stanovanja uradnikov smejo imeti največ 5 sob, žvaničnikov po 3 sobe, služiteljev in pomožnega osebja pa največ po 2 sobi z vsemi pritiklinami. 3. Vse prošnje za prevoz gradbenega materijala se predlagajo z mnenjem gradbenega odelenja ministrstvu saobračaja. Prošnjam se mora priložiti proračun, načrt in potrebne dokumente ter od šefa edinice overovljeno izjavo, da bo v enem stanovanju prebival sam, dočim v nasprotnem slučaju odgovarja v smislu disciplinskih predpisov. § 24. Uslužbenci in člani njihovih družin dobivajo brezplačne karte in uputnice za znižano vožnjo tudi na onih inozemskih železnicah, s katerimi obstojajo tozadevni posebni dogovori. § 25. Določa med drugim, da se izdajajo brezplačne karte za poedina potovanja z veljavnostjo največ za tri mesece. Po izteku veljavnosti se smejo samo še enkrat podaljšati za dobo treh mesecev. Brezplačne karte za brzovlak so tiskane z rdečo, a ostale s Črno barvo. Legitimacije opravičujejo za vstop na peron. § 29. Uslužbenci, ki na kakršenkoli način zlorabljajo vozne ugodnosti, se kaznujejo administrativno in disciplinsko. Kot zloraba se smatra tudi izkoriščanje ugodnosti v trgovske svrhe. Vpokojene uslužbence in družinske člane aktivnih in vpokojenih uslužbencev se v slučaju zlorab izključi od uživanja ugodnosti za gotovo dobo ali za vedno. Družinske člane se prijavi tudi policiji odnosno sodišču radi goljufije. Izgubljeno legitimacijo se mora takoj prijaviti predpostavljeni edinici. Prijavi se mora priložiti Din 100'—. Novo legitimacijo se izstavi šele potem, ko je izgubljena objavljena kot neveljavna. Onim osebam pa, ki imajo pravo samo na 12 režijskih potovanj letno (glej § 9, točka 4), se nova legitimacija za ono leto ne izdaja, v katerem je bila legitimacija izgubljena. Mnenja smo, da se bodo gotove trdote tega pravilnika v do-gledneme času odpravile z izdanimi korekturami. Sicer je pa ta pravilnik mnogo boljši od vseh dosedanjih. »Ti povem, da Te ne maram videti!« »Prav, pa ugasniva luč.« * »Ali je res, da si poročil ženo z velikim premoženjem?« »Pamet! Vendar premoženje z ženo.« * »Zakaj misliš, da te Fifi ne ljubi?« »Trdi, da imamo v familiji idijota.« »No, in?« »Sem vendar edinec.« * »No, in kako se počutiš v zakonskem stanu?« »Do 10. shajam, potem pa kredit poje.« * »Otroci, ki so v mladosti prebrisani, kažejo v starosti, da so duševno omejeni.« »Se vidi, da si moral biti jako prebrisan otrok.« * »Moj mož mi podari vsako leto za god po en biser. »Razumem, milostljiva, od kje Vam tako lepa in dragocena biserna ogrlica.« ooootxxxiooooooooooooocxx)oooooooocxxxxxxx3oooooooooooooooooooooooooooocxxx)cxxxxxxx>oooooooo | Ime ZVKA zodostuie 8 Napišite to v nakupovalno knjižico in dobiti morate pravo | Zlito v rdečih zavitkih 8 oooooooooooooooocx>oooooooooooooocxxxxxxxjoooooooocxxxxx5ooooooooooooooocx5oooocxxx5oooo£x>ocy 0000000° Kako obvarujemo sebe in svojce nalezljivih bolezni. (Pripoveduje šefzdravnik dr. Tičar.) Vsak teden so objavljeni v časopiseh >izkazi nalezljivih bolezni«, katere so bile prijavljene zdravstvenim oblastem. Iz njih razberemo, da nekatere nalezljive bolezni v naših krajih nikdar ne iz-mro. Naj spomnim le na vročinsko bolezen (tifus), na grižo, na influenco, škrlatinko, na davico, na šen, na otrpni krč (tetanus) itd. Iz izdatkov pa spoznamo tudi, da se nekatere teh bolezni v gotovem letnem času pojavljajo pogosteje kot v drugem. Tako so tifozna obolenja, griža, posebno pogosto v poletju in zgodnji jeseni. Ker se nalezljive bolezni prenašajo od človeka na človeka, bodisi naravnost po dotiku, bodisi po družabnem stiku in občevanju, v drugem slučaju pa posredno potom okuženih predmetov, hranil, pijač, okuženih prostorov je jasno, da je oni, ki mnogo pride z najrazličnejšimi ljudmi iz vseh krajev sveta v stik, veliko bolj izpostavljen nevarnosti okuženja kot v tihi sobi samevajoči duševni delavec. Pri široko razvitem, nemirujočem prometu, so toraj železničarji v najvišji meri izpostavljeni najrazličnejšim nevarnostim okužitve z nalezenjem bolezni. Pa ne samo to! Oni tudi lahko preneso največ nalezljivih bolezni iz kraja v kraj. Vsak, ki je okužen, ki ima toraj kužne kali v sebi in na sebi, ne oboli vedno sam. Pač pa večkrat prenese kužne kali na druge, ki obole potem. Ce pride odraščen Človek z otrokom v stik, ki ima ošpice ali škrlatinko, se naleze tam kali, ki povzročajo škrlatinko, odnosno ošpice, ne bo pa navadno obolel sam, pač pa bo morda čez nekoliko dni obolel njegov otrok, na katerega je prenesel kali navedene bolezni. Otrok je še vspre-jcmljiv za te kali, odraščen človek pa je zavarovan — imuniziran — ker je bolezen morda že prestal, ali ker je iz drugačnih razlogov nesprejemljiv za gotove kali. Treba je te stvari vedeti, da uvidite tem bolj, kako nujna je previdnost zlasti železničarjem in kako važne so varnostne odredbe, o katerih bomo govorili. Da se moremo okuženja varovati, moramo vedeti, po katerih potih pride v telo. Omenili smo že direkten prenos kužnih kali potom dotika in Posredovalen z obleko, potom prijema na obraz, na roke drugih ljudi z rokami, s prsti jih prenesemo v usta, na hranila, v rano. Tako se prenašajo tifus, krvava griža, difterija, šen, zastrupitev krvi itd. Kakor s prsti se pa okuži rana tudi na predmetih, kjer je nastala. Kakor mi sami, tako nam morejo okužiti jed in pijačo tudi drugi nesnažni in neprevidni ljudje. Tako nam jo zlasti, pa tudi morejo okužiti muhe ter druge živali. Bolezen nam pa morejo prenesti tudi drugi ljudje z okuženim, neosnaženim jedilnim orodjem in posodjem in z nesnažno posteljnino. Zelo nevarno in silno pogosto je okuženje potom vdihavanja n. pr. s kalmi influence, tuberkuloze okuženega zraka, bodisi, da so te kali v prahu in na prašnih telescih, bodisi da plavajo na iz-kašljanih vodenih mehurčkih v zraku, bodisi, da jih bolnik naravnost v nas izkašlja. Kakor sapnik in pljuča, tako se more iz zraka okužiti tudi sluznica nosa, ust, oči, površina kože in zlasti tudi vsaka rana. Ce se toraj nalezljive bolezni prenašajo z dotikom ali direktnim stikom, se bomo naravno ogibali vsakega neposrednega občevanja ali obiskovanja nalezljivo bolnih ljudi in njih neposredne okolice. Železničarjem je tudi predpisano, da nalezljivo bolne potnike denejo v prazen kupe in jih zapro tako, da pridejo čim manj z njimi in drugimi potniki v dotiko. Taki bolniki ne smejo v čakalnice in na peron. Po prenosu iz kupeja morajo naravnost v rešilni voz in kupe se mora zapreti, voz pa poslati v strogo razkuženje. Prevoz nalezljivih bolnih potnikov je samo izjemno dopusten po železnici, ako se zasigura za bolnika prazen kupe ali voz, in ako je dano zanesljivo spremstvo od srezke zdravstvene oblasti. Dogaja se seve pogosto, da se nahajajo med potniki, kateri se ne izdajajo za zanesljivo bolne. Še večkrat pa so med potniki ljudje, ki prihajajo iz okuženih krajev, kjer so prišli z bolniki v stik. Ti so inficirani, pa ne bolni. Ti plačujejo vozne listke z okuženim denarjem. Večkrat moramo iz neposredne bližine govoriti z ljudmi, ki so tuberkolozni, ki prenašajo kali davice, škrlatinke, ošpic, otrpa tilnika, otroške omrtvice, influence itd. V teh primerih in splošno v potniškem prometu je skoro nemogoče izogniti se okuževanju potom družabnega stika. Gledati moramo, da se izognemo obolenju, še bolj pa prenosu kali in obolenja na dom, v družino, na lastne otroke. Istotako se moramo obnašati glede prenosa drugih kužnih kali iz pota, kakor kali tifusa, griže, kolere in drugih. Da jih ne naberete iz okuženih vagonov, stranišč, opreme, zato mora skrbeti po možnosti železniška uprava, da jih od potnikov ne naberete in ne prenesete domov, zato morate skrbeti železničarji sami. Telesna čistoča in snažnost zavzema prvo mesto v osebni obrambi pred nalezljivimi boleznimi. Dosežemo jo s čistilnimi kopelmi in omivanjem, s snažnim perilom in z očejeno ali vsaj pridno sna-ženo obleko in s preoblačevanjem. Kopeli v banji naj nazadnje vedno sledi prha. Pravilo, da si je treba vsak dan umiti roke in obraz, se je udomačilo v našem narodu že splošno. Tudi med dnevom si umije vsakdo roke, če so vidno umazane. Iz načina, kako se to danes iz- vaja, da se namreč umiva velika večina ljudi zjutraj in kadar je umazanost že opazljiva, pa sledi, da se umivamo radi kritike drugih in ne radi sebe in radi lastnega zdravja. To je napačno.. Umivamo se z milom in vodo predvsem zato, da očistimo površino kože umazanosti in z njo številnih, človeškemu zdravju škodljivih kali, ki morejo najpreje oškodovati nosilce in šele v drugi vrsti koga drugega, s katerim pride v dotik. Naravno je, da si tekom dnevnih opravkov in družabnih stikov naberemo nebroj kužnih klic, katere nam morejo tem sigurnejše škodovati, čim bolj se naš drže. Naravno, higijenično in dosledno je zato, da se moramo temeljito umivati z milom in vodo,, zlasti na vseh nezakritih delih telesa, zvečer in zjutraj! Priporočljiva je tudi večerna kopel in seveda nočno perilo. Potrebna je tudi kopel po železniški vožnji! Za roke pa ne zadošča, da se borimo samo proti vidni nemarnosti. Boriti se moramo proti nevidnim kalem, ki se nahajajo povsod, ki jih naberemo z dotiko, s prijemom, in katere morejo biti vsak čas take, da nam škodujejo. Z rokami jih prenesemo na ustnice, na jestvine, na rane, v usta in okuženje je izvršeno. Zato je potrebno, da roke umivamo z milom vsakokrat, prodno primemo živež v roke ali predno pripravljamo hrano. Toda niti to ne nadošča! Umite morajo biti vedno, če so bile izpostavljene posebni nevarnosti okuženja, toraj posebno po uporabi stranišč. Umivanje rok pred jedjo in po iztrebljevanju mora preiti vsakomur v kri in meso. Nalezljivim odnosno prenosljivim boleznim omajamo že s tem v mnogih primerih temelj razširjenja. Ob nalezljivih boleznih bomo rabili poleg umivanja z milom Še razkužilne vode. Kot take rabimo: 3°/o karbolno, lizolno ali sani-tolovo ali sanoformovo vodo, odnosno l°/o sublimatno raztopino. Ker se mnoge kali naselijo v ustih in v golti, zato je umevno, da moramo posvečati spiranju ust, grgranju, čiščenju zob posebno pozornost. Čiščenje mora biti mehanično, t. j. s ščetko in praškom, spiranje mehanično in kemično. Zelo priporočljive vode z vodikovim dvokisom, borovo