I ///^ 4/AND ^yuSucG. jar* NO. 34 Ameriška Domovina /i-n/t e R i ei% rti-ho ivi e INSPIRIT SLOVCNIAN IN LANGUAGE ONLY MORNIN« NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING. FEBRUARY 17, 1949 ________ LETO LL— VOL. LI. VESTI IZ SLOVENIJE PARTIJA JE ZMEDENA. — Mladi partijci nič ne mislijo in so vdani Titu. Stari s strahom gledajo v bodočnost. Pričakujejo, da bo še precej obračunavanj med starimi in mladimi radi prešnjih sporov in radi različnega mnenja glede sodelovanja z Rusijo. SPREMEMBE V VOJSKI. — V zadnjih mesecih je bilo zelo veliko sprememb v vojski. Menjali so poveljujoče častnike. Tudi po tovarnah in krajevnih svetih so menjali uradnike. Več-krat kak partijec izgine preko, noči kot je poprej izginjala reakcija. , UDARNIŠKO DELO. — V novembru so dekli v vseh tovarnah v Sloveniji po enkrat na teden za pomoč stavkujočim rudarjem na Francoskem. Za isti namen so krajevni odbori tudi pobirali, obvezne prostovoljne prispevke. TITOV VLAK. — Ko je bil v Ljubljani kongres komunistične stranke, so ljudje imeli priliko občudovati titov vlak. Cesta in železnica iz Ljubljane na Gorenjsko je bila vseskozi lepo okrašena. V Kranju je med dnevi kongresa stal Titov vlak. Popolnoma belo pleskan, lokomotiva amerikanska, poslala'jo je UNRRA, vsa olepšana, vsa v vencih. Silno luksuzna oprema. Knjiga slovenske tragedije še nekaj izvodov Koledarja Svobodne Slovenije ima Ameriška Domovina v zalogi. Tisti, ki so brali to imenitno knjigo, precej dijakov, nekaj jih je pa pravjj0) da bi jo res moraIa pobegnilo, šef vse srednješolske imeti vsaka slovenska družina, špijonske službe ima svoje prostore v st. jakobski poštni direkciji. Piše se Trošt Rado, bivši študent, komisar brigade in divizije ’DR. CUNDER, zdravnik iz Ježice pri Ljubljani, sedaj vse-učeliški profesor v Ljubljani, hud komunist in nekdaj zločinsko neusmiljen partizan je prišel v Avstrijo. Prav, da je begunec. Niso še mogli ugotoviti ali je to ena izmed podgan, ki zapuščajo titovsko ladjo, ali ga je v inozemstvo poslala OZNA. MINISTRSTVO ZA NOVO-OSVOBOJENE KRAJE se je ustanovilo na Voloskem. Ti nesrečni novoosvobojeni kraji namreč ne spadajo v nikako državo federativne Jugoslavije ampak so zanje napravili posebno ministrstvo v Belgradu. Sedaj so pa na Voloskem odprli sedež uprave tega ministerstva. Minister je seveda titovski general-lajtnant Večeslav Holjevac, ki' mu ne gre za nič drugega kot zato, kako se bo v teh novih krajih razvijala komunistična stranka. Pismo iz Anglije Koncem meseca bo kardinal Griffin v Londonu blagoslovil tako dobra je. če pri tem upoštevamo, da so knjigo spisali ljudje, ki so se komaj naselili v Argentini in morajo delati težaška dela od petih zjutraj do sedmih zvečer, potem pa pišejo z največjo požrtvovalnostjo, jim mora vsak izreči priznanje in čestitke. Najbolj bodo pa veseli, če jim bo knjiga šla hitro v denar, da bodo mogli prihodnjič napisati in izdati še kaj lepšega. Naročite Koledar Svobodne Slovenije pri Ameriški Domovini Stane $2.75, s poštnino $3. ■o--------------------- Gov. Lausche preganja riskantne igre Columbus. — Governer Lausche uspešno nadaljuje borbo proti organiziranim riskantnim igram in stavam. Zakon, ki bi dal governerju pravico, da odstavi šerife, ki ne preganjajo zakotnih igrišč, je šel v legislature. Skupna akcija USA Anglije in Francije raž kardinala Washington. — Vlada USA, Velike Britanije in .Francije se posvetujejo ali 60 milijonov za ceste v Ohio Columbus. — Ohijski direktor za ceste bo v lfetu 1949 imel na razpolago okoli 60 milijonov dolarjev za izboljšavanje in gradbo cest. Direktor je sicer izjavil, da je ta znesek veliko premajhen, da bi se ceste v Ohio mogle v primerno hitrem času dobro urediti, a tudi ta znesek bo omogočil, da bodo ceste vzdrževane v dobrem stapju in da se bo nekaj lahko tudi moderniziralo. I Darovi za berime V našem uradu * so darovali sledeči za slovenskq begunce ali za Katoliško ligo: John Potokar iz Chardon, Ohio, je daroval $2Q. Po $10: Frank Bogovič, Schaefer Ave., Jphn Rožanc, Babbit Rd. ni neimenovana. Po $5: Josephjne Gruden. Leadville, Colo., Mrs. Zajc 1187 E. 61. St. Antonia Oratch iz Ashland, Wis. je darovala. $2, Michael Prebil iz St. Louis, Mo. $1.50 in neimenovana $1. Iskrena zahvala Vsem skupaj za njih blagodušne darove za slovenske reveže. Apeliramo še na druga dobra srca, da bi v ta namen kaj prispevali po svojih močeh. Tudi kitajski komunisti že preganjajo Nanking. — Komunisti so že začeli nastopati proti Evropejcem in zlasti proti misijonarjem vseh ver. Ukazali so, da se v vseh šolah mora opustiti poučevanje verouka in da 3e mora namesto tega poučevati komunizem, marksizem in ljeninizem. Komunisti že uprizarjajo javne demonstracije, na katerih je množicam ukazano, da zahtevajo izgon vseh zapadnih, zlasti ameriških časnikarjev in drugih zastopnikov. Konzularni uradniki Amerike in drugih držav, ki so ostali na ozemlju, ki so ga zasedli komunisti, nimajo nika-kih dipolmatskih pravic. Ne morejo izvrševati nikakih službenih dolžnosti. Komunisti jih imajo internirane v stanovanjih. Pismo iz Nemčije Dragi gospod urednik. — Sporočam SB% JVlife. