12 Physical education in gymnasiums today and in the future Abstract The market logic of modern society is also being transferred to the field of the educational process of today's gymnasium. In Slovenia, we need a new doctrine of sports education in gymnasiums, which also includes theoretical knowledge, which should also be an optional subject in general matura. Such a holistic and anthropologically oriented model of sports education, where it is a balanced exercise of practical sports contents and the transmission of theoretical sports knowledge, puts in the forefront the ideal of the harmoniously developed personality of the adolescent. To this end, we need technologically modern school sports halls and outdoor sports facilities in Slovenia. Key words: Gymnasium, sports education, adolescents, motor skills, theoretical knowledge. Izvleček Tržna logika sodobne družbe se prenaša tudi na področje učno-vzgojnega proce- sa današnje gimnazije. V Sloveniji potre- bujemo novo doktrino športne vzgoje na gimnazijah, katerih sestavni del so tudi teoretična znanja, ki bi naj bila tudi izbirni predmet na splošni maturi. Tak ce- losten in antropološko naravnan model športne vzgoje, kjer gre za uravnoteženo izvajanje praktičnih športnih vsebin in posredovanje teoretičnega športnega znanja, postavlja v ospredju ideal harmo- nično razvite osebnosti mladostnika. V ta namen potrebujemo v Sloveniji tehnolo- ško sodobno opremljene šolske športne dvorane in zunanje športne objekte. Ključne besede: gimnazija, športna vzgoja, mladostniki, gibalna znanja, teoretična znanja. Lovro Beranič Športna vzgoja v gimnaziji danes – pogled v prihodnost športna vzgoja 13 „ Uvod Športna vzgoja, ki je obvezen sestavni del vzgojno-izobraževalnega kurikuluma slo- venskih osnovnih in srednjih šol, izhaja in hkrati pripada širšemu družbenemu doga- janju, ki ga enoznačno imenujemo šport. Fenomenološko gledano je šport zaradi svojega družbenega porekla področje sui generis (enkratno, svojevrstno, popolno- ma drugačno od drugih področij) in na ta način opravlja svojo posebno vlogo in poslanstvo v družbi. Hkrati pa se športna vzgoja razlikuje od ostali predmetnih po- dročjih, ki so v predmetniku slovenskih osnovnih in srednjih šol in zato za športno vzgojo prav tako velja differentia specifica (posebna razlika, temeljna značilnost). Danes smo priča velikem številu razprav in polemik okrog predmeta športna vzgoja (vsebina, število ur, obremenitve dijakov, ocenjevanje, športna tekmovanja, športni dnevi idr.) Pri tem gre za vprašanje, ali špor- tna vzgoja dosega pomembnost ostalih predmetnih področij in kako športna stro- ka ocenjuje sebe, svoja strokovna prizade- vanja in usmeritve. To je velikokrat »kamen spotike«, saj je prav od zornega kota gle- danja odvisno vrednotenje lastnega dela in dosežkov tudi takrat, ko gre za udejanjanje ciljev in vrednot športne vzgoje. Pri tem se premalo upoštevajo posebnosti slovenske družbe in njene spremembe, ki so bile v zadnjih dveh dekadah na eko- nomskem in socialnem področju tako silo- vite ter včasih nepredvidljive. Preprosto ne smemo prezreti dejstva, da so spremembe na psihosocialnem polju otrok in mlado- stnikov v današnji družbi velike ter da se te vsakodnevno še povečujejo. V porastu je socialno razlikovanje in mladostniške oblike neprimernega vedenja, posledica tega pa je, da pedagoške službe beležijo dnevni porast psihosocialnih težav otrok in mladostnikov. Današnje ukvarjanje šoloob- veznih otrok in mladine s športnimi aktiv- nostmi je treba razumeti ter pojasniti vsaj iz dveh perspektiv. Najprej v kontekstu eko- nomskega razvoja in večjega življenjskega blagostanja, kamor spadajo tudi na novo izgrajeni športni objekti (dvorane, bazeni, teniška, košarkarska in druga igrišča idr.). Hkrati pa želimo opozoriti na sedeči način življenja, kjer računalniki