kislino (3°/o), hipermanganom (0-5%). Predno pozdravi sprevodnik, ki se je vrnil s svoje ture, svojo deco, predno stopi v družinsko sobo, bo šel toraj v kopalnico ali prostor za umivanje ter si bo tam temeljito umil vsaj roke, obraz in glavo. Potem bo slekel svojo potno, službeno obleko in si nadel domačo obleko, ali oblekel drugo obleko. Nato si bo očistil z milom znova roke, si očistil zobe, spral usta in dobro zgrgral. Šele v takem stanju je sposoben, da pozdravi svoje drage, svoje domače ljudi, zlasti svoje otroke. Tako preoblečen in umit je manj nevaren, da zanese škodljive bolezenske kali med svojo družino, kot če bi jim nudil roko in poljube takoj ob vrnitvi, ves zaprašen, Umazan in morda poln kužnih kali. — Ni pa še nenevaren! Zlasti usta se ne dajo tako lahko razkužiti. Zato svetujem nujno vsem in posebno železničarjem iz eksekutivne službe: Ne kažite svoje ljubezni do otrok s poljubovanjem. S poljubom ljubezni prenesete le prepogosto na otroke kali bolezni. Važnost udobnega, zadosti velikega stanovanja s posebnim prostorom za umivanje in preoblačenje je iz teh izvajanj lahko razvidna. Premalo je za družino železničarja v prometni službi samo ena soba in kuhinja. Pri gradbi personalnih hiš za eksekutivno osobje je treba na vse to gledati in upoštevati, da se napravijo v hiši tudi umivalni prostori. Po možnosti morajo biti v hiši kopeli s prhami, dalje pralnice in vodovod v vsakem stanovanju. Skrbeti je treba tudi za zadostno separacijo strank. Priliko bivanja na zraku in solncu morajo imeti doma. Strogo se mora vzdrževati čistoča in hišni red. Težja je obramba proti okuženju z vdihavanjem škodljivega prahu in inficirane, izkašljane ali izdihane vodene pare. Težko je zlasti za prometnega žel. uslužbenca, ki se mora često prerivati po nabasanih žel. vozovih, čakalnicah, peronih in vežah. Kjer je mnogo ljudi, tam je prah neizogiben, tam so gotovo tudi bolniki, tam so nesnažni in brezobzirni pljuvači, jetični kašljavci ter brezobrazni blebetači, ki te obrizgajo in oškropijo s svojim kužnim dihom in blebetanjem. Znano je, da je jetika splošno razširjena bolezen, znano je tudi, da nekateri jetičniki izpljuvajo nebroj kali, ki prenašajo jetiko ali tuberkulozo. Te kali ostanejo žive in sposobne za okuževanje tudi, če se je pljunek posušil in če pride kot prah ali s prahom v zrak. Zato je umljivo, da je povsodi prepovedano pljuvanje po tleh, da skrbi železnica za čimvečjo čistoto po vozovih, po postajah in povsodi, da se tla pomivajo in razkužujejo, da se prezračuje, da se pometa z namočenim žaganjem, vlažno metlo. Vse to so mere, ki so naperjene proti okuženju s prahom. Kakor s prahom, tako se prenaša jetika, influenca, davica tudi s paro, ki jo izdihamo, s kapljicami, katere nam nehote uhajajo iz ust pri govorjenju, s kapljicami, katere izkašljamo pri kašlju, kihanju. Ker se pri govorjenju na ta način more bolezen prenesti na razdaljo 80 cm, zato se moramo ogibati občevanja oziroma razgovar-janja na majhno razdaljo. Tudi tu so razmere za prometno osebje neugodne! Ne more se ogniti nevarnosti infekcije, more se samo skušati otresti kužnih kali v svojem prostem času in s tem ogniti obolenju. Temu namenu služi vse, kar obdrži telo v krepkem, odpornem stanju. Železničar bo zato skrbel za zadosten odpočitek po trudapol-ni službi. Izčrpano, oslabljeno telo je veliko lažje in hitreje vspre-jemljivo za kali bolezni, ker nima zadostne odporne sile proti prijemu okuženja. Krepko telo uniči kali še predno morejo oslabiti 9 svojimi strupi tkanine tako, da nudijo te ugodna tla za razmnoževanje kužnih glavic. Poleg odmora potrebuje telo zadostne hrane, da ostane čvrsto in odporno. Zračno, svetlo stanovanje je predpogoj, da se ne vzdrže s pota prinešene bolezenske kali dolgo pri življenju in moči. Najcenejše in najboljše razkuževalno sredstvo so namreč svetlobni žarki, — je solnce. Znano je, da zamori že v 10 minutah solnčna svetloba kali jetike. Previden in pameten železničar, ki se hoče ohraniti pred nevarnostjo, da vdihane bolezenske kali ne začno s svojim uničujočim učinkom razjedati njegovo zdravje, ne bo toraj iskal razvedrila v zaduhli, zakajeni gostilni, ampak na solnčnih sprehodih in v čistem zraku mestnega okoliša. Dober zrak in vpliv solnca jačita odporne sile organizma v boju proti nezaželenim bolezenskim kalem, ki so vdrle v telo in ki zamorejo škoditi, ako se jih telesni šoki z ustvaritvijo neugodnih pogojev za razvoj pravočasno ne odkrižajo. Vsak človek ima od narave v sebi gotova svojstva, ki ga ščitijo pred bolezenskimi kalmi, da ne oboli takoj ob vsakem okužen ju. Različni ljudje niso jednako odporni proti isti bolezni in to že od narave. O onih, ki so n. pr. za tuberkulozo malo odporni, pravimo, da so disponirani, razpoloženi za jetiko. Razpoloženje za obolenje na nalezljive bolezni kot n. pr. tudi jetika, pa si moremo tudi pridobiti s splošno oslabelostjo telesa, s prehladom, z bivanjem v slabem in stalno zaduhlem vzduhu, z oslabitvijo organizma vsled alkohola, pijančevanja in ponočevanja. Če se torej okuženja v svoji službi ne moremo izogniti (n. pr. z vdihavanjem kvarnih kali iz zraka), moramo gledati vsaj, da z nerednim, nepravilnim življenjem, z nezadostno prehrano, sami ne ustvarjamo ugodnega razpoloženja za opasen razvoj vzprejetih kužnih kali v našem telesu, ker s tem pospešimo in povzročimo nastanek bolezni, kateri bi se lahko izognili. Moremo pa tudi razpoloženje za nalezljive bolezni in vsprc-jemljivost za kužne kali zmanjšati. V ta namen nam služi: primerna hrana, zmerno življenje, gibanje in telovadba v čistem zraku zračne, solnčne, vodne kopeli, turistika in razni športi. Sploh vse, kar krepi in utruja telo! Še en način zavarovanja proti kužnim boleznim moramo navesti, t. j. umetno imunizacijo s cepljenjem proti gotovi bolezni. Cepljenje proti osepnicam (kozam) je splošno poznano. Odkar je obvezno uvedeno, je zginila ta strašna ljudska bolezen, ki je preje zahtevala velikanske smrtne žrtve in tisočerim ljudem popačila obraz. Če je človek prestal ošpice, škrlatinko ali osepnice, potem ne oboli navadno več za to boleznijo, čeprav je bilo obolenje prav lahkega značaja. Lahko je izpostavljen še toliki nevarnosti okuženja, ujega se bolezen ne bo več prijela. Pravimo, da je imun, t. j. zavarovan in nesprejemljiv za te bolezni. Predstavljamo si, da ima v svojih telesnih šokih toliko protistrupov proti povzročiteljem bolezni, katero je prestal, da zamori sproti vse kali te bolezni, ki se sploh Ue more zaradi tega pojaviti. Zdravniki so ta opazovanja porabili v prid človeštva in izdelali so načine umetnega imuniziranja ljudi s sokrvco, serumom. Ti serumi povzročijo vcepljenje v človeške šoke lahko, nenevarno °bolenje za osepnicami n. pr., pri katerem proizvaja organizem toliko protistrupov, da premaga z lahkoto umetno zastrupitev z osepnicami in da jih ostane v telesu za dolgo vrsto let še zadosti v svrho obrambe in zavarovanja proti kalem te bolezni, ako bi bili njim izpostavljeni. Dandanes ne cepimo samo proti kozam z velikim uspehom, cepimo tudi proti davici, škrlatinki, ošpicam. Poskušamo tudi cepiti proti tuberkulozi, tifusu, koleri v svrho zavarovanja proti tem obolenjem. Poleg zavarovalnega cepljenja pa imamo še zdravilno cepljenje. Toda predaleč bi zašli, ako bi hoteli vse podrobnosti pojasniti. Zadostuje naj ugotovitev, da zdravilno cepljenje pomaga organizmu uničevati že tvoreče se strupe kužnih kali, zavarovalno pa zabrani sploh proizvajanje strupov, ker zabrani množitev kužnih kali v telesu. V boju proti kužnim boleznim so gotovo zelo važna vsa ta zavarovalna prizadevanja. Toda veliko tega je še-le v nastajanju in preskušanju. Mnogo bolezni poznamo, za katere še vedno ostanejo v veljavi kot najvažnejša obrambna sredstva: čistota, razkuževanje, pravilno, higijeni odgovarjajoče življenje, utrjevanje in okrcpljc-vanje. Milčinski: Izgubljeni stotak. Ta histerija je zelo podučna, prvič, ker je zoper alkohol, drugič zato, ker v njej zmaga pravica. Pa ni le podučna, nego je kratkočasna tudi, ker je alkohol notri in žandarji in vedeževalec. Take historije, ki so podučne in hkratu kratkočasne, so zelo priporočljive. Kočar Siratka je bil, delal v dnini, štiri dni je delal, od srede do sobote, prejšnja dva dneva je šel dež in mu je gospodar v soboto izplačal stotak in zraven desetak in še star klobuk mu je navrgel — za fanta doma bo že dober. Pa je bil Siratka zadovoljen in hvaležen in vesel in kadar je človek vesel, gre v krčmo, kjer se toči alkohol. To ni bilo prav. Alkohol škoduje duši in telesu pa denarju tudi. Pa je Siratka zapravil iz glave pamet, iz nog moč in od zaslužka desetak in ko je prilomastil povaljan domov in ga je žena vzela v roke nič drugače kakor zanikarnega paglavca — holaj, tudi stotaka ni bilo nikoder! Da, da, tako poguben je alkohol! In ni pohvaliti krčmarjev, ko točijo alkohol, pa niso odkritosrčni in ne povedč, kaj da točijo, ampak pravijo, da točijo vino in pivo in kvečjemu brinovček ali slivovko-In imajo za znamenje nad durmi velik grozd ali šop oblanic, da jima vabita goste. Po pravici pa bi morali imeti zapisano nad durmi: »Tukaj se toči alkohol«, zraven napisa pa naj bi bila naslikana mrtvaška glava na dveh prekrižanih kosteh. Tako bi bilo pošteno! In kogar bi alkohol spravil ob življenje ali zdravje ali v druge škodo, vsakemu bi se moral v tisti krčmi, kjer se ga je napil, vzidati spomenik in bi bile krčme že na zunaj podobne britofom i® vsakogar bi svarile. Pa bi bil spričo takega svarila morebiti tudi oče Siratka obvarovan nesreče in se ne bi bilo zgodilo, kar se je. Prikolovratil je bil tedaj oče Siratka domov. Povaljan je bil, stotaka pa ni bilo nikoder. Žena se je kregala in jokala, Siratka pa se je zavalil na posteljo in zasmrčal v škornjih. Drugi dan je pač bil skesan nič koliko. Po alkoholu si drugi dan vsakdo skesan, celo tedaj, če nisi izgubil stotaka. Tembolj je bil skesan Siratka in ko ga je zjutraj z bunko in z jezikom zdramila žena, se je koj pobral na bridko pot v sinočnjo krčmo, mar je kdo našel njegov stotak. Naka, stotaka ni bil našel nihče. Pač pa so bile videle domače ženske, da ga je »dobre volje« prekladal po mizi — v krčmi ni nihče pijan, samo