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Card Party— 1317, COF, bo ime!o iutri ve' Card party Oltarnega dru- čer ob 7:30 sejo y šoli sv. Vi-stva v Collinwoodu prihodnjo da, soba št. 2. Vsi člani naj nedeljo ne bo v Društvenem se po možnosti udeleže. Mr. Defenbacher ostane načelnik fin. direkcije Columbus. — Glavni državni pravobranilec je izdal uradno čas liTpriliko, da te da“n skupno proslavimo. Upamo, da bo to domu ampak v cerkveni dvorani. Kdor se je včeraj kaj spodtikal nad to pomoto, naj gleda, da bo gotovo prišel k tej prijetni domači prireditvi. Pri vratih in po mizah bodo dobitki. Tretji red »v. Františka— Tretji red sv. Frančiška ima sestanek v cerkvi sv. Lovrenca v nedeljo 20. februarja ob dveh popoldne. Katoliiki dan— Zveza Najsv. Imena je vzela v najem prostore Braeburn Park, 25000 Euclid Ave. za dne 3. julija. Na tem prostoru smo Slovenci že večkrat imeli naša zborovanja. Lepo prosimo naj društva in klubi ne prirejajo ta dan ničesar drugega, da bomo vsi imeli direkcije, ki ga je bil postavil governer Lausche, pa ga državna legislature ni hotela potrditi, D. Defenbacher, pravilno imenovan in lahko ostane na svojem mestu kljub temu, da ga legislature ni potrdila. Pogodba med Vatika nom in Italijo stane v veljavi Vatican. — Predsednik ita. [ongresom komunistične partije so dobile gostilne mesarije, pekarije in druga prehranjevalna podjetja ukaz, kaj vse morajo pripraviti za kongresnike. Blago so dobila podjetja iz dr- ___aJa pred Zvezo Narodov pridno misijonari med nami, bo ne Britanska vlada je vložila lep dan Slovenskih Katoliških Amerikancev. Prva obletnica— V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 200. cesti maša za pok. Angelo Dežman v spomin prve obletnice njene smrti. Pozdravi za Chisholm— Jerry Maršič, ki stanuje sedaj v Clevelandu na 1245 'E. Za 1. obletnico— V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. Mary Salamon v spomin prve obletnice njene smrti. Euclid vabi— Demokratski klub v Eucli-du vabi na card party in ples jutri večer ob 8 v SDD na Re-cher Ave. Bo prav prijetno. Prva obletnica— V soboto ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Ano Ponikvar v spomin prve obletnice njene smrti. Tamburaši pridejo— V nedeljo 27. februarja bo v glasbeni dvorani v Clevelandu tamburaški zbor univerze Du-quesne, Pa. Začetek koncerta bo ob 3 popoldne. Pri zboru sodeluje 22 mladih umetnikov, zborovodja je poznani slovenski umetnik Matt L. Gouže. Vstopnice so že naprodaj v Goluho-vem pogrebnem zavodu na 4703 Superior Ave. Čestitke— Hvaležni otroci, sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo Mr. in Mrs. Louis Oswald na 17206 Grpvewood Ave. k njuni 24 obletnici poroke, ki jo praznujeta 21. februarja, še mnogo srečnih in veselih. potem z njo romal od skupine' do skupine. Po dosedanjih podatkih stanujejo naseljeni Slovenci v Angliji na 120 mestih že drugi protest. Sedaj so v študiju filmi aktov, ki sta jih prinesla madžarska pribežnika La- žavnih skladišč, delati pa so mo-|te3a otoka. Pa se še vedno novi rala zastonj. Bilo je vsega, tudi oglašajo. Doslej so Slovenci- m najdražjih jedil in pijač v izobilju. AMERIŠKE LIMUZINE so sploh Jugoslovani glede pridnosti še na višini. Prav posebno je dobra skupina slovenskih di- zlo Sulner in njegova žena Han- raztreseni po Nemčiji v raznih na in ki so se čitali- v procesu kot | šfchphlah, a nimajo prilike, da obtežilni materijah bi dobivali slovensk,’ žasop'8' Ta' ko list potuje iz roke v roko. med dnevi kongresa švigale med jakov, ki kljub s,abim razme-Ljubljano in Bledom. Ko se je ram’ trdemu delu, marljivo Stupa pripeljal Tito, je bilo vse za-^ dira ter ne pozabi Boga in Slo-straženo, da bi miš ne mogla do genije. Jugoslovanov je doslej njega | Angliji kakih 10,000. Od tega K VOJAKOM KLIČEJO. - ie Slovencev kakih 600, okrog Upoklicali so letnik 1928. Na- 400 je Hrvatov, drugi so pa veči-še Slovence