in pametni telefo- ni odvračajo otroke in mladostnike vstran od športne dejavnosti. Kakšno desetletje nazaj so mladi bistveno več časa preživeli zunaj, bodisi v naravi ali na športnih igriščih v druženju s svojimi vrstniki. Vsem, ki vsakodnevno živimo s športom (rekreativni športniki, trenerji, športni pe- dagogi, predavatelji s področja športa idr.) in nam šport predstavlja sestavino ži- vljenjske naravnanosti, gledamo na šport drugače kot gleda nanj manj športno na- ravnana populacija, kamor spadajo tudi mnogi učitelji teoretičnih predmetov v šoli. S športom povezane življenjske izku- šnje nas usmerjajo v poveličevanje športa in njegovo idealiziranje. Vračajo nas v čas, ko so v šolskem ter lokalnem okolju opre- mljena športna igrišča predstavljala torišče svobodne gibalne ustvarjalnosti. To vodilo nas usmerja tudi danes in prav je, da ga predamo mlajšim rodovom. Izhodišče razmišljanja o fenomenu športa in športne vzgoje izhaja prav tako iz pred- postavke, da je generično bistvo človeka njegova ustvarjalnost. Človek je bil zmeraj homo faber – izdelovalec orodja in homo ludens – igrajoči se človek. Igra, ki je pod- stat človekove kulture, je zahtevala v vsa- kem obdobju človekovega razvoja na ravni posameznika uresničenje najmanj treh po- gojev, in to so svoboda, sproščenost in od- sotnost strahu (Petrovič in Doupona, 2000). Problematika šolske športne vzgoje je preširoka, da bi jo lahko v celoti zaobjeli v enem sestavku. Predvsem želimo poudariti in osvetliti nekatera vprašanja, ki so danes posebej aktualna. Mislimo na pomen po- datkovne zbirke SLOfit – Športnovzgojni karton, na prevalenco debelosti pri sloven- skih mladostnikih, na materialne pogoje in stanje športne infrastrukture slovenskih šol, na nekatere probleme in težave slovenskih učiteljev pri izvajanju pouka športne vzgo- je in na vsebinsko ter konceptualno preno- vo predmeta. „ Predmet in problem Pedagoški, zdravstveni in etič- ni vidiki pouka športne vzgoje Pomen in poslanstvo športne vzgoje daleč presega samo telesno gibalni vidik, saj je poslanstvo vsake vzgoje težnja po razvija- nju harmonično razvite osebnosti (Kristan, 2009). Pri izvajanju kakovostne športne vzgoje morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so strokovno znanje učitelja, materialni pogoji, neprekinjenost pri delu, motivacija s strani pedagoga in dijakov, primerne metode po- učevanja in učno vzgojne vsebine, ki mora- jo biti podane v kurikulumu šolske športne vzgoje v gimnaziji in morajo ustrezati tele- snim in duševnim značilnostim gimnazijske populacije. V skladu s teorijo različnosti je v naravi in družbi prisotna razpršenost lastnosti, zna- čilnosti in sposobnosti živih osebkov. V šoli je razlikovanje med učenci in dijaki priso- tno na vsakem koraku pri vseh predmetnih področjih, posebej je to prisotno pri špor- tni vzgoji, ki ima svoje pomembne zako- nitosti. Želimo izpostaviti nekatere značil- nosti, priporočila in smernice pri izvajanju pouka športne vzgoje na gimnaziji danes: a/ Pouk športne vzgoje je na temelju do- gnanj velikega števila različnih znanstvenih disciplin, izgradil svojo teoretično podstat, ki pa v praksi še zdaleč ni sprejeta in se ne izvaja v polni meri. Športna vzgoja je v očeh, tudi gimnazijskih učiteljev, velikokrat še zmeraj žal samo »telovadba«. V obdobju, ko je bila pri športni vzgoji opisna ocena, le-ta ni bila enakovreden odločevalec pri zaključni oceni gimnazijskega programa. Če povemo drugače, njena opisna ocena ni vplivala na končni uspeh dijaka. Objektivno razumevanje in vrednotenje učno vzgoj- nega procesa zahteva izenačenost športne vzgoje z ostalimi teoretičnimi predmeti. b/ Zavedati se je treba, da je socialna sli- ka današnjih dijakov drugačna od tiste pred leti, da so mnogi dijaki danes manj vodljivi in veliko bolj hiperaktivni, k temu bistveno vplivajo tudi slabši