dobre volje je. In so sedaj ugibale: morebiti mu ga je kdo ukradel, pa v krčmi ni bilo takega; morebiti ga je pa izgubil po poti — morebiti je še kam drugam krenil v krčmo, korajžen je bil dosti, ura pa je bila šele devet, ne dosti več. In še so ga potolažile, da se včasih kaka stvar vendarle najde, ko nihče več ne upa, da se bo. Slaba je bila ta tolažba, niti počenega groša vredna. Ženskam je šla poceni z jezika, seveda, ženske niso bile kaj izgubile, žensk ni bolela njegova izguba! Ne, ob tej tolažbi ni mogel obstati, ni se mogel takorekoč kar odreči stotaku, z žulji zasluženemu in krvavo potrebnemu zanj, za ženo, za otroka! Nego poizkusiti bo vse, da denar dobi nazaj! Pa je premišljal ves dan in je premišljal na glas — nekateri ne znajo premišljati tiho — in mu je pomagala premišljati še žena. Kdor je tisti čas prišel mimo, vsak se je ustavil: pri Siratki se kregajo! — Toda se nista kregala, le na glas sta premišljevala. In sta preudarila in sklenila in ko je napočilo drugo jutro, se je napotil oče Siratka, da stopi k staremu Prekušniku iskat pomoči. In je žena po kotih zbrala vkupe nekaj drobiža, da je bilo za dva zavojčka in eno klobaso tobaka. Stari Prekušnik je bil njega dni ogljar. Črno njegovo rokodelstvo ga je bilo daleč vodilo po svetu, še med Turki je bil ogljaril par let. Sedaj ni bil več za trdo delo po svetu. Kraj gozda blizu Vodic je imel svojo kočo. In ni znal samo oglje kuhati, kadar se ga je še kdo spomnil s takim naročilom, nego je bil kos še drugi Črni umetnosti — silno obrajtan je bil vedeževalec. Gadov pik je Jnal zagovarjati pri živini in pri ljudeh, zoper božjast je poznal Čudne maže in vraže, ogenj in toča sta mu bila pokorna, vedel je, kje o polnoči zakladi cveto in kako jih dvigneš iz tal, in vešč je bil Če marsikaki drugi skrivni stvari. Nekaj te umetnosti je bil podedoval za rajnkim očetom, druge se je nalezel med Turki. Takšen le šel glas o njem, da vse zmore in vse zna. Le ena stvar je kazala, da ji ni kos in da je zanj pretežka, damreč ta stvar, da bi si cele hlače pricopral na bedra, v hlačni žep Pa kak sold. Nisi izlepa videl tako oguljenih in razcapanih hlač, kakor so mu visele od pasu, in denarja ne bi našel pri njem, pa če bi mu ga z lučjo iskal po žepih. Pa kdo bo norec šel in kaj iskal po raztrganih žepih! K temu Prekušniku se je napotil ubogi Siratka in ga je našel doma, hvala Bogu! Na klopi je sedel pred kočo, na kolenih je imel stare umazane papirje, kakršne najdeš na cesti ali poleg ceste v grapi. Bili so zavrženi kosi novin, tudi kak močnejši papir je bil vmes — karkoli je bilo kadarkoli zavito vanj. Stari Prekušnik jih je skrbno ravnal in gladil na kolenih, potem jih je z nožem rezal na majhne listke, velike za pol dlani. Ga je Siratka pozdravil: »Bog daj!« Segel je v žep in mu pomolil dva zavojčka tobaka — to je bila Prekušnikova tarifa, po tej tarifi je opravljal svojo črno umetnost. Prekušnik je prenehal z delom. Vzel je oba zavojčka in ju poduhal. Pokimal je in se umaknil na klopi, da je lahko sedel še Siratka. Potem je dejal: »Pa kaj bi rad?« Siratka mu je potožil, kako da je ob denar in kako je žena huda, in da ne ve, ali ga je izgubil ali mu ga je kdo ukradel, in da mu je gospodar dal star klobuk povrhu za fanta, in da je klobuk domov prinesel in odrajtal, denarja pa ne. Stari Prekušnik ga je poslušal in ga poslušanje ni motilo, da ne bi bil vmes odprl enega izmed zavojčkov; vešče je poduhal tobak in si ga za ščep porinil med zobe. Povedal je: »Denar ti je ukraden.« Dodal je: »Ali si ga pa izgubil in ga je kdo našel ali kali.< In sedajle je prišla njegova pomoč: »Zapisek ti bom napisal, zapisek najbolj pomaga za tako reč, pa si ga boš položil na srce in tam nosil do jutrišnjega dne in ves čas mislil na denar. Jutri pa pojdi od tod, kjer si denar pogrešil, do tja, kjer si ga še imel, in kogar boš srečal na tej poti, vsakogar ogovori! Vsaj trinajst besed mu privošči in ne manj, več pa lahko, pa boš naletel na onega, ki ima denar!« Tako je govoril stari Prekušnik in si je segel za hrbet na polico. Ondi je bil svinčnik, pa je vzel enega izmed listkov, pravkar narezanih, in je počasi in preudarno narisal na listek prečudno čačko, iz krogov je bila in je bil križ spred in je bil križ vzad, v vogalih pa sta bili črki A in O. To je bil čudodelni zapisek in ga je izročil Siratki: »Ta reč pomaga!« in ko je videl, da stoji Siratki v očeh solza hvaležnosti, je dejal: »Naj bo, ti bom pa še dve črki zraven napisal!« In je napisal še črki J in S. »Le na srcu nosi in na denar misli, jutri pa bo, kar bo!« Pa si je Siratka imenitni zapis porinil za srajco tjakaj, kjer mu je bild in bild srce. Hvaležen je privlekel iz žepa še klobaso tobaka in jo dal Prekušniku. Ta ni bil vajen tolikšne radodarne hvaležnosti. »Čakaj,« je dejal, »ti bom napravil še en zapisek, da boš imel dva!« In ga 3e napisal z enako postavnimi čačkami ali še s postavnejšimi in j® bil listek zanj posebe izbral, iz najbolj debelega papirja je bil i0 nekoliko masten. »Na, tega pa požveči in požri, da bo še od drug® strani moč pritiskala na srce! Nekaterim zapiski najbolj pomagajOi če jih požro. In jutri stori, kakor sem ti povedal!« Pa je potolažen odšel Siratka in spotoma žvečil čudotvorni papir. Stari Prekušnik pa je pred svojo kočo žvečil tobak — in je bilo oboje, kar sta žvečila, enako čedno in koristno. Kar se pa denarja tiče, Siratku ni bil ukraden, ampak ga je bil Siratka izgubil. Ko je bil namreč plačeval svoj zapitek, je bil seveda privlekel na dan vso svojo bogatijo in jo položil predse: stotak in desetak — naj vidijo, da ima! Ko je pa potem stotak zopet spravil v suknjo, ga je spravil bolj površno. Pa se je zgodilo, da je Siratko zunaj na svežem zraku malo zaneslo ob hišo — take burke rad uganja alkohol. Siratki to ni bilo všeč, godrnjal je in si otepal suknjo, pa mu je ob tej priliki stotak zdrknil iz suknje na tla in potuhnjeno obležal, še »zbogom !< in »na zdravje!« ni dejal. Nego je leno čakal, da ga je pobral Prtičkov Pida, ki je prežal okoli krčme in škilil pri oknih, ali je kdo takšen notri, da bi mu privoščil požirek. Kaj naj povem o Frtičkovem Pidi? Silno nesrečen je bil človek, vsak hip so ga imeli zaprtega. Nekateri ljudje imajo tako smolo: iromaj kaj narede, že jih primejo žandarji. Drugi, če kaj narede, imajo srečo in se izmažejo — srečo imajo in kosmato vest! Prtičkov Pida pa je imel jako občutljivo vest; če so ga prijeli, vest mu ni dala, da bi tajil. Voljo je imel seveda, da taji — vsak človek ima v sebi nagon, da se brani — in mu je jezik vsakikrat tudi iskal iaži in ovinkov. Pa ni znal in kar se mu je lagal jezik, je bilo po navadi tako, kakor da bi sam sebi prekle metal pod noge. In pa Plašne oči je imel, vest mu je tičala v očeh, oči se mu niso znale lagati. Pa je bil konec vsakikrat ta, da je moral v zaprtijo. Kolikokrat je bil že zaprt, ni vedel. Vedel pa je: kadarkoli se bo koderkoli kaj zgodilo, prvega da bodo dolžili njega. In si je mislil in dejal Prtičkov Pida: »Naj sem kriv ali ne, dolžili me bodo. Sem pa rajši resnično kriv, me vsaj po krivem ne bodo dolžili!« Takšen je bil Prtičkov Pida in takšen njegov glas in je imel razne priimke: nekateri so mu dejali »magnet«, ker se ga je vsaka feč prijela, drugi so ga pitali s »kurjim zveličarjem« — taki priimki niso prijazni in spodbudni in so bili tudi nezasluženi ali vsaj Pretirani: enkrat samkrat so ga bili zajeli žandarji, ponoči je imel vrečo na hrbtu in kure notri in še tiste so mu vzeli. Ljudje pa kar: *kurji zveličar!« Taki priimki so mu jemali ugled pri ljudeh in kamor je prišel v dnino, jesti je dobil za svoje delo, denarja pa kolj malo ali nič, češ, takšen si! Nesrečen človek je bil torej Prtičkov ^ida, pa je bil oni večer hitel in s tal pobral oni stotak in ga je ^eknil za črevelj — tu je bolj varen kraj kakor v žepu! Pida je bil izkušen človek: kadar so ga prijeli žandarji, najprej so mu obrali žepe! Ob misli na žandarje se mu je oglasila vest. Pa se je tolažil: *Ce ne bi jaz pobral stotaka, pobral bi ga drugi. Siratki ga ne kaže vrniti, Siratka je pijan, izgubil ga je prvič, izgubil bi ga še ^ugič!« Tako je Frtičkovemu Pidi ostal stotak in ga je izza črevlja kfijazno grel po vsem životu; kdaj se je zgodilo zadnjič in ali se je f sploh kdaj zgodilo, da je imel cel stotak, kaj vse si lahko kupiš za stotak! Pa mu je hkratu delal stotak bridke skrbi: kjer ga bo menjal, povsod ga bodo izpraševali: »Odkod ga imaš?« in bodo poslali po žandarje. Znan pa je bil daleč na okoli pri vseh pravicah, na okrajni in na višji sodniji. Nak, take skrbi niso prijetne! Vso nedeljo so ga begale, posvetovati pa se mu ni dalo z nikomer o taki reči. Kaj še! Preveč ga vsi zavidajo! — Še južina ga ni mikala h gospodarju, kjer je bil včeraj pomagal pri mrvi in bo jutri še delal. Kar po hosti se je potikal. V ponedeljek bo semenj v Volavčah. Tjakaj radi pridejo tudi hrvaški ljudje, ti ga nemara ne poznajo, pa se bo nemara našla prilika in bo razdrobil stotak. Pa je stopil Fida v ponedeljek tja, da tam poizkusi svojo srečo. Pa sta bila na semnju v Volavčah dva žandarja in se je zdelo Fidi, da ga postrani gledata, tako, kakor pes gleda klobaso. Eden je celo s počasnim korakom stopil proti njemu. Ne vem, če sta ga poznala, kdo da je in od kod, toda sta poznala druge take falote, pa jima tudi Fida ni bil všeč. In se je Fida lepo izgubil s semnja in jo je po ovinkih spet ubral domov. Jezilo ga je. Tako bogat že dolgo ni bil, stotak ima v žepu oziroma v črevlju, pa je lačen; zaradi stotaka je pustil še dnino pri kmetu in hrano — zdaj nima nič, ne dnine ne hrane, od stotaka pa tudi nobene koristi! — Kar proč bi ga vrgel! Če bi ga vendarle ne bilo preveč škoda! Ni mu kazalo drugače, nego je šel v gozd in se najedel črnih jagod. Ležal je v visokih borovnicah, mimo so prihajali šolarčki in se z gosto besedo menili, da je Siratka šel k vedeževalcu v Vodice, da mu pove tatu. O, Fida je poznal Prekušnika, tega starega sleparja! Gosposka ne bi smela trpeti takih sleparjev, si je dejal. Kdo ve, kaj je razodel Prekušnik Siratki. Pretkan človek je, kaj, če je vendarle ugenil, kje je stotak? — In imajo nekateri ljudje res posebno moč za take reči — ako je nimajo od Boga, pa jo imajo od vraga! Ne, Fidi ni bilo všeč, da je Siratka našel Prekušnika. Tako je prišel torek in se je odločil Fida: ne kaže tako naprej, danes naj se odloči, ali bo stotak menjan ali ne bo! Pa jo je korajžno usekal po cesti in je stopal, kakor da ga žene silno važen opravek. Stopal je brez določenega cilja; mislil si je: bo že naneslo, da bo prav. Korajžno je stopal, pa se je od strahu skoraj sesedel — za ovinkom sta v senci stala žandar, zraven njega pa Siratka in sta se prijazno menila! Ugledal ju je Fida in so se mu noge kar ustavile: — najrajši bi se bil umeknil in obrnil. Toda že ga je videl žandar in ga je gledal, no, tako ga je gledal, kakor pes gleda klobaso. Fidi se je zdelo, da ga tako gleda — sploh vsi žandarji in povsod so ga tako gledali. Da, to je slaba vest! Slaba vest izpremeni človeka v klobaso, žandarja pa v psa! Pa je Fidi srce padlo v hlače: na, že vse vedo, zanj in za stotak ni več rešitve! Ni mogel drugače, stopil je k onima dvema. Segel si je za čevelj in šklepetali so mu zobje: »Ti, Siratka, kje si pa, že dva dni te iščem, mar si ti izgubil tisti stotak?