so nagnali v vagone noma Srbi, le malo jetudi Romuna postajo v D. M. v Polju in jih nov, Nemcev in Madžarov iz Ju- odpeljali ha jug. V Slovenijo so pa prišli Srbi, Makedonci in drugi z juga. NA SREDNJIH ŠOLAH veliko aretirajo. Komunisti trdijo, da jim srednješolska mladina ni zvesta in dovolj komunistična. Pravijo, da je tam veliko reakcije. Zato so postavili v šole veliko špijonov, zaprli so Tri na dan UNRRA je poslala po vojni v Jugoslavijo skoro za pol bilijona dolarjev živil in drugih potrebščin. Te dobrote je delil — ruski polkovnik, torej vemo, kam je vse šlo. • e * Vrhu tega je bilo poslanih iz Amerike na tisoče in tisoče paketov s hrano in še vedno dežujejo iz Amerike v Jugoslavijo paketi. Pa kot bi metal v morje, nikjer se ne pozna, kot bi bilo vse zakleto. goslavije. Razmere so še kar povoljne. Včasih res pokažejo oblasti kako nenaklonjenost na-pram beguncem in nekateri podjetniki nimajo srca in razumevanja. Kljub tako gosti naselje-nosti prebivalstva vedno manjka delovnih moči. Mladi Britanci- nočejo v jame. Vsak gre rajši v tovarne, kjer je.boljša plača in lažje delo. Razmere med nami se počasi urejajo. Trdo delo vsakega spametuje. Daj Bog, da se vsi begunci kmalu vrnemo v našo domovino. Naš ubogi tovariš Šinkovec je še vedno v bolnici. Božične praznike smo lepo praznovali. Rev. Kunstelj je prišel k nam in g. Jančar in njegova gospa ste bila. Kljub temu smo imeli- domoto-; žje. Prisrčen pozdrav Vaš Peter Selak. Vorveška pristopi k Zapadni zvezi London. — USA je povabila Norveško, da pristopi kot članica v Severno atlantsko obrambno pogodbo. Sodijo, da je norveško javno mnenje že odločilo za pristopitev. Samo komunisti so v opoziciji, v3e druge stranke so za pristop. Morda bo pristopila tudi Danska, Švedska pa je zaenkrat odločila, da ostane še nadalje neutralna. 1 In je zakleto ... in bo zakleto .. . dokler bodo gospodarili v Jugoslaviji ljudje, ki ne poznajo drugega kot rdeči evangelij, ki ga tlačijo narodu v usta namesto hrane. Zato pa divja tam zdaj jetika in mori stare in mlade. Zapustil komunistično vlado Lake Success. — Dr. Josepfi Korbel, dosedanji zastopnik če-hoslovaške v mednarodni komisiji za Kašmir, ki je uspešno dosegel sporazum v sporu radi te dežele med Indijo in Pakistanom, je zapustil češko diplomatsko službo in zaprosil, da sme ostati v USA kot politični begunec. češka vlada je na njegovo mesto poslala komunista. zanjq. List je zanimiv. Posebno rad čitem razna poročila iz Slovenije. Takoj ko list preberem, ga pošljem našim rojakom, ki so njo in Vaticanom ža trajen do-1 Chisholm, Minn, govor, ki ga bo vedno spoštova- Vabilo na sejo— la. j Društvo Dvor Baraga št. Razne najoovejše svetovne vesti Prav lepe pozdrave Vam pošilja Vaš rojak Franjo Morde-ja, Hamborn bei Duitsburg. VATICAN. — Papež je dal že svojo peto izjavo v tem tednu o tragični obsodbi kardinala Mindszenty. Sprejel je v svečani- Grindstone, Pa. naznanjate, da Iz raznih naselbin DULUTH, Minn. — V bolnišnici St. Mary je dobro prestala operacijo Mre. J. Pluth iz Chisholma, članica KSKJ. — Ravno tem se zdravi Mrs. M. Vidmar tudi iz Chisholma. — V General Hospitalu v Hibbingu pa se zdravi Mrs. J. Mlakar iz Chisholma. NOVI GROBOVI Severna Irska ostane z Anglijo Belfast! Irska. —• -Severna Irska je imela svoje državne volitve. Izidi volitev kažejo, da so dobili večino pristaši skupnosti z Anglijo.. Tieti, ki so zagovarjali naj se budi severna Irska priključi svobodni irski državi in prekine vse zvejze z britanskim imperijem sb ostali v manjšini. —-----o------ Rudolph Krampel V sredo popoldne je nana-gloma zbolel, ko je barval ga-solinsko postajo na E. 140 St. in Lake Shore Blvd. in čez par ur je umrl v Emergency Clinic bolnišnici Rudolph Krampel, star šele 32 let, stanujoč na 651 E. 97 St. Tukaj zapušča soprogo Evelyn roj. Kotsch, očeta Anton doma iz vasi Tomažini, fara Rob pri Velikih Laščah, mater Anna, rojena Vidmar, doma iz Sv. Vid pri Stični, brata Anton ml., sestro Mrs. Anna Gruden in več sorodnikov. Rojen je bil V Clevelandu in je bil barvarski kontraktor. Pogreb bo v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Žele na 458 E. 152 St. Čas še ni določen. Družina je poprej živela dolgo let na E. 67 St. Thomas Carroll V sredo zvečer je preminul Thomas Carroll, stanujoč na 829 E. 149 St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Žele. Več poročamo prihodnjič. Uporniki na Poljskem Varšava. — Poljska varnostna policija je pobila pet članov podtalne uporniške organizacije, ki vodi borbo proti komunistični