pogoji dela v mnogih dotrajanih športnih dvoranah in telovadnicah slovenskih srednjih šol, ki ne omogočajo optimalnih pogojev dela (hrup, osvetlitev, pomanjkanje prostora zaradi prevelikega števila dijakov v skupinah). c/ V množici projektov, šolskih tekmovanj, izmenjav med šolami, priprav na proslave in šolske koncerte idr. se spreminjajo ve- denjski vzorci dijakov, prav tako se spre- minja njihov odnos do učnih vsebin in zahtev pri pouku športne vzgoje. Dijaki, ki se vključujejo v različne oblike dodatnih dejavnosti (glasbene, gledališke), v različna tekmovanja, kot so matematična, fizikalna, geografska, zgodovinska, tekmovanje za Cankarjevo priznanje idr., praviloma manj- kajo pri pouku športne vzgoje in so deležni športnega primanjkljaja! Mnogi dijaki spre- minjajo odnos do pouka športne vzgoje v obliki izgube motivacije, nerednega prina- šanja športne opreme idr., vse to pa vpliva negativno na celotno skupino, ki ji dijaki pripadajo. d/ Poseben primer so nadarjeni dijaki, ki namenjajo posamezne ure pouka izbra- nim predmetov in prav športna vzgoja je 14 tukaj najbolj izpostavljena. V tem primeru je najlažje »opravičiti« odsotnost prav pri pouku športne vzgoje. Resnici na ljubo pa so prav ti »nadarjeni« tudi gibalno sposob- ni oz. tudi gibalno dovolj nadarjeni, a žal ne razvijajo svojega gibalnega potenciala na optimalen način. e/ Vprašanje, kako šola danes udejanjanja načelo harmonično razvite osebnosti, je seveda popolnoma odveč. Ker je današnja gimnazija, podobno kot velja za tržno na- ravnano družbo, velikokrat predvsem storil- nostno naravnana, izgublja športna vzgoja svojo identiteto in zato tudi pomembno mesto v vzgojno-izobraževalnem procesu. f/ Temeljni namen športne vadbe je, da otroci in mladostniki postanejo gibalno kompetentni oziroma gibalno izobraže- ni, kar vključuje redno gibalno dejavnost, razumevanje vloge gibanja ter športa in njunih vplivov na oblikovanje zdravega življenjskega sloga. Šolska športna vzgoja predstavlja danes edino redno športno dejavnost za celotno populacijo otrok (od 6. do 15. leta) ter za velik delež mladine, in sicer za nekaj več kot 95 % mladih med 15. in 17. letom in okrog 80 % mladih med 17. in 19. letom starosti (Nacionalni program športa 2014–2023). g/ Resolucija Evropskega parlamenta pri- poroča najmanj 180 minut kakovostne športne vzgoje tedensko. Po mnenju stro- kovnjakov je to najmanjši obseg, ki lahko ob kakovostnem izvajanju nevtralizira ne- gativne posledice sodobnega načina življe- nja (Nacionalni program športa 2014–2023). h/ Človekova telesna dejavnost ima svoj polni zdravstveno-preventivni vpliv samo, če je kontinuirana skozi celo življenje. Zato je ena osnovnih nalog športne vzgoje v šoli, da vzpodbudi pri učencih in dijakih motiv za pridobivanje gibalnih navad ozi- roma da se ukvarjajo s športom (Mišigoj Durakovič idr., 2003). i/ V današnji praksi se pri pouku športne vzgoje opušča didaktično načelo vsestra- nosti. Oženje športnega znanja oškoduje dijake in oži njihovo svobodo gibalnega izražanja. Ker je izbira vzgojno-izobraže- valnih vsebin po sedanjem učnem načrtu v gimnazijah prepuščena učitelju, je moč domnevati, da je vsebinska pestrost okr- njena in tako je prizadeta teleološka (smo- trna) vloga športne vzgoje. Takšna športna vzgoja torej ne opravlja svojega poslanstva, kjer je v ospredju holističen in antropolo- ško humani model, za katerega je značil- na uravnotežena energijska in teoretična razsežnost učinkovanja športne vzgoje na mladega človeka (Kristan, 2009). Debelost otrok in mladine v Sloveniji danes Danes živimo v debelilnem okolju, to je v okolju, kjer je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vno- sa in tudi zaradi sedečega načina življenja, premajhne energijske porabe (Korošec idr., 2018). Slovenija ima nacionalni sistem spre- mljanja in nadzora, tako imenovani