« In ga je privlekel izza črevlja in mu ga je molel in se zraven plaho oziral po žandarju. Pa je bil Siratka iznenaden in zelo vesel in je rad vzel stotak, Čeprav je bil malo poten od Fidove noge. Žandar se je zasmejal. Režal se je in z verižico je rožljal v žepu. »Prav zadnji hip si vrnil denar, drugače bi te uklenil.« Frtičkovemu Fidi so še peli zobje, jecljal je in se mu je branil jezik, da je nedolžen — stotak da je našel. Pa je odgovoril žandar: »Nedolžen kakor stenica za srajco. Vse, kar dosežeš, je tvoje. Če bi človek spal, še čreva bi mu izmaknil iz trebuha. Potem bi pa rekel, da si jih našel. Le hodi zbogom, to pot si prost!« In so se vsi trije zadovoljni razšli in dasi je bil Siratka zelo vesel, to pot vendarle ni stopil v krčmo, kjer točijo alkohol, nego je hitel domov in z doma v dnino in je spotoma premišljeval, kdo mu je pomagal: ali oba zapisa, tisti, ki ga je nosil v srcu, in tisti, ki ga je požrl? — ali mu je pomagal žandar in ali je sploh govoril z žandarjem celih trinajst besed? — Ali mu je pomagala Fr-tičkova vest? Suchy J.: Kamniška poštna ciza. »Tok, ostan’ no, zaspane!« se je kregala Mica nad mano, »pošta se že odpravlja, kar hitro!« — »Kakšna pošta, ob štirih zjutraj?« sem zagodrnjal. — »Nič kakšna, naša kamniška; danes izjemoma prej vozi, ker mora potovka s cugom še v Kranj. Na, tle imaš cvancgarco, pa ne hodi še enkrat notri k stari mami, snedež sne-den!« — »Pa glih, ali misliš, da bom tebe vprašal.« Še nisem dobro izpregovoril besed, sem bil že v sanktuariju stare mame, ki me je za mojo vzdržnost po stari navadi nagradila z drugim goldinarjem v teku šestih nočnih ur. »Pa priden bodi, Pepček, v sredo se spet vidiva!« — »Z Bogom, mama!« Mica si je medtem strašno šobo našrbodila, bržčas ji je bilo žal za cvancgarico, ki mi jo je bila dala. Stopil sem čez vežni prag in se zvlekel v vlažnem jutranjem mraku. »Uf«, sem se zvijal in prekladal noge, da se prej zdramijo. — Le doli pri Rodetu je še krnela mala petrolejka liki kažipot za »vun iz mesta«. Poštni Jernej je moč svojih pljuč bahato preizkušal na starodavni kamniški trompeti, da so kakor na dogovorjeno znamenje začela cviliti, tuliti, bevskati, zadirati se in lajati ono zategnjeno lajanje kamniških cuckov — vsa kamniška pseta od našega Sultana pa do Cerarjevega Rolfita. Veličasten zbor. Ni čuda, če Jernej ni slišal, kako je za poštno cizo, na katere vzglavju je kraljeval, tekel v znoju svojega obraza ter se po vseh taljanskih formulah pridušal — stari štacunar Smolnikar: »Cor-spetto di Baccho. Mascalzone! Brigante! Che maniera di cosi nella mattina, maledetto! He, Jernej, čakaj no!< Ko je mož videl, da stoji pred Krištofovo hišo gruča ljudi, se je potolažil in svoje kratke noge prepustil lastni jim usodi. — Ta gruča ljudi je obstojala iz Mice, hišnega brdavsa Matevža >ta velikega«, ki je prišel na površje zgolj po »cagarju« na uri — Bog ne daj, da bi bil Matevž katerikrat zadnji — potem iz moje pitane malopridnosti in iz — kamniške potovke. Joj, potovka! To je bil za Kamnik pojem zase. Mislite si in če možno predstavite si — škoda, da takrat še ni bilo cirkusa Bar-num and Bailey-a — hyper — ultra — preko — iiber Monstrum, kar se tiče košatosti. Tehtala je baje okrog 160 kil. Pa ne mislite, da je bila okorna ženščina, nasprotno, vsakega moškega bi ugnala v kozji rog, le kar se tiče krepkosti in urnosti. V oni sapi, ko si izgovoril besedo »coprnica«, si jo že imel čez obraz, da si kar zvezde štel pri belem dnevu, čeprav je potovka v tistem razdobju tebi kazala hrbet. Potovka in jaz si nisva bila bogve kaka prijatelja. Mislim, da sva že morala drug druzega na svet prinesti ne baš v najlepši sliki. Potovka je bila seveda starejša od mene, po mojem sicer nerazsodnem mnenju je morala nositi tako nekako štiri križe. — Ko me je zapazila, me je potuhnjeno vprašala: »Pepček, a greš tudi z nami?« — »Nak, ampak peljem se,« sem zabrundal nazaj. Proti Jerneju na poku pa sem zavpil: »Slišiš Jernej, danes nič ne plačam.« — »Nobeden nič ne plača,« je odgovoril postiljon Jernej, »danes plača gospa potovka voz.« Drug druzega smo debelo zijali. »O, o, che bonta!« je momljal ata Smolnikar in Šinkovčev boter so si kar od veselja, da jim je spet ostal en goldinarček cel, pripeli velike srebrne knofe na prelestnobajni kamižoli. Na pok tik Jerneja je sedel še Korobačev hlapec Matija, ki je šel v Ljubljano naročit deske za »mrtvaške truge«, čijih izdelova-telj je bil njegov gospodar. In tako smo bili kompletni. Nemila usoda pa žalibog naši potovki tudi to pot ni prizanesla. Še danes se mi smili, če se je domislim. To pa je bilo tako. Pri stari materi sem gojil bele miši in — belouške, ki sem jih precej nalovil na travniku tik hladnega Šajspoha, pristnega kamniškega pritoka mrzle Bistrice. — Belouško, precej dolgo in lepo pisano, sem si lepo spravil kar pod srajco, kjer je nekaj časa okrog lazila in še naposled umirila. Miški sem pa pobasal kar v žep. Najprvo je vstopila potovka. Silno je zaječala stara poštna ciza, takrat še brez vseh »fedrov«, da so potniki nehote odskakovali v njej, kot bi jih kdo zbadal z iglami. Tem večji je bil potem seveda apetit pri »Lefont« v Ljubljani. Nasproti potovki je sedel oče Šinkovec, zraven njega Smolnikar in nasproti temu — jaz poleg potovke. Čeprav nisem bil bogve kak kolos, pa sem vendar občutno občutil potovkino tolščo in maščobo. Zdelo se mi je, kot da mi pokajo kosti. »Oh, le počakaj,« sem si mislil. In z zanosom je odtrobil Jernej svoj melodični poštni napev. Pram in šimelj sta potegnila in ječaje in škripaje se je kamniška arha porinila naprej. Boter Šinkovec so zadovoljno prikimavali spancu, ki se jih je poloteval, in Smolnikarjev ata so si še v duhu ponovili, kar imajo za nakupit v beli Ljubljani. Potovka pa je baš otepala s Špehom obložen kruh. »O, sijajno!« sem si del, odprl brž jopič in žep in potegnil previdno iz žepa eno mojih belih prijateljic. Vprav ko smo bili na klancu proti Šmarci, je zdajci urnebesni krik »pomagajte ljudje božji!« napolnil ozračje, s trikratnim odmevom od strahu potenciranega glasu. Jernej na poku je začel loviti košare in jerbase, ki so bili nastanjeni na strehi in ki so, uzvalovani od nevidne sile, začeli plesati tarantelo. Namreč miška, ki ji je slanina v tolstih rokah potovke posebno zadišala, se je s pomočjo svojih drobnih, hitrih in neslišnih korakov hitro približala predmetu svojega poželjenja — kar je v hipu imelo za posledico, da je potovka kot nora začela skakati v vis, kot bi hotela predreti streho. Zato ubogi Jernej v svojem tavanju po strehi, zato očanca v notranjosti preplašena, da jima je skoro šlo na jok in — zato to strašno vpitje in skakanje potovke. »Miš je v kočiji, odprite vrata, za božjo voljo,« je vpila. Miška pa je v svojem strahu že davno bila spet v varnem zatišju. Pogumno sem odprl vrata ter smo se sedaj vsi začeli otepati nevidnega vraga. Medtem pa je kruh s slanino padel na tla naše kočije. Miška, ki je pravkar prišla v stik z nebeško jedačo, ni mogla mirovati v svojem brlogu, ka-li, zakaj že čez par trenutkov sta bili obe miški sedaj na prostem. Ker miš seveda nima merila za tuje občutke, sta jo kar preko potovkinih meč — naprej nista mogli — ubrale v smeri mojega žepa. »Ježeš, za božjo voljo!« je vpila in tarnala. »Saj je še notri.« — »Čakte, gospa,« sem ji rekel potuhnjeno, ker sem vedel, da strašno rada sliši ime gospa, »gospa, če obljubite, da boste čisto mirna, vas takoj rešim nadloge!« — »No, to sem pa radovedna,« je dejala ter me ošinila z dvomljivim očesom. »Če je miš še v kočiji,« sem rekel, »mora takoj skozi vrata, čim jo zaduha kača.« — »Kaj, kaj praviš, kačo, za Kristusovo voljo vendar, kaj nosiš kačo s seboj?« — »I seveda,« sem odgovoril, »en meter dolgo, lepo pisano, tako nežno stvarico.« — »Nežno stvarico! Od kdaj pa je kača nežna stvarica?« Moja belouška in pa miši pa so si bile prijateljice, pa še zdre-firane. Res sem potegnil kačo izpod srajce ter jo v trenotku, ko je menesis z miškami mirovala, lepo položil čez svoje stegno, ki ga le pa kmalu na to zamenjala s trikrat tolikim potovkinim, namreč stegnom. Kača je lepo drsela čez vse potovkino naročje ter se ^družni koledar — 10 145 usidrala tako nekako sredi toplega telesa. — Ko je potovka slučajno spet enkrat prenehala z ročnim govorjenjem, so se roke spustile — navpično na kačo. Nimam peresa, da bi opisal to strašno jadikovanje in besnenje razjarjene potovke. Tako me je zmerjala in s takimi pridevniki in priimki nazivala, da sem skoraj zardel ter me je bilo samega sebe sram. Da jo nekoliko umirim, stegnem roko v žep, zagrabim za miško, ki jo držim v pesti, dočim zgolj njen beli repic zre v beli dan ter ta repic pomolim pod razjarjeni po-tovkini nos: »No, kaj pa je to? Vidite, da sem imel prav, kača je miško požrla in sedaj imate mir, repič sem pa še mogel oteti iz njenega žrela.« Spet je zaravsala: »Oh, ti moj Križani!... No, saj si že priden, Pepček, samo kačo še spravi, pa bo spet mir.