vladi na isti način kot je preganjala svoj čas naciste med okupacijo. cerkvi sv. Vida maša za. sedmino za pok. Andrejem Bajt. rZadušnica— V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Louis Papeža. Zaroka— Mr, in Mrs. Martin Locke iz avdijenci vse poslanike in ambasadorje, ki so akreditirani pri sveti Stolici in, ki so prišli- skupno Sv. Očetu izraziti sožalje nad procesom proti kardinalu. V imenu ambasadorjev je govoril ambasador Columbije kot najstarejši. Papež je med drugim tudi rekel: Z vso gorečnostjo želimo in pričakujemo trenotek, ko si bodo narodi podali roke in sodelovali vsi, da se vzpostavi eloveko-ljublje in složnost med vsemi, ki so sedaj razbiti in raztrgani, ker sovražijo in se prepirajo.” Papež je zopet izrazil bloboko obžalovanje in žalost nad vsem kar se je krivičnega zgodilo kardinalu v Budimpešti-. Označil pa je sodno postopanje proti kardinalu samo kot enega izmed dogodkov v stalnem sedanjem boju med cerkvijo in komunizmom; Ta borba pa ni nič drugega kot reakcija krščanske vesti in celo samo človeške naravne vesti proti zatiranju, proti preganjanju, proti krivici in proti zaničevanju in žameten ju vsakih sledov svetih pravic in načel. Papež je tudi v svojem odgovoru diplomatom končal z molitvijo za mir in slogo med narodi. Avdijence se je udeležilo 34 zastopnikov držav. Papež jih je sprejel v konzistorijski dvorani. » • » GENEVA ŠVICA. — Rusija, Ukrajina in Belo-Rusija so izstopile iz Svetovne Zdravstvene Organizacije, ki je organizacija Združenih Narodov. Izstop so sovjeti in njihovi sateliti utemeljili češ, da so zvezani s članstvom v tej organizaciji toliki stroški, da jih njihove države ne zmorejo. Ta izgovor je seveda iz trte zvit, ker so vse izdatke določile države-članice same in je zlasti Sovjetska Unija imela odločilen upliv pri sestavi programa in proračuna. Sodijo pa vendar, da te izstop še ne pomeni, da bodo sov- se je njiju hčerka Susan zaročila z Rajmondom F. Champa iz 1049 E. 185. St. Njegovi starši lastujejo znano gostilno Glen Park Cafe. Zaročenec objskuje John Carroll univerzo. Prva obletnica— V pondeljek 21. feb. ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Josepha Raušel v spomin prve obletnice njegove smrti. Rojenice— Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek, 616 E. 117. St. in jim pustile krepkega sinčka prvorojenca v bolnišnici sv. Ane. Materino dekliško ime je bilo Shirley Kooman i-z Lyndhurst, O. Srečni ata je sin Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek iz Burgess Road. Čestitke! jeti in sateliti že izstopili iz Zveze Narodov kot take. Sovjetske Volitve predsednika Portugalske Liabona, Portugalska. — Za objave pravijo, da sovjeti ne morejo biti zadovoljni z delovanjem te organizacije. Svetovna Zdravstvena Organizacija deluje doslej tri lete. šele eno leto pa je kar se je uradno ustanovila in dobila svojo sedanjo obliko. Rusija noče Jugoslavije Belgrad. — Sovjetska Rusija je na jugoslovansko noto odgovorila sledeče: Jugoslovanska vlada je sama kriva, da Jugoslavija pe more sodelovati v gospodarski skupnosti komunističnih dežel in narodov, ker je sovražno nastapala proti Sovjetski Zvezi in drugim državam kominfor- LAKE SUCCESS. — V krogih Zveze Narodov je veliko zanimanje za akcijo USA in drugih zastopstev demokracij proti Sovjetski zvezi radi prisilnega dela in koncentracijskih taborišč v katerih so politični kaznjenci in obsojenci, pa tudi milijoni ljudi, ki so bili enostavno odvedeni, in so zaprti in morajo na prisilno delo čeprav nikoli sojeni in obsojeni niso bili. USA obtožuje Sovjetsko Zvezo, da so v teh koncentracijskih taboriščih nečloveške razmere in dokazuje, da se v Rusiji izrablja nad 20 milijonov ljudi huje in grše kot sužnje in živali. Daši so Sovjetski zastopniki takoj povedali, da se Sovjetska Unija za vse sklepe Zveze Narodov ne bo zmenila in nikoli ne bo dovolila, da bi kaka mednarodna komisija šla pregledovat razmere po taboriščih v Rusiji, vendar bo razprava o tej stvari vzbudila mnogo prhu, pokazala svetu grozote koncentracijskih taborišč pod boljševiki in dvignila obsodbo sveta proti tej industriji modernega suženjstva. volitve za predsednika repub- like je ostal na Portugalskem samo en kandidat, dosedanji predsednik general Carmona, ki je -predsednik^že 22 let. Kot o-pozicijski 'kandidat je nameraval nastopiti general Norton de Martos, a se je premislil in u-maknil svojo kandidaturo.. GRDINA PAZITE NA PETEK 18. FEBRUARJA &na Ameriška Domovina /1 VII III C-/1 >11—110 «enxsu • (JAMES DEBEVEC. Editor) «117 St. Clair Are. HEndenon ««2« Cleveland I, Ohio Published daily ex&spt Saturdays, Sundays and Holidays FEBRUARY sw MOD ms mo 1MU m ear 1*345 678 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 3021 22 23 24 25 26 2728 NAROČNINA Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. 'Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $6.