SLOfit, ki vsako leto zbira podatke ITM (indeks telesna mase) otrok, kožno gubo in osem motoričnih testov. Sistem pokriva približno 90 % populacije stare med 6-im in 19-im let starosti z velikostjo vzorca med 18 in 19 tisoč otrok in mladostnikov v posameznem letu merjenja. Podatki iz leta 2014 govore, da je bilo 26,4 % dečkov in 22,2 % deklic prekomerno telesno težkih ali debelih (Starc in sod. 2015). Pediatrična klinika iz Ljubljane je zbrala ter analizirala podatke otrok na prehodu v srednjo šolo (povprečna starost 15,4 leta) v letih 2004, 2009 in 2014 ter ugotovila, da je v obdobju 2004–2009 delež prekomerno telesno težkih in predebelih otrok narasel posebno pri dečkih ter se v obdobju 2009 in 2014 stabiliziral pri obeh spolih. Na pod- lagi razpoložljivih podatkov o prekomerni telesni teži in debelosti otrok in mladostni- kov v Sloveniji lahko sklepamo, da gre za zaustavitev trenda naraščanja in za zmanj- ševanje prevalence prekomerne telesne teže in debelosti v posameznih starostnih skupinah in različno po spolu, najverjetneje pa gre tudi za zmanjševanje glede na soci- alno ekonomski status (Korošec idr., 2018). Stanje opremljenosti športnih dvoran in šolskih telovadnic v Sloveniji danes Materialna opremljenost šol je v Sloveniji zadovoljiva, saj smo v zadnjih letih zgradi- li številne nove šolske športne dvorane in obnovili stare. S kakovostnega vidika pa opažamo tudi nekatere slabosti, saj so nor- mativna izhodišča za gradnjo, opremo in vzdrževanje športnih dvoran pomanjkljiva. Objekti, ki so bili zgrajeni pred leti, so ener- getsko potratni in manj prijazni do različnih skupin uporabnikov. Številni objekti imajo slabo akustiko, kar onemogoča optimalno sporazumevanje med uporabniki vadbe- nega prostora, neprimerni podi v športnih dvoranah povzročajo okvare gibalnega aparata udeležencev, slabo prezračevanje in slabo načrtovani spremljajoči sanitarni prostori pa odvračajo udeležence od vad- be. Primeri, ko so bile v okviru gimnazij v zadnjih dveh desetletjih zgrajena športne dvorane s samo dvema vadbenima prosto- roma, so Gimnazija Vič, Gimnazija Ptuj in Druga Gimnazija v Mariboru. Analiza je bila narejena na vzorcu 995 šolskih športnih dvoran, za katere so bili pridobljeni podatki do konca maja 2012 (Jurak idr., 2014). Dejavnikov za takšno stanje je veliko. Na osnovi razvitosti športa domnevamo, da je v tistih regijah, kjer je komercialni šport dosegel visoko stopnjo razvoja, obseg pokritih šolskih športnih prostorov bistve- no manjši kot v drugih regijah. Eden od vzrokov je zagotovo tudi v kriteriju dode- litve finančne pomoči pri gradnji tovrstnih objektov, saj so ekonomsko šibkejše občine deležne do 90 % državne finančne pomo- či, najbogatejše pa samo do 10 % teh sred- stev. Razlog za obstoječe nesorazmerje je lahko tudi zaradi nesodelovanja države in mestne občine, da bi skupaj zasnovali in izgradili šolske športne objekte (Jurak idr., 2014). Pogoji dela in poškodbe špor- tnih učiteljev Problem učiteljev v delovnih pogojih, kjer je slaba akustika, je, ker morajo s svojim glasom preglasiti hrupno okolico. Lemo- yne in sod. (2007 , v Jurak idr., 2014) navajajo, da učitelji športne vzgoje na vseh stopnjah šolanja (osnovna, srednja in višja) zaznavajo hrup kot najpomembnejši dejavnik poklic- nega tveganja. Če učitelj želi, da ga bodo vadeči slišali in da bo dobro razumljiv, mora biti njegov govor vsaj 10 db višji od hrupa okolja (Steward, 2009, v Jurak idr., 2014) in mora biti oddaljen od njih približno 2 metra (Candell in Smaldino, 1994, v Jurak idr., 2014). Doseganje te razdalje pri pou- ku športne vzgoje zahteva ustrezno orga- nizacijo dela, kar ja zaradi narave samega procesa športne vadbe, ki zahteva ustrezen prostor, velikokrat nemogoče. Izsledki raz- iskave kažejo, da športna vadba v šolskih športnih dvoranah v Sloveniji poteka v slabih akustičnih