« — »Že davno spi,« sem odgovoril. Ne vem, ali jo je premotil strah, ali kali, da je tam izpod Črnuč zaspala spanje pravične ter se zbudila šele, ko smo se z našo cizo furali po tlakovani cesti v smeri proti Lefontu. Bog ji daj vse dobro! Lojze Popek: Reklama. So na svetu jako važne stvari, ki so velikega pomena za napredek civilizacije, n. pr. požiranje živih kač, ali zamorsko-škofjeloška liga, ali trajna ondulacija pleš in še marsikaj. Toda ni danes bolj akutnega (ne vem če je to pravi izraz za »pereče«) vprašanja, ki je vredno posvetiti mu več pažnje, nego kateremukoli: — vprašanje reklame! Reklama je jako važno sredstvo zoper nevarnost in grožnjo bridkega nam sovražnika — jadna mu majka — neuspeha. Tega se s pridom zaveda vsak inteligenten zemljan — od dalmatinskega krošnjarja in podjetnega sladoledarja — tja do mogočnega tovarnarja sodavice in »Fordov« in »Flitov« in sploh. Kajti znači reklama uspeh in ni prav za prav uspeh drugo, nego neroden slovenski izraz za ono, ki se mu znanstveno pravi: dobiček. Vpliva reklama na omahljivega odjemalca, kakor gromska strela z jasnega neba. Trešči vanj naravnost in nepričakovano — da bi jo koklja — in vzbudi mu skomine in sline in druga manj vlažna poželjenja mesa. Ako čuješ n. pr. o Slamičevih klobasah, o Zalaz-nikovih štrukljih, ali o Leonovih golažih — jadna jim paprika — ti votlo zakruli dovzetni želodec sam od sebe, da se ti zvonko za-kolcne in ako nisi uboga para — državni uradnik in se koledar kreta še okoli prešernih samic, sežeš jadrno v častitljivi žep in si utešiš bohotno nagnjenje, katero je pričarala v tvoji ponižni domišljiji zapeljiva reklama. Niti zavedaš se ne, da ponavadi tisto, kar uživaš, ni tisto, kar meniš, da uživaš — temveč, da je to kat uživaš, Cesto ono, kar ne bi užival, če bi vedel, kaj uživaš. Pa ne samo klobase in štruklji in dobermani in puder in solata in sladoled in pekatete in druge specialitete: — tudi vse ostalo, kar utegne vzbuditi v današnjem Tomažu pomislek in dvom glede svoje neoporečnosti, zadobi s primerno reklamno zabelo ne-prekosljiv vonj, okus, obliko in — linijo! in linijo — vsaka skromno načitana kuharica ve danes to že na pamet — da je ni majoneze in špinače, ne brusnice in tudi ne ljubezni — brez linije. In ne pomaga nobena poselska knjižica in ne zaleže noben inserat o opravljeni velikonočni spovedi — brez linije in avtoritete, niti strumnega kaplara in tudi ne — blagoslova! Pa tudi ta jako obče-koristna ustanova — linija — ne bi šla od rok brez primerne reklame. Kajti so naziranja glede linije jako različna in osebna in so stvar umetniškega okusa. In so mnenja glede linije enoglasna le takrat, če so primerno organizirana z znatnimi dohodki. In je uvaževanja vredna blagajna na koncu tista, ki ustvarja linijo in razpoloženje zanjo ter utrjuje njen omahljivi sloves. In spet ni blagajna drugo, nego pomožni izraz za — reklamo! Reklama ne pozna nikake reklamacije! Srce in možgani in budna domišljija jo sprejemejo z gromovitim ploskanjem rok in nog tako, kakršna je in se ji ne more zoperstaviti slabotni žvižg, niti osamljeni »fuj«, združen z bridkim smrdljivim čikom, ali z mirisom gnilih jajc in drugih pokvarjenih rastlin. Kajti je reklama absolutna, brez priziva in ima vselej — zadnjo besedo! in bi se bilo proti tem čednostim neuspešno boriti, kajti je reklama dične-ga ženskega spola in kot taka nepopustljiva! Če bi se drznil reklami uporno ugovarjati, se osmešiš in je to preizkusil že marsikdo na svoji lastni kosmati koži. Moj rajnki prijatelj Tiburcij — Bog mu daj dobro — že takrat ni bil čisto pri pravi — ko me je jel pridobivati za boj zoper reklamo. Moško je pljunil tisti čas predse in izjavil, da je reklama samo izkoriščanje in prevara in humbug. To svojo trditev je podprl s krepko kletvico in si zapalil bridko viržinko. In je možato sklenil ustanoviti klub za pobijanje reklame in je sklical občni zbor interesentov in se je dal s primerno reklamo izglasovati za predsednika. In si je izposodil kot prvo tarčo navdušenih svojih izpadov zoper reklamo nič hudega slutečega soseda Joco — lastnika dalmatinskega po-druma — jadni mu korčulanski šajkaš! In se je med svojim srbo-ritim predsedniškim govorom pri Figovcu ljuto obregnil ob primorsko konkurenco — ob črnobelo reduto in ob Viško in ob Sočo in ob opolo, sardine, polento in ob olivno in ricinovo olje. Pa je v razkačeni svoji ogorčenosti na dušek izpraznil Štefan sladkega pikrčana in še v navdušenosti ozmerjal gospoda stražnika, ko mu je z uradnim glasom naznanil policijsko uro. Bedni prijatelj Tiburcij — Bog mu daj dobro — se je izpozabil še dalje in je dejal gospodu stražniku mrko v brk, da je pnimorska »oštja« in da je kot tak zaveznik korčulanskega Joče in njegovih črno-belih falzi-fikatov. In ko je svoje vzhičene trditve ponovil celo pred gospodom dežurnim na policiji, je njegovo rjovenje predramilo in priklicalo gospoda policijskega zdravnika, ki je z veščim strokovnim monok- Ijem v Tiburciju takoj spoznal dolgo iskanega ubežnika iz jadnega Studenca. In so Tiburcija takoj potolažili in ga vtaknili v pristojni mu izgubljeni jopič in ga z zelenim Henrikom jadrno vrnili pri-strojni občini, kjer je nadebudni prijatelj Tiburcij iz obupa nad izjalovljenim uspehom občnega zbora društva zoper pobijanje črno-bele reklame prostovoljno upihnil leščerbo svojemu razočaranemu nepoboljšljivemu življenju. Vidimo torej iz zgodovinskih dejstev, da se je proti reklami ravnotako neuspešno in nesmiselno boriti, kakor proti denarju, dobičku ali pameti. Nasprotno, praktični človek v današnji dobi idealizma reklamo podpira, ker pozabi ob njej na oskrutno realnost in zacedi ob njej najslajše sline svojih vzvišenih sanj. Reklama je civilizaciji danes bolj koristna in potrebna, kakor katerokoli drugo mamilo in slepilo in sem uverjen, da bo sčasoma reklama izpodrinila vse ono, čemur služi. V zvezi z napredujočo tehniko, bo brezdvomno reklama napredovala do take popolnosti, da bo sama sebi in vsemu poslednji cilj in svrha in alfa in pika. Kajti je že danes reklama življenski predpogoj. Ukoreninjena je že pred rojstvom človeka v njem in ga verno spremlja ob vsakem premem in poševnem koraku od vlažne zibelke do suhega groba. Slava in čast sta pred njeno lučjo že zdavno obledeli in si danes ne moremo predstavljati n. pr. postavitve spomenika Cankarju na Vrhniki brez mogočne reklame. Le pod njenim vplivom in radi nje hitimo danes na koncert in v gledališče in poklanjamo umetnosti na oltar svoje slepe oči in gluha ušesa in neobčutljiva srca. In ako smatra danes nestorski kandidat, da je dovolj služil nehvaležni mačehi — umetnosti — v prid narodu in človeštvu in se čuti dovolj izkušenim, prepustiti svoj nesebični prostor nade-budnejšemu nasledniku, potem se odloči in stopi k uredniku in mu ponižno izroči reklamno notico o nameravani proslavi lastnega velezaslužnega petdeset — ali večletnega jubileja. In potem oblazi kandidat vse važne trgovine in si po izložbah razpostavi dične svoje slike in trofeje in dekoracije in drugo — skratka vse, kar , je potrebno žrtvovati slepim očalom in gluhim uhljem in neobčutljivim srčnim mošnjam, da mimoidoči spoznajo, da obhaja zasluženi dolgoletni jubilej požrtvovalnega delovanja za narodov blagor in za njegovo reklamo ta ali oni neopaženi mož, ki je bil doslej prezrl obrniti s primerno reklamo nase zasluženo pozornost velikodušne publike. In ako je jubilant takorekoč inteligentnejše pasme, stopi h koncu še v trgovino s solato in cvetlicami in si naroči za svoj jubilej vence in trakove z blestečimi napisi in — ako ni državni uradnik — uboga para, ali smola smolasta — kronski upokojenec, si nabavi v bližnji trafiki ali pri zlatarju skromno tabatjero iz pristnega pakfonga z graviranim monogramom ter si najame oguljenega postreščka, da mu vse to donese proti obračunu o Novem letu na umetniški odslovilni večer. In je tovrstna reklama uspešna, ker ne-le da povrne prireditelju v obliki prisrčnih in spontanih ovacij ves znojni trud in pota in stroške, ampak celo obrestuje slavljenčev napor z naknadnimi slavospevi in kadili od strani srbo-ritih kritikov v obliki slovesnih poslovilnih izjav in krokodilovih priznanj kot možu, ki je odslužil in se jim je prostovoljno umaknil z vulkanskega poprišča. In postane tako vpokojeni slavljenec čez noč popularen, kakor filmska diva, ali vrhniški kapelnik in ga na stara leta jame nadlegovati nežni spol za avtograme, poljube in sploh... In se človek navsezadnje že naveliča in jame razmišljati o tem, da-li bi se jezil ali ne, in ako bi se, da-li bi bilo pametneje, da se razljuti nad seboj in nad svojo zaslužnostjo za blagor domovine, ali pa le nad to usodno reklamo. In dalje nesrečnik ugiblje, da-li se bolje izplača, ako pripelje sam sebi krepko zaušnico radi teh neumnih misli, ali pa bi morda bolje kazalo, da bi prostovoljno sledil rajnkemu Tiburciju — Bog mu daj dobro — v boljše življenje, ter le še homatijam reklame, vzvišeni njeni službi in vlažnemu pasjemu blagoslovu prepustil svoj pohlevni in nesmrtni nagrobni spomenik. Mirko Kragelj: Disakord. Pusta jesenska nedelja je bila. Eden onih vlažnih meglenih popoldnevov, ko so ljubljanske ulice prazne in čemerne, kakor da je izumrlo življenje. Umetnik Igor se je pravkar vračal z običajnega izprehoda. Prav kakor vse prejšnje nedelje, se je počasen in zatopljen v svoje misli bližal kavarni, kjer je po izprehodu vselej posedel kratko urico ob čitanju knjige ali revije. Tudi danes je sedel na običajno mesto, toda nekam čudno raztresen in bolj bled kot ponavadi. Staremu natakarju Francu, ki mu je kakor vedno in brez posebnega naročila donesel tradicijo-nelni kapucinec, je komaj odzdravil, a iz glasu je bilo razločno spoznati, da se Igor svojega pozdrava ni zavedel. Pa kaj bi polagal človek na tak-le konvencijonelni pozdrav toliko važnosti? Da Igor je bil danes izvanredno in resnično raztresen! Čudne misli so se ga lotevale že ves čas izprehoda. Slike, ki so bile že davno obledele v toku časa, so oživljale danes pred njim bolj resnične in žive kakor kdajkoli popreje. Obrazi ljudi, krajev in običajev, ostri in jasni, so se v njegovih mislih hipoma jeli odražati vse izrazitejše in bližje, čimbolj se je približeval mestu. »Da bi jih vrag!« — je modroval sam pri sebi — »Kdo je priklical te obraze ravno danes? Saj je vse tako daleč in tako dolgo tega, da že ni več res!