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’’ V AMERIKI Moji spomini na S. Ladislavo Pavel (Piše Mrs. Antonia Denia, Chicago) Vmrli so častita Sestra prednica Ladislava Pavel \ Žižki v Prekumrji, Na to zaslužno sestro, štera je telko dobroga vči-nila za naš kraj i je bila tudi hči slovenski starišov v lepoj ob-mejnoj Cankovi više Sobote, imam tudi jaz najlepše spomine. Naj se je zato bar kratko Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ____________ No. 34 Thurs., Feb. 17, 1949 Resnica o svobodnem tržaškem ozemlju Iz dnevnega časopisja smo izvedeli, da sta dospela v ZDA iz Trsta gospoda Dr. Cohen in prof. Dulci, ter delata propagando za to, da bi se Svobodno tržaško ozemlje s Trstom zopet priključilo Italiji. Ker sta omenjena gospoda prišla v ZDA na pobudo italijanskih strank, ki delujejo v Trstu in so dejansko le podružnice central v Italiji ter zatorej delajo le to, kar jim narekujejo njih centrale v Rimu, smatramo za potrebno, da vsaj deloma informiramo naše prijatelje in javnost o dejanskem položaju na Svobodnem tržaškem ozemlju, Delovanje omenjenih dveh gospodov gotovo ni v skladu s skupnimi interesi tržaškega prebivalstva. Dejstvo je, da Trst ni samo italijansko temveč narodnostno mešano mesto z močno slovensko manjšino, medtem ko je neposredna mestna okolica absolutno slovenska. Geografski položaj mesta je tak, da je vanj mogoče pt;iti le preko slovenskega ozemlja, ki med Devinom in tržaškim predmestjem Bar-kovljami že vsaj tisoč tristo let sega do skrajnih severnih obal Jadranskega morja in je kompaktno naseljeno s Slovenci. Tudi Slovenci v mestu samem bivajo že preko tisoč let in so leta 1918 predstavljali dobro četrtino prebivalstva. Do prihoda Italije v Trst in pojava fašizma so Slovenci imeji svoje lastne kulturne, gospodarske, politične, in športne ustanove, kot narodno gledališče in opero, glasbeno matico, številna pevska društva, po vseh mestnih okrajih in predmestjih lastne čitalnice in knjižnice ter tudi lastno Časopisje. Slovenske banke in posojilnice so bile neprimerno močnejše od tovrstnih italijanskih zavodov. Vse to sta uničila Italija in pa fašizem. Fašisti so požgali Slovencem v središču mesta stoječo petnadstropno palačo “Narodni dom,” središče slovenskega kulturnega in gospodarskega delovanja, požgali ali poškodovali so slovenske narodne domove v predmestjih Brakovlje, Sv. Ivan in Skedenj. ■ Razpustili so vse slovenske denarne zavode, od katerih so nekateri imeli za seboj preko pol stoletja plodnega dela. Polastili so se brez sleherne odškodnine vsega premoženja slovenskih gospodarskih ustanov v Trstu. Do danes niso Slovenci dobili niti vinarja povračila za vse odvzeto, zapler njeno ali požgano narodno imetje, niti jim niso bili vrnjen^ njihovi narodni domovi. Tako zatiranje, kot ga ni doživel noben narod v Evropi in ki je trajalo celih pet in dvajset let, je še preživo v spominu tržaških Slovencev, da bi si želeli povratka Italije v Trst, katerega je v tisočletjih tržaške zgodovine posedovala komaj borih pet in dvajset let. Pri tem pa moramo poleg vsega še upoštevati, da v teh pet in dvajsetih letih niso trpeli samo tržaški Slovenci, temveč gospodarsko in moralno vse prebivalstvo, torej tudi italijanska večina. Saj je Trst pod Italijo od leta do leta hiral in se pretvarjal iz največjega srednjeevropskega bogatega pomorskega emporija v mesto rčvežev in brzeposelnih. Zato je bil sklep zaveznikov na pariški mirovni konferenci, da se ustvari neodvisno Svobodno tržaško ozemlje" prava rešitev, kajti le na tak način more Trst ostati v gospodarskem sklopu Srednje Evrope in tako nadaljevati z ono gospodarsko misijo, katero je. vršil od leta 1700 dalje. Ako je Trst gospodarsko propadal pod predvojno Italijo, ki je bila gospodarsko nedvomno močnejša, kot pa je po dolgoletnih fašističnih eksperimentih razmajana Italija, potem je jasno, da preostaja za Trst pravilen izhod: Ohraniti Svobodno tržaško ozemlje neglede na trenotne diplomatske in politične konstelacije. Le v Svobodnem tržaškem ozemlju je lahko zajamčena narodnostna enakopravnost Slovanov in Italijanov, ki žive na tem ozemlju. Le Svobodno tržaško