pogojih (Jurak idr., 2014). Najpogostejše poškodbe učiteljev športne vzgoje so bolečine v križu in okvare hrb- tenice, sledijo težave z glasom (hripavost, izguba glasu), stopal in kolen, poškodbe ahilove tetive, zlom pete, zlom stopala, po- škodba prsta na nogi, zlom nartnice, nabita peta, natrgane vezi v gležnju, poškodba kite na nogi (Kovač, idr., 2011, v Jurak idr., 2014). Tuje raziskave kažejo, da imajo učite- lji športne vzgoje, ki se v prostem času več športna vzgoja 15 ukvarjajo z aerobnimi aktivnostmi, manj zdravstvenih težav (Mišigoj Durakovič, idr., 2004). „ SLOfit – Športno- vzgojni karton Laboratorij za diagnostiko telesnega in gi- balnega razvoja na Fakulteti za šport v Lju- bljano že 33 let zapored zbira podatke in obdeluje podatke SLOfit – Športnovzgojni karton. Občutljivost in prednost tega sis- tema se kaže v hkratni analizi telesnega in gibalnega razvoja. Na podlagi vsako- letne analize podatkov so ovrednotene spremembe v gibalnih sposobnostih ter telesnih značilnosti otrok in mladine po oddelkih, razredih, šolah, regijah in na ravni države. Spoznanja o stanju psihosomat- skega statusa dijakov v daljšem časovnem obdobju so pomembna za načrtovanje in programiranje športne vzgoje v šoli, hkrati pa predstavljajo dragocen vir informacij za širšo družbo, predvsem ko gre za ugotav- ljanje sprememb pri gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti dijakov in s tem po- vezanim zdravjem ter življenjskim slogom mladostnikov. Na osnovi opravljenih analiz, ki temeljijo na podatkih podatkovne zbirke SLOfit – Športnovzgojni karton, se lahko v lokalnem okolju vzpostavi interdiscipli- narno sodelovanje zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre, nutrici- onista, psihologa, športnega pedagoga in drugih strokovnjakov. To lahko pripomore k zaznavanju in vključevanju otrok in mlado- stnikov s primanjkljaji v gibalnih navadah v intervencijske programe za zboljšanje telesnega fitnesa (Gregor Starc idr., 2016). Vrednost tovrstnih informacij je toliko ve- čja, saj so v okviru podatkovne zbirke SLO- fit – Športnovzgojni karton ovrednoteni nekateri kazalniki psihosomatičnega statu- sa učenca in dijaka na podlagi primerjave z mednarodnimi kriteriji IOTF ali Svetovne zdravstvene organizacije (ITM – indeks te- lesne mase, prehranjenost otrok, telesna višina) (Gregor Starc idr., 2016). Menimo, da je čas za celovitejšo razpravo in temeljitejši dogovor o športni vzgoji v vzgojno-izobraževalni sferi v Sloveniji. Predmetno področje športna vzgoja po- trebuje danes svojo teoretično utemeljitev v obliki učbenika, kjer se vsebinsko oziroma tematsko navezuje z ostalimi predmetnimi področji gimnazijskega programa (Izbrana poglavja športa). „ Teoretična znanja pri predmetu športna vzgoja Šolska športna vzgoja je vzgojni in izobra- ževalni predmet. Pomeni, da posreduje znanja različnih področij, kot so zdrav na- čin življenja, učenje in osvajanje športne- ga znanja različnih športnih panog, kot so košarka, odbojka, nogomet, smučanje idr., kot tudi znanja s področja preživljanja pro- stega časa v naravi (izletništvo, pohodni- štvo). Športna vzgoja, ki posreduje mnoge vzgojne elemente in vrednote, lahko gre v korak s sodobnimi trendi izobraževalnega sistema današnje informacijske in jutrišnje post-informacijske družbe le, če bo zraven praktičnih vsebin posredovala tudi teo- retična znanja. S teorijo športa oziroma s teoretičnimi informacijami oblikujemo po razumski poti celostno podobo športne vzgoje, to je njeno vsebinsko sporočilnost in njene vrednote. Potrebno je, da dijaki ozavestijo pomen športnega znanja tako, da ga objektivno primerjajo z vsebinami ostalih teoretičnih predmetov. Pomemb- no je vedeti, da športna znanja temeljijo, izhajajo in se povezujejo z naravoslovnimi, družboslovnimi in humanističnimi področji znanja. Pri posredovanju