Kaj je novega? Birmske slovesnosti v dekaniji Sv. Lenart v Slov. gor. bodo eden teden prej, kakor je bilo prvotno določeno, namrec: Dne 28. avgusta pri Sv. "Juriju v Slov. gor., 29. pri MaTiji Snežni, 30. pri Sv. Ani, 31. pri Sv. Benediktu, 1. septembra v Negovi, 3. septembra pri Sv. Antonu, 4. pri Sv. Trojici, 5. pri Sv. Bolfenku, 6. pri Sv. Rupertu in 7. pri Sv. Lenartu v SJov. gor. Nesreča pri kopanju v Dravi. V sredo, 3. t. m. popoldan bi se skoro zgodila v mestnem dravskem kopališču v Mariboru smrtna nesreča. Neka gospa, ki ni majbrže znala plavati, se je spustila v vodo izven zagrajenega prostora. Nenadoma je zaklicala na pomoc, nato pa izginila v vodi. Kopališčni paznik g. Ziehrer je takoj ipohitel v čolnu za vtopljeriko ki posrecilo se mu je še pravočasno jo zgrabdti, ko se je zopet pojavila na površju ter jo poiegniti v čoln. Na obrežju so 'jo spravili zopet k zavesti. To je bil letos že sedmi Slučaj, da je g. Ziehrer rešil vtopljencu življenje. Napredek našega Št. Ilja. V Št. Ilju v Slov. gor. imamo letos imarsikaj novega. Dobimo novo železniško postajalisoe med Pesnico in Št. Iljem. Imenovalo se bo »Cirknica«. Postavljeno je v bližini Ehrlichovega inlina. Požrtvovalni občani in sosedje so z lastnimi sredstvi postavili lepo tiišico in potrebne naprave. V denarju bo gitalo postajališče nad 120.000 Din. Otvorjeno bo «e letošnjo jesen. — Cesta Št. Ilj—Velka bo tudi ikmalu dograjena in izročeoia prometu. — Tovama Sladki vrh gradi od šentiljskega kolodvora preko Sekiice žiano železnico. V Št. llju zida tik kolodvora v ta namen veliko centraloo skladišče. Odkritje spominske plošče Miklošiču. Na rojstnem domu &lavnega slovenskega učenjaka dr. Franca Miklošiča, je bila v nedeljo, 7. avgusta, z veliko šlovesnostjo odkrita spominiska plošča, ki jo je oskrbel sedanji posestnik te hiše, g. Manko Vavpotič. Svečanost se je vršila prav lepo ob ogromni udeležbi ljudstva. Udeležili sta se tudi odposlanstvi gasilske župe na Murskem polju in narodne garde v Veržeju, katera je oddajala med službo božjo in med sledečo prireditvijo častine slave. Pevske točke je proiz\rajal ljutomerski pevski zbor pod vodstvom g. Potocniika, godbene točke pa ljutomerska glasba pod vodstvom g. "Zacherla. Na rojstnem domu Miklošičevem, ki je bil lepo okinčan, se je zbralo izredno veliko število Miklošičevih častilcev, katere je prisrčno pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. mestni župnik ljutomerski, Andrej Lovrec. Govoril je vseučiliščni profesor, prelat dr. Slavič, ki je prej v Kolaričevi kapeli opravil daritev sv. maše s primernim cerkvenim nagovorora. V svojem slavnostnem govoru je opisal življenje in delovanje slavnega slovenskega in slovanskega jezikoslovca dr. Miklošiča. Narodni poslanec dr. Hoihnjec je govoril o politicnem delovanju dr. Miklošiča, zlasti v letu 1848 ter o njegovih velikih zaslugah na polju narodnega prebujenja. Končal je svoj govor z besedami, ki jih je Božidar Raič govoril na MiMošicevi slavnosti v Ljutomera 1. 1883.: »Miklošiču ni treba te svečanosti, venec njegovih del bo blesitel naprej, dokler bo veda v cislih in živelo slovanstvo. Potrebujemo je pa mi, da se iznova navdušimo za narodne svetinje ter obljubimo stalno vernost svojemu narodu in jeziku slovenskemu.« Temu namenu je tudi bila posvečena nedeljska slavnost na rojstnem domu Mikloščevem in zato je dosegla ne samo hipen učinek, marveč trajen uspeh. Smrtna nesreča. V Mursiki Soboti se je pri mlatvi zgodila smrtna nesreča. Pri neki hiši je potegnilo v odprtino, kjer se spušca v stroj snopje, petnajstletnega Ludovika Vuokiča iz Moravec. Stroj odtrgal nesrecnežu nogo. Vsled izgube krvi je ponesrečenec kmalu unnrl. Naj pociva v miru! Žrtey strele. Po moreči sopari v sredo, 3. t. m. se je nebo zvecer pokrilo s težkimi oblaki in sledila je viharna noč. Bliak in grom, toča in strašen iialiv je divjal nad Šoštanjem in po celi Šaleški dolini. Na več krajih je udarila strela. Najbolj tragično je pa neurje končalo pri družini g. Martina Trobina v Družmirju 63. Vsa družina je bila zbrana v kuihmji in ravno so hoteli oditi v sobo, ko je naenkrait strašen grom pretresel vso hišo, luč je ugasnila in za par hipov je bUo vse kakor mrtvo. Ko so prišli k zavesti, so v svojo grozo spoznali, da je mati mrtva. Rajna Helena je ravno izpolnila 50 let, bMa je splošno pTiljubljena pri