« A čimbolj je odganjal svoje misli, čimbolj se jih je branil, tembolj jasno je spoznaval, da tem mislim zaman izbegava. Zato jih je skušal analizirati. Skušal jim je priti do dna, zajeti njih vzrok in izvor. Zapalil si je cigareto in torej še enkrat pričel iznova in od kraja: Marcelu vendar ni storil nikoli žalega! Nikoli! — Ha, ali res nikoli? No, da vsaj neposredno ne! A posredno — radi tiste lapa-lije! Moj Bog, pa saj mu je storil tudi toliko dobrega, da se taka-le indirektna krivica — če se že more to, kar se je zgodilo, imenovati krivico — kaj lahko pozabi! In Marcel — oni njegov ladinski tovariš — prostovoljec, ki sta si ž njim že v Galiciji prijateljsko delila vojne bridkosti in težave, ta je bil vendar iskren in plemenit prijatelj! Kako, da bi mu mogel zdaj in po tolikem času on to očitati? In sploh — saj niti nikoli ni vsega doznal — radi nje! Radi nje? Kakor gad je zbodel Igorja nov spomin, ki ga je zdajci sunkoma prevzel, da se je nerodno presedel na stolu in s komolcem dregnil revijo, ki se je s šumom premikala raz mize in z usnjenimi platnicami udarila ob tla. A to Igorja ni motilo — mehanično se je sklonil in uredil razpršene liste ter jih, še vedno zatopljen v svoje misli, položil predse. Da, ona — Regina! Radi nje! In spomin nanjo mu je potrkal na najtišjo dver in zahteval vstopa: »Da, jaz sem — Tvoja Regina! In ti si mislil, da sem že pozabljena? Ne, si si le želel, da bi bila pozabljena! Pa ne veš, da mrliči žive, da iščejo vedno in vedno znova stika z živim srcem, kjer so nekoč prebivali? Da Regina, nevesta tvoja je tu — he, dragi Igor, ali si čul? Bilo je v oni topli jesenski noči, baš 21. oktobra, saj nisi še menda pozabil onega mesteca v južnih Tirolah, s svojimi nizkimi, tipičnimi hišicami, z onimi obokanimi hodniki in portali, z onimi zapuščenimi prašnimi cestami, po katerih so brneli venomer težki nemški in avstrijski avtomobili, ki so odhajali na fronto. In v oni jesenski noči se je bilo zgodilo — v oni vili, kjer so ti nudili njeni stariši svojo gostoljubno streho. Da tistega 21. oktobra — zame nepozabnega večera, ki sva ga presanjala v oni tihi sobici, kjer so pretajni vzdihi lepe, vroče ljubezni prepojili najino v objemu pre-čuto tajnostno tišino... da, da — kako lepo je bilo — ali še veš? Pa kako bi mogel pozabiti? Saj si mi rekel, da Te še ni nikoli nobena deklica poklicala s tako lepim in sladkim imenom! Da ti nobena druga deklica pred menoj ni podarila svoje ljubezni tako nesebično in tako vdano kakor tvoja Regina. O, kako bi to mogel pozabiti? Hm, da, morda si hočeš vsiliti pozabljenje, morda hočeš nasilno zatreti spomin na minulost, ker ti je danes neljuba in zoprna, toda — ej, dragec, saj bi tudi jaz pozabila, če bi se dalo! Pa vidiš, še krivico, ki mi jo prizadeva tvoj desetletni trdovratni molk in ki bi jo lažje prezrlo plemenito srce, se ne da pozabiti! Pa bi človek pozabil svojih — najlepših, iskrenih poljubov? In prijatelju Marcelu — vsaj pravil si mi takrat — si se zaklel, da mu ostaneš do groba hvaležen za oni presrečni slučaj v svojem življenju, ki ti ga je bil naklonil s tem, da te je pripeljal k meni.. • O, večkrat se te še Marcel — najin skupni prijatelj — spominja v svojih pismih — saj te je cenil in ljubil — in vsakokrat me vpraša, če se mi kaj javiš. A jaz mu lažem — saj poznaš moj prirojeni ponos — da si izmišljam besede in mu sporočam tvoje pozdrave. In potem Marcel mi zopet odgovarja in pravi, da se čudi, da o Tebi nima vesti in poizveduje o vzrokih, da tako trdovratno napram njemu molčiš, in me prosi, da ti sporočim, da mu pišeš. Ker je ponosen nate — na svojega edinega prijatelja, ki tako verno ljubi svojo nekdanjo deklico ...« Tako se je sam s seboj in s svojimi spomini pogovarjal Igor v tistem pustem jesenskem mraku v kavarni in niti ni opazil dame, ki je bila prisedla k njegovi mizi in ga je nagovorila: »Lep kavalir si mi, Igor! Svoji zaročenki bi bil pač prišel vsaj do postaje nasproti!« »Ti — Dora? Oprosti — kako — strela — Ti tukaj — pa saj ni mogoče! Kako vraga?« je zajecljal začuden in pogledal na uro. Lepa blondinka pa se je prešerno nasmehnila in mu iz dišeče torbice koketno pomolila prav pred nos list, ki ji ga je bil poslal Igor predvčerajšnjim in pokazala s finim manikiranim prstom na mesto, kjer jo je bil za danes povabil: »Pridi, Dorica moja, — čakam Te 21. oktobra na postaji!« Igor je prebledel. Molče je pomagal zaročenki odložiti garderobo. Sram ga je bilo v dno duše svoje pozabljivosti napram Dori in v svoji sramoti je zajecljal skoro brezglasno: »Oprosti — Reke — Dora — veš, da datum je bil zame menda podzavestno usoden! ... In pa veš — ves dan sem že nekam tako čuden, kakor da bi bil bolan!...« In ko ga je Dora pri teh besedah sočutno pogledala in je ujela njegov raztresen, skoro prisiljen smehljaj, ni mogla niti izdaleka slutiti, da je v Igorjevem srcu točno ta dan pred desetimi leti naj-tišja struna njegovega srca zapela tam daleč v južnih Tirolah lepi deklici svojo najtišjo in najubranejšo pesem... In da se je danes, točno po desetih letih, zganila v Igorjevem srcu ista struna ter raz-Rlasila za ves nocojšnji večer njegovo razpoloženje. Mladost ne misli na starost, zato starost tembolj na mladost misli. * Veseli se mladosti tako, da Ti za starost kaj ostane. * Kdor po drugih mlati, sam cepec ostane. * Revež je kdor denarja nima, še večji, kdor nima zdravega uma, a največji, kdor nima srca. V' . Konzulati. Zagreb: Strossmayerjeva ulica 3. Zagreb: Marovska ulica 23. Ljubljana: Dunajska cesta 31, tel. 2165. Zagreb: Trg burze 5/III. Ljubljana: Kralja Petra trg 2. Zagreb: Ulica Bana Jelačiča 4. Čehoslovaška: Ljubljana: Bleiweisova cesta 18. Zagreb: Sajmište Trg N. Ljubljana: Gosposvetska cesta 1. Ljubljana: Beethovnova ulica 4. Zagreb: Zrinjski trg 19. Zagreb: Jelačičev trg 24. Ljubljana: Erjavčeva cesta 11. Zagreb: Preradovičeva ulica 4. Zagreb: Draškovičeva ulica 15a. Zagreb: Mihanovičeva ulica 2. Zagreb: Jurjevska. Zagreb: Boškovičeva ulica 2. Ljubljana: Dunajska cesta 38. Zagreb: Mažuraničev trg 11. Ljubljana: Emonska cesta 2. Zagreb: Draškovičeva ulica 25. Zagreb: Marovska ulica 3. Ljubljana: Dunajska cesta 15/11. Zagreb: Trg 29. listopada. Švica: Zagreb: Preradovičeva ulica 24. Anglija: Argentinija: Avstrija: Belgija: Danska: Francija: Grčija: Italija: Madjarska: Nizozemska: Nemčija: Poljska: Portugalska: Rumunija: Rusija: Španija: Drobtine. Tikanje — vikanje. Prirodno ogovarjanje je tikanje in je lastno vsem prirodni® narodom. Grški, latinski, gotski jezik n. pr. ne pozna oblike vikanja. — V 8. stoletju pa so se knezi in visoki dostojanstveniki že začeli vikati; v 12. stoletju je bilo vikanje že splošno, a ljudstvo se je še dolgo rajši tikalo. — V 17. stoletju so Nemci začeli neko vikanje z ogovorom »Er« in »Sie«, manj spoštljive »Ihr«; ob koncu 17. stoletja se je »Er ist« nadomestil'z »Sie sind«- . lus primae noctis. Kmete so včasih zelo zaničevali; tako omalovaževali in zaničevali, da so ga imeli za bitje nižje vrste, ki nima dosti čustvovanja. Če se je kmet tlačan hotel oženiti, mu je to moral šele dovoliti grajščak, njegov gospod. Ko se je oženil, je moral za prvo noč nevesto prepustiti gospodu grajščaku, ki je mislil, da ima sveto pravico do tega. Ta »pravica« se je imenovala, kakor že naslov pove, »pravica prve (poročne) noči«. To pravico si je grajščak dajal tudi odkupovati z denarjem ali blagom. Tlačan kmet je za odkup moral dati razen denarja tudi kako živdnče ali toliko in toliko perutnine, drobnice itd. Desetina. Destino je prvi izsilil Mozes za Levijeve sinove, ki so opravljali službo v templju. Desetina je dajatev desetega dela od pridelka ali prireje. — Katoliška cerkev se je sklicevala na to Mozesovo določbo v svetni pismu in je na cerkvenem koncilu 1 585. postavila to zahtevo kot cerkveno pravico, da lahko od oltarja živi, kdor oltarju služi. Pozneje se je je polakonmila tudi posvetna gospoščina, ki jo je kruto izterjevala, dočim je cerkev bila bolj usmiljena, zlasti ob slabi letini. — Bera je ostanek destine. — Desetina je bila velika in mala. Velika se je odmerjala od vsega, kar poganja bil ali deblo, torej žito, sočivje, seno, vino, drva itd. Mala se je dajala od zelenjadi, sadja in drugih koristnih poljskih in vrtnih pridelkov; dalje od drobnice, perutnine, jajec itd.; razen tega so tlačani morali dajati o pustu pitano kokoš, o binkoštih jagnje, o sv. Martinu gos, zlasti pa so večkrat morali dajati perutnino. — Kmečki upori v 16. stoletju so nastajali, ker je gospoščina prekruto terjala urbarščino. Šele francoska revolucija je kmeta osvobodila. Delo. Moli in delaj, je zapoved. V molitvi je ljubezen, v delu je molitev. Moli, kakor da bi moral umreti že to uro, in delaj, kakor da bi ti bilo živeti večno na tem svetu. — Obdelovanje zemlje je najbolj pošteno in najbolj prirodno delo. Zemljo je prvi načel Bog, ko nas je vzel iz prsti, da vemo, odkod smo in kam se nam je vrniti. Alkohol. Alkohol je hud strup. Beseda je arabska iz člena »ak in samostalnika »kohol«; pomeni neki prašek, ki si z njim Arabci in drugi orientalci mažejo obrvi in trepalnice. Pridobiva se iz sežgane plu-tovine, zmešane s sežganimi jedrci dateljev in lešnikov. Žganje. Žganje ima 40% do 50% alkohola; če ga ima do 90%, je »spi-nitus«. — V vinu, če je »močno«, je 14%, v pivu pa približno 6% alkohola. Laiulauer. V Berlinu je živel kolar Landauer; po njem se laki vozovi tudi imenujejo. Srajca. Srajca se nosi šele od konca 13. stoletja, ponočne srajce pa od konca 15. stoletja dalje. — Do tačas so spali čisto goli, kakor Italijani menda še dandanes. — Značilno je, da srajce niti najvišji krogi niso poznali, dokler se ni splošno udomačila. — Srajce so bile sprva volnene, kesneje pa platnene. Hierarhija. Ta beseda je last katoliške cerkve in pomeni činovno stopnjo duhovništva; tudi svetnikov in angelov. Zdaj se uporablja tudi v necerkvenem pomenu, n. pr. uradniška hierarhija. Grof. Naslov »grof« je, pravijo, bizantinski dvorni čin za pisarja, ki se mu po grško pravi g r a f e u s, odtod beseda »grof«. Frankovski kralji so si ga izbrali za naslov svojih najvišjih uradnikov. — Za frankovskega kralja