teoretičnih znanj posameznih predmetnih področij mora- mo poudariti skupne vsebine ter korelacije med njimi. Naštejmo nekatere primere te- oretičnih vsebin, ki bi jih lahko gimnazijci obravnavali pri predmetu športna vzgoja: a/ Biologija: Športna prehrana, delovanje srca pri obremenitvi, zgradba in funkcija posameznih mišičnih skupin pri športni aktivnosti, delovanje CŽS in humoralnega sistema idr. b/ Fizika: Razumevanje biomehanskih problemov in odvisnost fizikalnih količin s področja dinamike in kinematike v športu (sila, vrtilni moment, gibalna količina, ena- komerno gibanje, enakomerno pospešeno gibanje, vzgon telesa pri plavanju idr.) idr. c/ Psihologija: Dejavniki, ki vplivajo na mo- tivacijo mladih športnikov, reakcijski čas v športu, osebnostne značilnosti športnika glede na posamezno razvojno obdobje idr. d/ Sociologija; Skupinska dinamika, oblike vodenja skupine, vodstvo v skupini idr. e/ Matematika: Poznavanje in uporaba matematičnega orodja pri reševanju bio- mehanskih problemov (funkcije, odvodi, integralni račun idr.) idr. f/ Statistika: Uporaba statističnih metod in računanje posameznih statističnih vredno- sti ob različnih športnih dogodkih, kot so na primer športni dnevi idr. g/ Kibernetika: Razumevanje vedenja špor- tnih sistemov in interakcija med njimi preko povratne zanke (športnik, trener, športna skupina) idr. h/ Zgodovina športa: Zgodovina sloven- skega in svetovnega športa, vloga Olimpij- 16 skih iger v Stari Grčiji in pomen Olimpijskih iger v sodobni družbi idr. i/ Filozofija: Etični vidiki športa, pomen športne dejavnosti na oblikovanje mlade osebnosti (življenjski slog) idr. j/ Slovenski jezik: Pisanje esejev o doživljaj- skih izkušnjah, ki jih pridobijo dijaki med izvajanjem aktivnosti v naravi (plavanje, pohodništvo, smučanje, tek v naravi, tek na smučeh idr.) in na športnih tekmova- njih različnega ranga (državna prvenstva, mednarodni mitingi in turnirji, evropska in svetovna prvenstva, olimpijske igre mladih idr.). „ Sklep V današnji tržno naravnani družbi smo pri- ča prevelikemu poudarjanju načel, kot je recimo »družba znanja«, saj je to velikokrat samo deklarativno zapisano, in ni nekaj, kar bi se naj uresničevalo vsakodnevno za »vsako ceno«. V takšni družbeni klimi, kjer je kompetitivnost na prvem mestu, izgublja športna vzgoja v gimnaziji danes svojo primerjalno prednost glede na dru- ga predmetna področja. Gre za potrebo po novi miselnosti in uresničevanju nove doktrine športne vzgoje na gimnaziji. Športna vzgoja bi morala kot enakovreden vzgojno-izobraževalni predmet doprinesti svoj delež k celovitemu in vsestranskemu razvoju mladostnika. Usmeritev sodobne šole, kjer se vsakodnevno izvaja kopica raz- ličnih projektov, odvrača dijake vstran od neposrednega izobraževalnega procesa, športna vzgoja pa je kot »neintelektualni« predmet velikokrat nekje na obrobju šol- skega dogajanja. K temu moramo prido- dati še slabše vadbene pogoje, mislimo na ponekod dotrajane športne telovadnice in dvorane, ki so zvočno neprimerne in še bi lahko naštevali. Športna vzgoja je danes – žal – velikokrat samo telovadba, tudi v miselnosti gimna- zijskih učiteljev. Resnici na ljubo k temu pripomorejo tudi športni pedagogi sami, predvsem z lastno nedoslednostjo in ne- strokovnim pristopom. Žal sta učiteljev zgled in njegova strokovnost vse preveč- krat edina dejavnika, ki doprinašata k po- zitivnemu vrednotenju športne vzgoje na šoli, a je to žal premalo! Po zgledu na starogrško Gimnazijo, kjer je bil v družbi čaščen ideal »kalokagatija«. ki pomeni hkrati kalos in agathos, pri čemer prvi izraz napotuje k lepemu, drugi pa k vrlemu pri človeku (Kreft, 2003, v Filozofija športa – zbornik, 2003), bi morala športna vzgoja danes – glede na prisotno potro- šniško miselnost v družbi – poudariti pred- vsem pomen udejanjanja načela skladnosti človekovega