vseh, dobrega &rca do ubogih, a naravno&t zlato srce je imela za dmoače. Najsitareijša hčerka Justina se je po koncanem učMeljišču odločdla za redovmiški stan in bo te dni pri šol. sestrah v Mariboru položila slovesne obljube. Edini sin Stanislav je osmošolec v dijaskem semenišču v Mariboru. Pogreb blage pokojnice se je vršdl v petek, 5. t. m., ob 11. uri. N. v im. p.! Romarjem v Puščavo se naznanja, da sta dme 15. in 21. avgusta dva romarska shoda z dvojno službo božjo in več sv. inašami. Iz Posavja. Razna neairja, zlasiti pa ono v noči od 23. na 24. julija, so povzročila letos velikanisko skodo po vsem Posavju. Komaj da so se naši posestaiki malo potolažili po silnem mrazu spomladi, pa je nastopila ona usodna noč z grozno neviMo in vse unioujočo toco. Oblastni poslanec g. Jos. Tratnik je takoj pohitel v posamezne, bolj prizadete kraje, da si ogleda nesrečo na licu mesta. Ž njim je rade volje šel tudi sreski poglavar v Brežicah. Ugotoviila sta pri tej priliki ogromno škodo, posebno v župnijah Sromlje, Pišeoe in Bizeljsko. V teh župnijah so okolice in vasi, ki jih je toča popolnoma unicila. V Pavlovi vasi v Pišecah, kakor tudi ponekod na Bizeljskem in v Sromljah nimajo posestniki pricakovati nobenega pridelka, ne iz vinogradov in ne z polja. Slika opustošenja je tukaj naravnost pretresljiva. Pa tudi druge župnije, kakor Kapele, Zdole, posebno se Rajhenburg, v okolicah Senovo, jLoke, Raztez, Gorioa in Anže, so strašno prizadete. Umevno je, da je ljudstvo po tej katastrofi docela obupano. Do grla že zadolženo, stoji &e pred vrati lakote. Po tako slabih letinah v pretečenem času, .so upali ljudje, da bode vsaj letos enkrat boljše. Toda ta up jim je sedaj popolnoraa zdrobila toea. Poslanec Josip Tratnik je storil vse, kar mu je tozadevno storiti mogoče. Potrebne koraike je napravil pri sreskem poglavarstvu v Brežicah. Obširno je porocal o nesreči oblastnemu odboru ljubljanske oblasti, opisal je gospodu velikemu županu celo katastrofo in pozval je gg. župane, da dajo skodo povsod hitro ceniti. Hvala Bogu, povsod je tudi našel pravo umevanje te nesreče, in tako upa na potrebmo pomoc. Vsem merodajnim krogom pa kliče: Še enkrat, dajmo stradajočim vsaj potrebnega kruha. Razburjenje radi dveh na smrt obsojenih anarhistov. Po celem svetu je nastalo razburjenje radi dveh, v Ameriki na smrt obsojenih Italijanov, Sacca in Vanizettija, ki že 7 let čakaita na izvršitev smrtne kazni. Pred sedmimi leti je bil izvršen na uiici v Chikagu drzen roparski napad na poštni avto. Roparji so postrelili uradnike, oropali denar ter pobegnlli v avtomobilu. Kot povzrooitelja ropa sta bila aretirana dva Italijana — Sacco in Vanizetti, ki sta bila obsojena na smrt, dasi nista priznala zlooina. Malo prej, ko bi morala biti usmrčena, je bil prijet neki glasoviiti bandit, ki je bil tudi usmrčen. Pred smrtjo je izpovedal, da sta Sacco in Vanizetti nedolžna, ker je on s svojimi tovariši izvršil omenjeni rop. Na tako izjavo bi bila oba navedena drugje izpuščena, v Ameriiki pa je to drugače. Začel se je nov proces, ki je zopet potrdil staro obsodbo; na priziv obtožencev je sledila zopet nova razprava in ta se je nadaljevala celih sedem let, med tem pa obtoženca nikoli nista bila sigurna, da ju kar naenkrat zgrabijo ter peljejo na morišče. Sedaj pa je guverner Fules, ki odloča o pomilostitvi, nenadoma odredil, da se dne 11. t. m. smrtna obsodba nad obema izvrši. Povsod so pričakovali pomdloščenje po nedolžnem na smrt obsojenih in zato je ta guvernerjev odlok povzrocil splošno razburjenje. Delavci in anarhisti groze s strajki in nemirii, če se obeh ne pomilosti. V New-Yorku sta bila že izvršena dva atentata z bombami. Po celem svetu se vrše protestna zborovanja, tudi v naši državi so se v Osijeku delavoi zbrali ter protestirali proti ameriški krivioni sodbi. Vendar je malo upanja, da bi bila Sacco in Vanizetti pomiloščena. Prostovoljno gasilno društTO Fram pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 14. avgusta na vrtu pri uoiteljskem domu v Framu veliko tombolo s številnimi dobitki. Po tomboli se vrši ljudska veselica s prvovrstno godbo. Za- četek ob pol 3. uri popoldme. Od postaje Račje—Fram. je cenlj. gostom dana priiožnost vožnje do mesta prireditve. V slučaju slabega vremena se preloži cela prireditev na. praznik, 15. avgusta. K obilni udeležbi vabi odbor.