je bil grof tisto, kar je bil za rimljanskega cesarja »comes«, službeni spremljevalec, namreč upravni organ. — Iz besede comes je nastal francoski oomte in italijanski conte. Urbarščina. Urbarščina je bila davščina, ki jo je tlačan moral dajati graj-ščaku, oziroma svoji gospoščini. Dajala se je v blagu: poljskem pridelku ali živinski prireji; pa tudi v delu, zlasti delu, tako zvani tlaki, ki je kmeta najbolj pestila in žulila. Kefir. Tatari na Kavkazu si iz kravjega mleka pripravljajo lahko alkoholno pijačo, ki jo imenujejo »Kefir«. Kumis. Azijskim narodom in Rusom v vzhodni in južni Rusiji je zelo priljubljena pijača kumis, ki se pridobiva iz kobiljega mleka in je alkoholna pijača. — V meh iz konjske kože se nalije sveže kobilje mleko, ki se mu za ferment (vretje) doda nekoliko starega kumisa. Ta brozga se z batom meša, dokler se ne speni. Ko začne vreti, je pijača gotova, ki se da shraniti tudi v steklenicah. Bela je, kiselkastega okusa, rezna in diši nekoliko po konju. — Komis se pripravlja poleti. Nomadi, ki pozimi opešajo zaradi slabe prehrane, se s kumisom zredijo in ozdravijo. Kumis se priporoča jetičnikom-Ruski jetičniki se radi čez poletje naseljujejo pri Kirgizih In Baskirih. PF Medica je takisto alkoholna pijača in je bila starim Slovanom, zlasti nam Slovencem, domače vino, kakor jim je bil med priljubljena slaščica. — Ambrozija in nektar, ki sta bila jed in pijača grškim bogovom, ni nič drugega nego med in m e d i c a. Kočija. Take gosposke vozove so začeli delati Madžari v mestu Kocs — odtod »kočija«. Kvas je najimenitnejša ruska alkoholna pijača iz ržene in pšenične moke s sladom, ki zavre. Za kratek čas. Kavalir. »Ali se ne bojiš, da naju kdo v tem samotnem gozdu napade?« »Niti najmanj, sem trikratni zmagovalec v štafetneni teku.« Pri prometnem izpitu. »Gospod kandidat, kateri vozovi so reparacijski.« »Oni, ki so vedno v popravilu.« Neovrgljiv dokaz v kasarni. »Svet je okrogel. Za to je več dokazov. Prvi, kdor ne verjame 8 dni pritvora.« * »Zakaj se ženiš v familiji s 7 hčerami?« »Opasnost pred zlobo tašče je manjša, ker se razdeli na sedem hčera.« * »Oče, zakaj pa se vzamejo k poroki priče?« »Ker bi pozneje nihče ne verjel, da je mogel biti kdo kedaj tak osel.« * »Glej, danes obhajava desetletnico najine poroke!« »Ja ja, res, ko bi takrat dobil deset let robije, pa bi bil danes Prost.« * »Kdo je vladal v Rusiji ob Napoleonovem pohodu proti Moskvi?« »Mraz.« \ Črkovnica. i. n. _____________jed ___ ruski general prekrit žensko ime _________ čut voditi, voziti naprava pri vodi žensko ime koristna rastlina poditi mesto v Istri prebivalec Indije svetopisemska oseba kmalu Sestavi iz črk: a, a, a, a, a, a, a, a, a, a, b, d, d, e, e, e, e, g, g, g, i, i, i, i, i, j, j, j, k, k, 1, 1, 1, n, n, n, n, n, n, n, n, o, o, o, o, p, p, r, r, s, s, t, t, t, u, v, w, z, z, ki bodo imele pomen oznak ob mrežici. Črke pod L čitane navzdol, a pod II. čitane navzgor dajo ime dveh važnih železničarskih institucij. Vizitka. Gertruda A. Zadnik uslužb. drž. žel. Ljubljana Vizitka vsebuje eminentno važno ustanovo drž. železničarjev. Zložnica. Jabolko, blato, zanetiti, hruška, veke, ingver, drugi, general, detece, Zeppelin, cesta, stopivši, mlaka, podoba, pasti, kazalo, postaja, peresa, vozovi, beseda. Črtaj iz gornjih besed po en zlog. Pravilno izbrani črtani zlogi dajo znan izrek. Rebus. 0Jv0Jt,M! Znan izrek. Nagrade za pravilno rešitev. Za pravilno rešitev črkovnice, vizitke, zložnice, rebusa in kripto-grama razpisujemo 44 nagrad v skupni svoti Din 3.000-— in sicer 1 po Din 300-—, 2 po Din 200-—, 5 po Dm 100-— in 36 po Din SO’—. Pri tekmovanju za te nagrade morejo sodelovati otroci naših članov do 14. leta starosti. Nagrade se izplačujejo v obliki hranilnih vlog pri ljubljanski in mariborski kreditni zadrugi državnih uslužbencev; Rok tekmovanja je do 15. januarja 1931. Pravilne rešitve se pošiljajo do tega roka upravnemu odboru Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic Ljubljana VIL, Vošnjakova ulica, pod zaprto kuverto, na kateri je označeno »nagradno tekmovanje«. — Nagrade se določijo za pravilno rešitev po žrebu do 20. januarja 1931 in se nagrajenim dostavijo hranilne knjižice do konca januarja 1931. Uredništvo. Produkta D. I.z 0. Z. tovarna za kis Ježica pri Ljubljani ,,Na4iiral - kis“ (jedilni iz špiriia) 3°/°, 12°/* ^Vinal-kis^ (namizni, iz vina in alkohola) 3°/®, 9°/* „Kisovin 100“ (iz najlinejšega vina) 7°/° Kis za vlaganje kumaric in sočivja Zajamčeno naraven kis iz vina in alkohola V jakosti in kva! rez konkurence % ,AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA' ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA V ZAGREBU Zavarovalni oddelki: Požar, vlomska tatvina, transport, steklo, nezgode, jamstvo, strojelom, avto-kasko Življenjsko zavarovanje z in brez zdravniške preiskave po ugodnih sestavah ter ljudsko zavarovanje Vsa pojasnila daje brezplačno PODRUŽNICA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI - ŠELENBURGOVA ULICA 3 -^VWWWWVVYVWWVyWWWVVWWVVW „ZV0N0“ tvornica čarapa i triko-tkanina d. d. ZAGREB Zavrtnica 42 Račun Pošt. čok. zavoda u Zagrebu br. 36.812 Telegrami ,,ZVONO“ Zagreb Telefon 46.35 Velemesarija FRANC SLAMIČ LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6 priporoča : Najfinejše sveže meso: volovsko, telečje, prašičje, štajersko perutnino. Delikatesne mesne izdelke: hrenovke, safalade, kranjske klobase, praško šunko, razne salame, pečenice in krvavice. Izborne mesne konzerve in paštete, ki so najprikladnejši in najokusnejši provijant za potovanja in izlete. Cene nizke 1 Točna postrežba ! ) ) TOVARNA ZA ŠPIRIT IN KVAS ) Delniška družba pivovarne „Union“ Ljubljana Pivovarna in sladarna ) v Ljubljani I. poštni predal 45 Podružna pivovarna (prej T. GOTZ) v Mariboru Priporoča svoje izborne izdelke,in sicer ) svetlo in črno pivo jv sodih in steklenicah ) ) | Telefon: Ljubljana 2310 in 2311, Maribor 2023 Brzojavke: Pivovarna Union Ljubljana-Maribor Pekovski kvas (drože). Čisto rafiniran špirit USTANOVLJENA LETA 1900 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA Delniška glavnica: Skupne rezerve ca.: Din 50,000.000 - Din 15,000.000 — Naslov brzojavkam: Banka Ljubljana Telefon štev.: 2861, 2113, 2502, 2503 Brežice Celje Črnomelj Kranj Maribor PODRUŽNICE: Metkovič Novi Sad Novo mesto Ptuj Rakek Zagreb Sarajevo Slovenjgradcc Split Šibenik SE PRIPOROČA. ZA VSE BANČNE POSLE J S 1 j ! ! 1 i TRGOVINA IN IZDELOVALNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV PREOBLEKE IN POPRAVILA SE IZVRŠUJEJO TOČNO PRI A. G-ASTRAUTV LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL./52 | I I i i i i aillli^lllllllinrTilllllIliii^iillilIlliasiilIliilii^iiiliiiiiiiirMiilill^llIllliiiSr.illlllIliiSC.iillllllli^nilllllli^illlllllliuSilIlIK *: iBad-vugavji 1 Zahtevajte v vseh zadrugah in trgovinah samo čajne mešanice znamke 99GcijmikcL“ katere so sestavljene iz najboljših čajnih vrst Glavna zaloga pri tvrdki: iCevcEČ, JCjubljana Poljanska cesta 29 rfrgovina s čajem in dišavami na veliko ■M m Zadružni koledar — 11 161 Domača žganjekuha in destilacija ..JELEN" IVAN ZALETEL, Stanežiče 39 p. St. Vid nad Ljubljano — Telefon štev. 10 Priporoča svojo bogato zalogo pristnega flomačega «3* **' / ^ -- <3 ^ s? ^ ^ ter želodčno zdravilno grenčico „Jelen“ in rastlinski sladki liker POZOR! Z Železničarji! O Najtrpežnejši, najsolidneje izdelani in najcenejši so le R „D o k o“ - č e v 1 j i, ki jih izdeluje priznano najboljša I DOMAČA TVORNICA ČEVLJEV IVAN ČARMAN V ZGORNJI ŠIŠKI Izdelujem vse vrste čevljev, nepremočljive iz juhte, damske, otroške, gamaše itd. • Železničarji, ki so člani N a b a v 1 j a 1 n e zadruge, si jih nabavijo lahko v zadrugi, ali pa potom nakaznice v trgovini PREŠERNOVA ULICA ŠT. 9 (na dvorišču) PROTI DOGOVORU VSEM NAŠIM ČLANOM priporočamo „PROJA“ slatino ječmenovo kavo „PROJA“ dvojnosladno ječmenovo kavo „PROJA“ dvojnosladno rženo kavo „PROJA“ la kavne mešanice „PROJA“ terpentin-kremo za usnje Pri nakupu pazite na znamko „PROJA“ IVAN MEDIC, industrija perila NOVO MESTO — Dravska banovina v * locna m solidna postrežba, prvovrstna izdelava, cene konkurenčne. Izdelovanje vsakovrstnega perila, delavskega in boljšega. Radi znatno povečanega obrata bom v bodoče cenjene odjemalce v vsakem oziru lahko zadovoljil in najhitreje postregel. ČEK.; RAČ. 12.939. Brzojavi: TVORNICA PERILA NOVO MESTO TELEFON: ŠTEV. 9 AAAJ »Siiij^wwwwyyywyywwwywww>5! PRVA HRVAT S KA TVORNICA SALAME, SUŠENEGA MESA IN MASTI M. GAVRILOVIČA SINOVI D. D. PETRINJA Brzojavni naslov: Gavrilovič — Petrinja Interurban telefoni: Sisak 42 — Petrinja 4 GLAVNO ZASTOPSTVO IN ZALOGE ZA SLOVENIJO mKmaamnmmSEm FRANC PALME CELJE LJUBLJANA MARIBOR Cankarjeva ul. 7 Gosposvetska c. 7 Koroška cesta 8 Telefon 38 Telefon 2376 Telefon 8o Telef. interurb. 2547 Poštni predal št. 200 Naslov za brzojavke: STELE PIELICK Zahtevajte cenike! M. STELE & I. PIELICK TRGOVINA S SADJEM, ZELENJAVO IN DEŽELNIMI PRIDELKI NA DEBELO LJUBLJANA Pisarna : Šolski drevored (Semenišče) Skladišče v lastni hiši. Tabor štev. 12 Nudi vedno najceneje vseh vrst južno sadje, katero uvaža direktno od producenta, posebno pomaranče in limone Zavagonska naročila zahtevajte posebne cenike! POZORI Za naj cenejši nakup vse železnine, kakor okov za pohištvo In stavbe, različne pločevine, kuhinj' ske posode, orodja za poljedelstvo in obrt, šf orje m lepenke,peči, vodovodnih cevi in armature za inštalacije Vam priporočamo tukajšnjo firmo: Šošterič, Petan & Erker TRGOVINA Z ŽELEZNINO v Ljubljani Resljeva c. 20. Telefon 2464 TVORNICA METEL IVAN ZUPANČIČ, LJUBLJANA Kersnikova ulica št. 3 priporoča svoje priznano najboljše izdelke TOTRA tovarna trakov, družba z o. z. LJUBLJANA Aleksandrova cesta 5 Telefon 26-28 Vezalke za čevlje črni in rjavi barvi. — Šimy-vezalke v vseh barvah. — Macco-vezalke. KEKSI, VAFELJMJ Najboljši pri B. PAUER DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA BISKVITI! TOVARNA KEKSOV IN VAFELJ NOV SIEGEL & DRUG platneni in bombaževi izdelki LJUBLJANA lastne mehanične tkalnice SvHavy ČSR, Wien kA>kAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^ Ustanovljeno 1. 