telesa in duha in ideal harmo- nično razvite osebnosti mladostnika. V okviru Kurikuluma šolske športne vzgoje- na na gimnaziji bi morali oblikovati model, ki bi vseboval standarde osvojenih teore- tičnih športnih znanj in tudi zahtevano raz- vitost dijakovih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. To bi bil dijakov športni izkaz, ki bi izkazoval njegovo športno pismenost (teoretična in praktična športna znanja), s tem pa tudi nakazal njegov bodoči življenj- ski slog. Nova doktrina športne vzgoje bi naj vzpodbujala tudi svobodnejše oblike športne ustvarjalnosti, kjer pride do izraza človekova svobodna športna ustvarjal- nost izven rednih ur pouka. Podatki, ki jih športni učitelji pridobijo v okviru meritev za Športno-vzgojni karton, so nenadome- stljiv vir informiranja športnega učitelja, dijakov in njihovih staršev, raziskovalcev na FŠ v Ljubljani, raziskovalcev Nacionalnega Instituta za javno zdravstvo in Pediatrične klinike v Ljubljani, trenerjev v športnih klu- bih in drugih institucij v državi. Oboje bi naj pripomoglo k temu, da bi bil v središču izo- braževalno-vzgojnih naporov družbe ideal mladostnika z vsemi svojimi športnimi po- tenciali in zmožnostmi. Tehnološko sodob- no opremljene šolske športne dvorane in sodobni zunanji športni objekti pa so tista materialna osnova, ki omogoča uresniče- vanje zastavljenih ciljev športne vzgoje v slovenski gimnaziji danes in v prihodnje. Temeljni namen vsakega učenja je upo- rabno znanje za življenje. Ob temeljnemu poznavanju določenega področja je zna- nje tudi vrednota, ki daje človeku pomen in smisel v življenju, ga bogati in mu poma- ga razumeti zakonitosti v življenju. Špor- tna znanja, ki jih mladi pridobijo tekom osnovne in srednje šole, oblikujejo njihov življenjski slog. Govorimo o posameznikovi življenjski športni naravnanosti. V kolikor je odraz športnega znanja tudi vsakodnevno ukvarjanje s športnimi dejavnostmi prete- žnega deleža populacije odraslih ljudi, lah- ko govorimo o športni naciji. SLOfit je projekt, ki ga lahko zaradi velike- ga števila vključenih osnovnih in srednjih šol umestimo med nacionalne projekte. Temelji na rezultatih, ki so pridobljeni z meritvami za Športno-vzgojni karton na osnovnih in srednjih šolah ter jih raziskoval- ci na FŠ v Ljubljani interpretirajo v povezavi z mnogimi drugimi spremenljivkami, ki so značilne za današnji urbani način življenja informacijske in post-informacijske druž- be. Spreminjanje morfoloških značilnosti in gibalnih sposobnosti osnovnošolcev in srednješolcev pomembno korelira s te- lesno težo, vsakodnevnimi prehranskimi navadami, ukvarjanjem s prostočasnimi ak- tivnostmi, posebej s športnimi dejavnostmi in nasploh z življenjskim slogom mladih. Pri tem so posebej pomembna pridobljena športna znanja, ki vplivajo na zdrav način življenja, kot tudi spoznanja o pasteh in morebitnih negativnih pojavih sodobnega načina življenja. Sodelovanje Laboratorija za diagnostiko te- lesnega in gibalnega razvoja na Fakulteti za šport v Ljubljani z Nacionalnim Institutom za varovanje zdravja, Pediatrično kliniko v Ljubljani, Ministrstvom za vzgojo in izobra- ževanje RS, z različnimi športnimi asociaci- jami, s športnimi pedagogi idr. lahko pripo- more k večji veljavi športne vzgoje v šolah na vseh ravneh izobraževanja. Posebej si želimo izrazitejših pozitivnih premikov pri večji veljavi športne vzgoje v gimnazijah. Mislimo na vsebinsko bogatejšo športno vzgojo, kjer bi bila teoretična in praktična športna znanja tudi eden od izbirnih pred- metov na splošni maturi. Eden od ključnih korakov v tej smeri bi vse- kakor bilo permanentno izvajanje izobraže- vanja ravnateljev osnovnih in srednjih šol, kjer bi strokovnjaki omenjenih institucij, ob finančni podpori države (predvsem Mini- strstva za vzgojo in izobraževanje), podali svoja strokovna spoznanja in