ozemlje! lahko neovirano vrši ono gospodarsko poslanstvo, katprega je imelo mesto do leta 1918. Le na ta način bo lahko zajamčen trajen mir na tem stikališču med vzhodom in zapadom, severom in jugom. Le tako bo izločen večni kamen spora med Italijani in Jugoslovani in zagotovljen procvit mesta ter blagostanje njegovih prebivalcev. Z druge strani pa moramo tudi upoštevati, da je danes komunizem v Trstu oslabljen kot še nikdar. Priključiti Trst Italiji bi pomenilo tudi povezavo tržaške komunistične partije z italijansko. O tej pa vemo, da je danes Še močnejša in bojevitejša, kot pa je bila pred 18. apr. 1948, o čemer nam pač najzgovorneje pričajo številni štrajki in sabotiranja Marshallovega načrta. Zato pomenja ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja tudi ohranitev nove postojanke demokracije, novo postojanko pravice in svobode proti tiraniji in nasilstvu. To tembolj, ker jugoslovanski komunizem Trstu ni več nevaren, medtem ko osem milijonov italijanskih komunisotv v Italiji predstavlja za tržaški komunizem ogromno podporo in vzpodbudo, ako ki bi se dvi- spomnim i s tem obudim hvaležen spomin na njo pri vsej, ki so jo P9znali eli od. nje že prle kda kaj culi. V Žižke so prišli Sestra Ladislava pred 30 leti. Leta 1919 avgustuša 12 so našli kraji prišli pod Jugoslavijo. In tjakaj je kazal polkovnik in bridkeh smehljaj mu je igral na licu. Kako hladno, kako osvežujoče je izgledalo tisto zelenje v primeri z divjo rjavo, pusto puščavo —1 Visoka končasta skala je šrtlela iz planjave —| to je bil Amusir, začetek njihove žalostne usode! In-nižje doli, tam je reka zavila proti Hal-fi in sdčni žarki so se lesketali v njej. O, — ta tekoči, hladni lek, ki jih je spominjal na vodo in jim vzbuja! neznosne muke, poželenje po vodi —. Izgubili so svobodo, izgubili, dom, svoje drage, vse — pa le voda, voda, voda, to je bilo edino, česar so si želeli, na kar so mogli misliti. Gospod Stuart je rjovel in kričjil, naj mu prinesejo pomaranč, in neznosno hudo jim de- j lo njegovo vpitje. Pa saj njimi samim se ni godilo nič bolje—. (Dalje prihodnjič). Vink z kmtčugastimi kolesi. - Posebne vrste vlak, ki ga grade v Franciji, bo iz jekla, ki ne zarjam in posebnost pri tem bo, da bodo kolesa imela kaucugaste oj roče (tires). VozU boV&ro&o 75 milj med Parizom in Strasbourgom. Vozovi (vagoni) Joda m-pravljeni k posebno lahkega in močnega jekla, ki je znano pod imenom Klub “Ljubljana” Euclid, O. — Ko se malo poglobimo v preteklost, pa vidimo, da je preteklo že precej let, odkar je bil ustanovljen naš klub, ki še danes obstoja stoprocent-no. Pa saj ni nič čudnega, če obstoja že toliko let, ko je ustanovljen iz najboljšega materiala oziroma članov in članic iz vseh podpornih društev in posameznikov. Mnogim je še v spominu, ko je naš klub leta 1929 korakal na čelu društev in posameznih ustanov, da se plača stari dom — naša želja se je izpolnila. Drugič s pozidavo male dvorane. Zopet stari klub in društva so si podala roke in s pomočjo celokupnega našega naroda v Euclid u smo zadavili dva finančna sovražnika. Torej dva sta že v grobu. In zopet se na obzorju svetlika obris nove dvorane, ki jo vsi v Eu-clidu že težko pričakujemo. Ne ustrašimo se! še enkrat smo pripravljeni zasukati' rokave za napredek naše ‘bele Ljubljane.’ Ako smo premagali že dva finančna sovražnika, bomo tudi1 tretjega, samo poguma in dobre volje je treba in naše delo bo i-melo uspeh zagotovljen. Iz teh razlogov je naša zadnja redna seja sklenila, da se priredi predpustno veselico oziroma/domačo zabavo za vse čla-ntTm članice ter prijatelje in prijateljice naše ustanove. Zato vas vse, od blizu in daleč, prav vljudno vabimo, da pridete na našo predpustno veselico 20. februarja v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Vstopnina je prosta za vse. Na svidenje. Vabi odbor. Stanovanje bi radi Veteran in nevesta želita dobiti' 3 ali 4 neopremljene sobe, od E. 65. do 79. ceste, med St. Clair in Hough Ave. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EN 7682 ali EX 5607 po 4 uri popoldne. —(37) Kraška kamnoseška obrt 1&H6 Waterloo M. RE-NU A UTO BODY CO. Popravimo val avto In prabarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender)*- Welding, t J. TOŽNIK JOHN i______ GLenvtlle 3830 183 Eaot Hind Street MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik ar 1109 E. Slat ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Za predpust in pust V predpustu in na pust naše kuharice po stari navadi pripravljajo razne namizne posebnosti kot: krape (krape), flancate, špehovke, žolco, suho mesnino itd. Nova, velika in lahko razumljiva slovenska kuharska knjiga: Slovensko ameriška kuharica vam nudi vsa navodila in pojasnila za najboljše pripravljanje gori1 omenjenih namiznih posebnosti. Ako te knjige še ni v vaši kuhinji, je v vašo korist, da si jo kupite, oz. naročite. Stane $5. Dobi se v pisarni Mr. Aug. Hollander, 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. i a _m FANT S KRESINJA Vid: "In tu gospod Bohunc, j kaj takega še ni bilo na Kresi- j saj si na sončnen Kresnem br-denarničar, ljubljanski vese- nju! Le čemu hodijo motit lju-;du, ki si si ga tabo želela!” ljak in ponočnjak.” Idi ti preklicani gosposki pošto-1 Milena dahne: “Od jutranje “Kakor vidim, so sami boljši 'pači! Če morda kanijo odpelja- zore do sončnega zahoda sem ljudje,’’ de Poljanka. Iti Vida, mi, naj kar poskusijo,[te čakala tisti dan, a te ni bilo. Vid: “Tu je pa njegova so- Kresinjici jim bodo rajši vse Ali mi nisi obljubil, da prideš?” proga Ida, ki snovala je zavetje,tiste revsajoče gare razbili, za Poljamčevega Vida. In tu Vid pošepne Mileni: “Ti si je gospa Milena, nekdanja mo-'jokala, Milena?” Solzne oči Vid .nekoliko v zadregi: “Oprosti, Milena, nisem mogel. Hodil sem po tisti cesti ter pre- pa rada, še “Ne, imam jih rajši pa račke.” “Pečene, kaj?’’ “O, veste, backe imam rada in zajke, a nad vse pa morske prašičke.” “Gospodična, vi bi bili za nas kakor nalašč.” Sonja navdušena: “Kajne, gospod Jernač? Veste, vaše gredice so mi zelo všeč; cvetlice sploh nad vse ljubim, posebno na oknih ali pa v vazah. Oh, vsak dan bi jim prilivala, to bi mi bilo v največje veselje.” “Gospodična, oprostite, zdaj pa moram iti.” “Tako? Kam pa?” smehne: “Da, tudi jaz sem tu. Zdravi, gospod Poljanec!” Po-dasta si roke in se gledata nekaj časa. “A kod hodite, Milena, kod ste bili?” “'Nekoliko sem se sprehodila po vašem paradižu. Da si ga nagledam, naužijem in si ga za večno ohranim v spominu . “Vam je tako zelo všeč? Kar tu ostnite.” “Ali bi smela?” dahne Milena. * “0, prosim, zakaj ne. Prostora imamo dovolj; vi boste edini letoviščar.’ ’ Bizelj vpade v pogovor: “Veste, morske prašičke pa-“Gospodična Sonja tudi ostane sem, a se bojim, da bi mi ne — in jaz tudi.” ušli.” |“‘No, vidite, imeli bomo leto- “Morske prašičke? Sijajno! višče tu gori,” prikima Vid. Jaz grem z vami.” I V tem prihaja mimo Bara s “Ne, ne, je nevarno! Veste, polja. Bizelj pomigne Vidu, ta imajo morsko bolezen, a zraven'se ozre in zakliče: “He, Bara, še davico.” Tako se je Jernač si mar žela?” brž otepe ter beži okoli steljni- “Seveda, žela,” odvrne dekle, ka. Vid jo povabi: “Pridi bliže, Izletniška družba se bolj in Bara! No, le pridi, nič se ne bolj razvnema. Ko pošlje Vid boj!” še k Juršaju ipo vina ter veli | Dekle se plaho približa — in končno še Toneju prinesti har- Vid jo predstavi družbi: “Glej- lOU n. war Ji CUr moniko in kako okroglo zaigrati, tedaj se družba dodobra razvname. Milena 'se vrača s sprehoda. Zamišljena je in otožna: “Gospa Milena prihaja,” re- , te, gospoda, to je pa moja nevesta Bara, ki pravi, da je nihče ne mara.” Družba se zavzame: “Ooo! čujmo! Čujmo, čestitamo!” Milena se odmakne, 'Sonja se ja simpatija. Veš, Bara, lah- imaš Ne bodi tako otožna, jmišljeval, naj grem k tebi ali ko je tebi, svobodna si, izbereš Milena! Bodi vesela in smej se, ne. Nekaj mi je prigovarjalo, si lahko drugega fanta. A go-' spe Mlieni je srce zagrenjeno. Hudo je, Bara, težko je, mati. j saj ne vsete, kaj je trpeče srce1 moralo prestati . . .” Poljanka, Bara in Milena sej gledajo ter si sežejo v roke. I Poljanka bodri Mileno: “Po-j gum, gospa, kaj bi tugovali!” Milena se po sili nasmehne ter izusti z bridkim glasom!: “O, nič mi ni, ne skrbite zame.” Obrne sek Bari: "Cetitam Bara, v3o srečo vam želim!” Nato se obrne k Vidu: “In tudi vam, Vid, želim obilo sreče. .” V tem dregne nekdo Toneja — in ta brž raztegne harnioni-j ko. Vid objame Mileno ter zapleše z njo po ploščadi pred hlevi. Sirak se zasuče z Ido, čelustro z Emo, Žebre in Bizelj se pulita za Baro, nazadnje zapleše :z njo Zebre, a Bizelj gre tolažit Sonjo na vrt. Medtem prideta žanjici Manica in Len-čika s polja. Brž se ju oprime-ta Bohunc in Boltar ter zaplešeta vsak z eno. Pred hišo je zbrana množica ljudi ter strme pristostvuje temu izrednemu veseljačenju. Sredi največjega dela Poljančevi plešejo, in še celo po -dvoru in pred hlevi! Ne, a nekaj mi branilo. Nisem se ga ni kar vpričo popadla So-mogel odločiti, dokler se nisem nja: “Gospod Poljanec, ves e slednjič premislil in se vrnil, kaj: žal mi je, da sem pris a Veš, Celustra je nazadnje tudi tako daleč, ko sem doživela ta-moj prijatelj . . Milena, opro-ko razočaranje!” je izbruhni a sti mi, ne bodi žalostna!” z jokavim glasom. “Saj nisem žalostna, Vid. Hotela bi biti vesela a mi je taka, da bi vpila vpila na glas, da bi me slišale vse te poljane in se me usmilile. Vid, ti si me premamil. Rožo, ki sem ti jo dala takrat, sem videla za klobukom, ki so ga bili našli pri neki poročeni ženi ... Tam si baje prenočil — in to me je bolelo ...” Valček je bil v kraju, Vid ni vedel, kako bi Mileni odgovoril. Zvijal se je nekaj časa, dokler Vid se dobrosrčno smehlja: “Oh, gospodična BonjaT" veseli me, da vam ni bilo|treba peš hoditi tako daljo, aVnpak ste se pripeljali.” “Vsa lepa idila mi je zginila, zame mi Kresno brdo nič več zanimivo čeprav sem se ga tako zelo veselila.” Tako reče Sonja užaljeno. (Dalje prihodnjič) !------o------ Pomagajte Ameriki, kupujte V ir toru honde in znamke. —AND THE WORST IS YET TO COME ~in najhujše šele pride VŠEČ VAM BO NOV URAD NATIONAL CITY NA FIVE POINTS! Ako ste lokalni trgovec ali prebivalec tega naselja, vam bo všeč nov urad National City v tej okolici. Všeč vam bo, ker je priročen--—všeč vam bo, ker vam nudi vsako bančno postrežbo, ki jo zahtevate. Pridite kmalu, ali boste? “Naša sentimentalna začudi ter prične nemirno stopicati. Boltar s dopadenjem preme- če Sirak Milena.” Vid se začudeno ozre vstame 1 GRDINA PAZITE NA PETEK 18. FEBRUARJA ter ji stopi naproti. “Gospa ri dekle in reče: “Glej no, glej, Milena! Vi ste tudi tu? Nič'Poljanec, prav prikupno neve-nisem vedel, nihče mi,ni pove- sto imaš! Čestitam!” dal.” “Krasno dekle!” pritrdi Ce- Milena se za spoznanje na-| lustra. “Poljanec, kar zavidam te.” Vid pritegne Bam in mater bliže ter jima prične predstavljati, družbo: “Glejte, to je moj prijatelj Celustra. Oba hkrati sva padla tedaj v šoli a on je zdaj velika živina.” “Zato je hotel dati gospod za deset bokalov,” pritegne mati. Vse bi dal za tega vašega sina,” dostavi prijazno Celustra. Vid: “Glejte, to je pa gospod Boltar, jezični dohtar, in tu njegova soproga Erna.” “Ki se za Vida zelo vnema,” pritegne Ema. Vid: “In tu je gospodična Sonja, navduešna na naše brdo. Na velesejmu mi je bila za družico.” “A danes si zapustil sirotico,” de Celustra. “In si je izbral drugo lepotico,” -blekne Sonja jokavo ter zbeži proti vrtu. Vid: “In tu so trije bivši moji tovariši: Žebre, Bizelj in Sirak. Trije prijetni sanjači.” “A včasih tudi nergači,” dostavi Žebre. “V Gadovi peči dajejo duška svoji sreči.” “In svoji tegobi skeleči” “Lepo se sliši,” reče Poljanka. MHUIlllllNlll'1 NOW LAST TIME FEB. 2Ttf> Dally Mats (Except Feb; 14-15-21) at 2:15 Night« at S:1S—Door« Open at 1-7 P. M. h)- /!».■/ či/jROT mm er preeenti HEADED BY JOE WALCH WILD ANIMAL DISPLAY Renowned WALLENDA Hlgh-WIre-SUn MAN’S ____________________"Price: (Except Sat..Wash. Birth. $2.00. Nights: $ 1.50-12 $3.00—aU toe. Tax. Pric. A Washington*« Birthday, Ticket« Now at RICHh HALL BOX OFFICE. Prl ‘ “• * thd ____ -Matinee« tday): $1.50 and ------2.40 .50-52.00-$2.40 and Price«. Mat«.: Sat. »awe aa might Ml DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO’S BASEMENT Plačajte vse račune, dolgove z "enim" posojilom Na tisoče mož in žena iz Greater Clevelanda se -posiužuje Bank of Ohio pomožnega načrta, da z “enim” posojilom plača račune, dolgove in druge obligacije. Udobna odplačila se z lahkoto zmaguje za odplačilo tega posojila. DENAR TAKOJ NA VEČINO POSOJIL. PRIDITE ALI POKLIČITE MAin 8100 6 uradov—vzhodna in zapadna stran, v mestu THE BANK OF OHIO prej THE MORRIS PLAN BANK 921 Huron Road in podružnice Molke, aktualno $.95 GABARDINE HLAČE Ul Februarska posebnost v blagu! 2000 jardov finega, pralnega Rayon Pralnega 40'/, volna 00% Ra gon mere 29 do 36 Prve kakovosti hlače (slacks) narejene iz gladke 40% volne, 60% rayon gabardine. Bogate barve, čokoladno rujave ali teal plave . . . popularno umerjene na zipper zaponko Jih lahko oblečete za vašim športnim suknjičem ali jopičem. Mere 38 do 42 .5.95 Zaradi nizke cene, računamo q 35c za rob spodaj Sprejmemo naročila po pošti ali telefonu—CHerry 3000 BASEMENT, ODDELEK ZA MOŠKO OBLEKO. Regularno 1.49 vrste 1.00 JARD Vi si prihranite 49c na vsakem jardu ... je rayon crepe ... je pralno! Pride v vsake vrste vzorcih . . . VELIKI . . . MAJHNI . . . VIDNE . . . LAHKE! Vse barve, vkjučno črne in modre. 39 palcev Široki. BASEMENT ODDELEK BLAGA NA JARDE