Srečko Pavličit DOZA - nekaj o centralnem arhivu križnikov Zapis na kratko predstavlJa Centralni kri~iški arhiv na Dunqju, ki v delu gradiva pokriva naše vinorodno obmo§e vpreteklosti, vse do 15. stoletja. VelJa kot povabilo zainteresiranim za raziskovaf!ie lokalne if,odovine, !Judi, razmerin odnosov. Članek je bil sicer v zelo podobni vsebini in obliki objavljen v Zgodovinskih listih, ki jih izdaja Splošna knjižnica Ljutomer, vendar je smiselno arhiv DOZA predstaviti tudi bralcem Zgodovinskih zapisov, predvsem pa raziskovalcem lokalne preteklosti Ormoža in okolice. Ormoški okoliš je bil v preteklosti v mnogočem blizu viteškemu redu križnikov.2 Njihove posesti so bile v upravnem smislu razporejene v komendah, od katerih je za naše področje izrednega pomena Velika Nedelja in manj komenda v Muretincih.3 Stole~a trajajoči odnosi med križniki in njihovimi podložniki so v pravno- posestnem smislu vplivali na življenje in delo številnih generacij, neizbrisen pečat pa so pustili tudi na okolju kot celoti.4 Prisotnost viteškega reda križnikov pri nas in opredelitev njegove vloge ter vpliva je kljub nekaterim zaključenim projektom in zapisom še vedno manj znano, javnosti premalo predstavljeno in v senci nekih časov, ko križniki niso smeli delovati. 5 Da bo to preseženo, bo potrebnega še veliko raziskovalnega dela zgodovinarjev, še posebej na področju arhivskega gradiva. To pa čaka zbrano in urejeno nedaleč stran, pa vendar za mnoge še vedno nedosegljivo zaradi namišljene razdalje v kilometrih ali celo neopredeljene ideološke razdalje; s tega vidika torej malodane nepotrebne zgodovinske snovi za proučevanje življenja naših prednikov. In dokler bodo kakršne koli razdalje do arhivov vplivale na stroko in ljubitelje, ne moremo govoriti o opravljenem delu. Prav zato je treba odpreti škade križniškega arhiva in povedati veliko novega in več o minulih časih in domači preteklosti našega področja. CROSSONTAO I Vek'ka Nede§a 1681 (po Vischerju). DOZA (Deutschordens-Zentralarchiv) ali centralni arhiv nemškega viteškega reda (križnikov) je hranjen na Dunaju. Singestrasse 7 je zlahka najti, saj je od znamenite katedrale sv. Štefana oddaljena slabo minuto hoje. Pročelje zgradbe je prepoznavno tudi po zvoniku manjše križniške cerkve, ki si jo ob obisku arhiva lahko ogledate. 1 Srečko Pavličič, višji knjižničar, Splošna Knjižnica Ljutomer, Pristava 4a, Ljutomer, email: srecko.pavlicic@guest.arnes.si. 2 Križniški (viteški) red, poimenovan tudi Nemški viteški red, Tevtonski viteški red ali s polnim imenom Red bratov in sester nemške hiše svete Marije v Jeruzalemu, je imel pri nas v lasti predvsem vinograde in v tej povezavi gre razumeti tudi nadaljevanje zapisane vsebine. 3 J. Štampar, s. J. Ogulin: Križniki v Sloveniji, Križniški red, Ljubljana, 2010. (P. Janko Štampar je prior križniškega reda in avtor publikacije o križnikih, ki smo jo na Slovenskem še kako pogrešali. Polni pričakovanja se veselimo še kakšnih podobnih zapisov.) 4 Ta zapis ni namenjen proučevanju prisotnosti križniškega reda v okolju niti njegove gospodarske vloge v odnosu gorski gospod - gornik (podložnik) ali podobno, ampak želi predstaviti del obstoječega (neznanega) arhiva. 5 V času samostojne Slovenije je bilo realiziranih in predstavljenih kar nekaj odmevnih vsebin o križnikih. Zapisi, publikacije, razstave, manifestacije in druge aktivnosti (obnove poslopij, restavriranje predmetov ... ) so mnoge spomnile na križniško prisotnost pri nas, zato vsak tak dogodek pozdravljamo. Posebej pa velja poudariti, da imajo križniki svoje predstavništvo v Ljubljani, sestre križniškega reda pa v Ljutomeru. 101 Arhivska škatla z gradivom, komenda Velika Nedelja. dogodkih, ki so se nekoč zgodili v naših krajih, če je to zadevalovinogradnike ali posest velikonedeljske komende. Posebej me je razveselilo, da so zapisi v podaj anju snovi tako natančni in dosledni, da tudi po petih stoletjih zlahka primerjalno lociramo in razumemo zapisano. Še posebej pa velja omeniti, da arhivske vsebine prinašajo omembe mnogih krajev, ki so kot ledinska imena pri nas že pozabljeni. Nekateri so celo izrisani, seveda s poudarkom na posesti komende. Raziskovalcu bodo še več povedali natančni seznami gornikov - podložnikov komende. Segajo nazaj vse do leta 1486 in nekateri v Klasinčevi predstavitvi niso zajeti. Gradivo lepo dopolnjujejo številni urbarji, registri, računi in inventarji, ki prav tako omenjajo ljudi, ki so nekoč tukaj živeli. Zahtevnejši so uradni zapisi in poročila pravnega in sorodnega značaja same komende ali višjih oblasti. Posebno obdelavo pa si zaslužijo zapisi letnih gorniških pravd, kakor so jih po določilih gorskih bukev izvajali in vodili med vinogradnikiinkomendo Velika Nedelja vse od 1576. dalje. Vsebine, ki opredeljujejo drugo posest in pristojnost komende (stavbe, opreme, cerkveni interier, poročila, dogodki, korespondenca ... ), so prav tako zelo obširne in zahtevajo drugačen raziskovalni pristop. IRegirter gornikov 1642, naslovnica in notra'!Ji strani (Kog in drugi krtffi). 103 Gorninski register 1513, naslovnico in fUJtranjo stran. . 'o .- ~- - .:._ p • l' . ~1 ,P, J E" - ~ 1\ " r . ' " L' i " , .. i: DOZA na Dunaju hrani neizmerne arhivske zaklade za proučevanje zgodovine našega okolja. Čas je, da se jih lotimo, jih preiščemo in preberemo ter predstavimo zainteresirani javnosti. Zapis naj služi kot povabilo inizzivvsem, ki to iščejo. Seznam v roke - pa pot pod noge. Razdalj vendar ni. Povzetek Centralni arhiv kri!fpikov na Dunqju (DO ZA) ima poleg drugega gradiva tudi bogato zbirko arhivskih listin kamende Velika Nedelja, ki na rgodovinski način opredeljt!Jdo fjvlje,ye, delo, ljudi in ral(!1lere nafega podro§a, posebd vinorodnega okolja. Gradivo je po predhodni napovedi dosegJftvo vsem. Z nekqj spretnosti in Zadovo!ftvim predhodnim iJla,yem lahko spoiJIamo vsebine, ki so vezane na prostor tako v gospodarskem (vinogradniftvo, kmetijstvo, gozdarstvo, obrti) kot v drugih o:drih (podlo!fpiftvo, gornifka pravo, urbarji, dajatve, 10kacije).Arbivskagradiva nafegapodro§a segqjo vse v 15. stoleije. Ključne besede: arhiv, križniki, Velika Nedelja, komenda, Dunaj, vinogradništvo 104