argumentaci- je o aktualnih vidikih športne vzgoje, hkrati pa usmerili strokovno razpravo k skupnim prizadevanjem za oblikovanjem kakovo- stnejše športne vzgoje v slovenskih šolah. Današnje generacije mladih ne bodo eko- nomsko uspešne in duševno ter telesno odporne pri soočanju z izzivi sodobnega sveta, v kolikor ne bodo osvojile tradicio- nalnih in obče kulturnih vrednot, kot tudi tistih vrednot, ki spadajo h gibalni kulturi. Prizadevajmo si za humano športno vzgo- jo enako, kot si prizadevamo za humano življenje na vseh ravneh družbe. „ Literatura 1. Armstrong, N. in Welsman, J. (1994). Asses- sment and interpretation of aerobic functi- on in children and adolescents. Exercise and Sport Sciences Rewiews, 22, 435–476. 2. Crandell, C. in Smaldino, J. (1994). The impor- tance of room acoustics. In R. Tyler & Schum (Eds), Assistive listening deviches fort he he- športna vzgoja 17 aring imparied (pp. 142–164). Baltimore, MD: Williams & Wilkins 3. Doupona, M. in Petrovič, K. (2000). Šport in družba. Ljubljana. Univerza v Ljubljani. Fakul- teta za šport. 4. Izvedbeni načrt Nacionalnega programa špor- ta v Republiki Sloveniji 2014–2023 (2014). Ure- dila prof. dr. Gregor Jurak in mag. Poljanka Pavletič Samardžija. Ministrstvo za izobraže- vanje znanost in šport ter Zavod za šport RS Planica. 5. Jurak, G., Strel, J., Kovač, M., Starc, G., Lesko- šek, B., Bučar Pajek, M., Filipčič, T., Kolar, E. in Bednarik, J., (2014). Analiza šolskih športnih dvoran z uporabniškega vidika. El. knjiga. Lju- bljana: Fakulteta za šport. 6. Korošec, A., Gabrijelčič, M. in Robnik, M. (2018). Otroška debelost v Sloveniji. Ljubljana, Nacionalni institut za javno zdravje, Trubar- jeva cesta 2, Ljubljana. 7. Kreft, L. (2003). Vzgoja telesa in filozofija špor- ta. Ljubljana, Fakulteta za šport, Enajsta Aka- demija. 8. Kovač, M., Leskošek, B., Hadžič, V. in Jurak, G. (2011). S poklicem povezane zdravstvene težave slovenskih učiteljev športne vzgoje – razlike glede na spol in starost. Šport, 59 (3/4), 9–14. 9. Kristan, S. (2009). Pogledi na šport 1. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Šport Inšti- tut za šport. 10. Lemoyne J., Laurencelle, L., Lirette, M. in Tru- deau (2007). Occupational healt problems and injuries among Quebec physical edu- cators. Applied Ergonomics, 38(5), 625–1634. 11. Mišigoj Durakovič, M., Bednarik, J., Berčič, H., Durakovič, Z., Findak, V. in Heimer, S., idr. (2003). Telesna vadba in zdravje: znanstveni dokazi, stališča in priporočila. Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, Fa- kulteta za šport v Ljubljani, Kineziološka fa- kulteta Univerze v Zagrebu, Zavod za šport Slovenije. 12. Mišigoj Durakovič, M., Durakovič, Z., Ruzic, L. in Findak (2004). Gender differences in cardiovascular diseases risk for physical edu- cation, teachers. Coll Antropol, 28 (Suppl 2), 251–324. 13. Nelson, N. G., Alhajj, M., Yard, E.,M Comstock, D. in McKenzie, L.B. (2009). Physical Educati- on Class injures Treated in Emergency De- partments in the USA in 1997–2007. Pediatri- cs, 124 (3), 918–925. 14. Starc G. Strel J., Kovač M., Leskošek B., Jurak G. (2015). Analiza telesnega in gibalnega ra- zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2014/2015. Po- ročilo SLOfit _14-15. pdf. (2. 8. 2016). 15. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., So- rič, M. in Jurak, G. (2016). SLOfit 2016 – Letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2015/16. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja. 16. Steward, W. (2009). The Components of Good Acousticsin a High Performance School. Educational Facility Planner, 43 (4), 28–30. 17. Quick, J. C. ( 1999). Occupational health psychology: historical roots and future di- rections. Health Psychol, 18(1), 82–88. dr. Lovro Beranič, svetnik Grajena 66 Ptuj, Gimnazija Ptuj lovro.beranic@guest.arnes.si