1881. žlntL JaTzil tvornica usnja in čevljev d. d. Kavlcvac Brzojavi: Jakil Karl ovac Telefon: ravnateljstvo 118 pisarna in tvornica 70 P r O i 7 V a i a * Vaches-krupone, okrajine, vratove, ■ ^ notranjke, teletine in kravine, rjave in j črne, kipsi cug-ani, telečji in goveji ' boks v vseh barvah. Solidna kvaliteta. Čevlje moške, ženske in deške.iz boksa in ševreta v vseh barvah, ter iz teletine in kravine; moderne, amerikan-ske in navadne delavske (bakandže). Elegantna izdelava iz čistega usnja. wwywwyyyvy>vwwywyyvwywwy RAZNOVRSTNO POHIŠTVO ZA OPREMO STANOVANJA IVAN DOGAN LJUBLJANA Telefon 32-61 Dunajska cesta 17 USLUŽBENCEM DRŽ. ŽELEZNIC TUDI NA OBROKE! 3^ Zahtevajte cenike! Marmelade: mešana „Nektar“, marelična, jabolčna in češpljeva, malinova marmelada (Jam). Brusnice. Sadni šoki: malinovec, citro-nada, oranžni' sok itd. Esence: rum-esenca itd., priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ulica št. 12 J*" Zahtevajte cenike! '•C ^SC3<:>C3K>C>C>CSC>C>C>OOC>C3K>OC>C aoc>c>o PamuL i plačno DUGARESA poznala najbolja Lakvoča ”5 ! 1 OOOOOOOC >C>C>C5< >c>c>c>c>c>c>c K H X «c^ Mljekarska industrija „Z D E N K A" VELIKI-ZDENCI Proizvadja slijedeče domače prvovrstne sirove: „ZDENKA“ Emendolski v škatlah po šest porcij „ZDENKA“ Trapistovski polnomasten „ZDENKA“ Trapistovski v blokih, polnomasten z dodatvijo smetane „ZDENKA“ Emendolski v hlebih od 20—70 kg „ZDENKA“ Eidamski prekomasten „ZDENKA“ najfinejše čajno maslo v zavitkih po '/u, Vi >n V2 kg Za točno postrežbo in solidne cene Vam jamči Mljekarska industrija „ZOENKA“ Veliki-Zdenci. .Sidol1 poznano najboljše sredstvo za č i š č e n j e kovin, ogledal in stekla na oknih 111111111111111 ■UtihlGvajte pcvsctll & mi m mesarija, prekajevalnica mesa in izdelovanje kranjskih klobas LJUBLJANA VsiiL dan sveže prašičje meso, slanina in tfeleiina lil z vseh uvoznih in izvoznih in tran- Ul žitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi mm RAJKO TURK, carinski posreči- nik, Ljubljana, Masarjkova c. 9 B (nasproti carinarnice). - Re- 3 vizija pravilnega zaračunava- \J nja carine po meni deklarira- nega blaga in O vse informacije brezplačno Tvornica čokolade Adolf Zavrtanik Lesce - Bled izdeluje vsakovrstno čokolado in čokoladne izdelke po konkurenčnih cenah. Na zahtevo pošilja cenike in ponudbe. Juffcslcvanske tekstilne tveenice Dtaulnev d. d. Predilnica Litija Tkalnica Sv. Pavel pri telefon št. 1 Preboldu, telefon št. 1 Prodajalnica ZAGREB Trg Kralja Petra 6 - Telefon št. 66-95 Rudi Krous irtdusfriia kravata ZAGREB Bar. Jelačiča ulica 2/111. Telefon 76-71 Proizvodnja svih vrsti kravata - Veliko skladište tkanine za kravate €i' Franc Zorn D. Z 0. Z. Ljubljana VII Lepodvorska 23 €l' Sfzdeluj e: nahrbtnike (žRucksacke), žoge (lopte), aktovke, šolske mape in šolske torbice, športne jermene in vrečice za trg m:...... Spoštovana gospodinja, zahtevajte * Kolinsko cikorijo in gotovo boste dobila prvovrsten pridatek h kavi J J Ivan Lapajne kemični izdelki Ljubljana - Moste priporoča: „SVETOL“ neprekoslji-vo čistilo za kovine, okna in zrcala, „JADRAN“ kremo, „HUBERTUS“ mast, PARKETNO voščilo in „ROYAL“ parket in li-noleum tekoče čistilo j M. Lazar j Ljubljana Rimska cesta 21 ; (tik za dramskim gledališčem, • v lastnem poslopju) izdeluje in prodaja vsakovrstne pletenine, 5 kakor telovnike, sviterje, • j čepice, dokolenice, cele j j obleke itd. v različnih j j kvalitetah in po najnižjih • cenah .1....................1 Ustanov. 1. 1839 L. Milcuš, Ljubljana Mesini irg 15 Telefon 22-82 Preobleke DEŽNIKI Na malo — Na veliko Zaloga vsakovrstnih žepnih, stenskih in budilnih ur svetovnoznanih znamk, kakor SCHAFFHAUSEN, OMEGA, DOXA itd. PRECIZNA DELAVNICA za popravila ur - Delo točno, solidno in proti garanciji Železničarji znižane cene. AITOI KAJFEŽ urar LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 14 11 hipJl I II Cisto učeno - po oelno resnično Ponos vsake gospodinje je omara za perilo. Blesleče bela, krasno dehteča plat-nina je zaklad, katerega si vedno obnavljate s Per »Vinocei** w tovarna vinskega kisa d. z o. z., Ljubljana Telefon 23-89 nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina I Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenieno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la/n. 1 mm I ■ UVOZ KOLONIJALNE ROBE VELETRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI VELEPRAŽARNA ZA KAVO I MLINI ZA DIŠAVE GLAVNA ZALOGA RUDNINSKIH VODA CENIKI NA RAZPOLAGO USTANOVLJENO 1886 A. ŠARABON LJUBLJANA TELEFON 2266 D. & L SKABERNE LJUBLJANA Uvoz in prodaja ma-nufakturnega blaga NA DROBNO NA DEBELO Kaj se rado pozabi: Članska številka Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic Ljubljana Članska številka Kreditne zadruge Članska številka Stavbne zadruge .. Številka železniške legitimacije V D n . n žene ... otroka V 71 r> 11 11 71 11 71 11 11 11 Številka stalne brezpl. karte........ Številka ure „ ovratnika „ kolesa „ zavarovalne police „ rokavic „ hranilne knjižice „ čevljev Osebni in službeni podatki Priimek, ime: ........................................... Rojstni podatki: ...................................... Rojen v: .............................................. Pristojen: .............................................. Službeni značaj: Službena edinka:........ Vstopil v železniško službo:......... Odlok štev. (Sl. N.) Nastavljen: .................... Odlok štev. (Sl. N.) Preveden: .......................... Odlok štev. (Sl. N.) Rešitev Državnega saveta odlok štev.: ............. Napredoval stopnjo osn. plače odlok: grupo odlok p » )) '■> - n ........... n .......................... ji P » p n » v n n p p p v » n p p p p p p p p p p p P p p p p p p p p p p P p p p p p p p p p lo°/0 doklado dobil odlok odlok (Sl. L); 20°/0 doklada priznana glasom odloka: Strokovni izpiti : Premestitve: Iz ............... v ................ Odlok štev. v ................ » ..............v n .... ;; ............... ;; ............... n r> Vojaška služba: čin: Kadrski rok odn. prezenčna služba: ........... V vojni služil: .................................... Sprejet v vojsko kralj. Jugoslavije: Sl V. L. Štev. vojničke isprave odn. legitimacije: .......... I. orožna vaja : ..................-................ n „ ... ...............................-..... ni. „ „ ................. Letne ocene: ............................................. Stanarina: ............................................ Osnovna plača: ........................................... Položajna plača: ...................................... Draginjske doklade: Rodbinske doklade: ....................................... Pavšali in dodatki: Seznam telefonskih naročnikov. Naslov Štev. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic Ljubljana - Šiška Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic Ljubljana gl. kol Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic Maribor kor. kolodvor ' Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic Ljubljana 2641 2248 2061 2248 ( / Naslovi Nahavljalna zadruga uslužbencev državnih’železnic,” Mahničeva cesta 7, Ljubljana Vil- Nahavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, podružnica Maribor, Franhopanova cesta 34 Nahavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, podružnica Ljubljana gl. kolodvor, Masarijkova cesta 17 Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic Ljubljana, Masari/kova cesta Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic, Maribor, Franhopanova^cesta 34 Naslovi. Kazalo. Stran Koledarski del........................................................5—29 TabelariSni del za prejemke in izdatke.............................. 30—67 Poštne in brzojavne pristojbine.......................................68 Takse in pristojbine....................................................70 Davek za uslužbence in družinske posle...............................71 Rodovnik kraljevske hiše..............................................74 Za svoje zadruge (Ivan Deržič)...................................... . 77 Naše zadružne ustanove..................................................81 Železničarske zadružne ustanove u Sarajevu (Nikola Jarak) .... 83 Ob petletnici železničarskega kreditnega zadružništva (E. J.) . . . . 89 Etična podlaga zadrugarstva.............................................93 Od pšeničnega zrna do moke (Dekleva J.).................................97 Obrat naše zadružne prodajalne......................................109 Stanovanjska akcija mesta Dunaj (S. Č.).........................117 Izvleček pravilnika o voznih olajšavah za osebje državnih prometnih ustanov.........................................................126 Kako obvarujemo sebe in svojce nalezljivih bolezni (dr. Tičar) . . . 133 Izgubljeni stotak (Milčinski).......................................138 Kamniška poštna ciza (Suchy J.) . ...........................143 Reklama (Lojze Popek)...............................................146 Disakord (Mirko Kragelj)............................................149 Konzulati...........................................................152 Drobtine....................................................... 152. Za kratek čas ................................................. 155 Črkovnica — Vizitka — Zložnica — Rebus........................156 Iveri in aforizmi............................... 71, 80, 96, 107, 132, 151 Inseratni del.......................................................158 Zadaj: Kaj se rado pozabi — Osebni in službeni podatki — Seznam telefonskih naročnikov — Naslovi. Pazite na ime Schichi in na znamko Jelen! Vsaki komad Schichtovega terpentinovega mila in vsaki zavitek Schichtovega terpentinovega mila nosi oba navedena znaka, znana po skozi 80 let izkušenem Schichtovem milu. Schichtovo terpentinovo milo daje bogato in mehko peno, čisti hitro m štedljivo Vaše drago perilo. Ima svež in prijeten duh, kateri se oprijema tudi stvari, ki se perejo in se jih tudi dolgo drži. Namakati s pralnim praškom Ženska Hvala prati s Schichtovim terpentinovim milom. SVETOVNOZNANI IZDELKI IZ TOVARNE Slcewei? s 15 letnim jamstvom DOBITE TUDI PROTI UGODNIM PLAČILNIM POGOJEM PRI LudL. HoLvaga LJUBLJANA, Šelenburgova 6 ŠPECIJALNA MEHANIČNA DELAVNICA