Ostanite doma! Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2020, {tevilka 1, letnik 9 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2020 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Vesna Ro`man Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 4 Iz društva 9 Literarni koti~ek 20 Si-T 19 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 slovenskidom@bazovica.hr Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr ^ as priprave te številke Sopotij in naša življenja nasploh je mo~no zaznamoval in še korenito spreminja koronavirus. V teh kriznih in negotovih razmerah so med drugim zaprta tudi vrata društev. Zaustavlje­na je njihova dejavnost, odpovedane so vse prireditve in sre~anja. Do kdaj, ne ve nih~e. Vsebina te številke, nastala v zadnjih mesecih, najprej spremlja delovanje Zveze slovenskih društev, pred-loge in pobude vodstva na najvišjih ravneh v Sloveniji in hrvaškem, predvsem kar zadeva ohranitev jezika in krepitev položaja naše skupnosti ter pobude za najmlajše. Sedež krovne organizacije je obiskal velepo­slanik Republike Slovenije (RS) v Republiki hrvaški (Rh) Vojislav Šuc in tudi v prihodnje napovedal vso podporo, njena predsednica Barbara Riman pa se je v okviru prizadevanj za širitev dejavnosti na podro~je gospodarstva sešla tudi z rojaki v Avstriji in med drugim nadaljevala pobude za uvedbo slovenskega vrtca na Reki. Rubrika Iz društva omenja udeležbo tajnice KPD Bazovica na seminarju v organizaciji Sveta za narodne manjšine Rh v Zagrebu, mešani pevski zbor (MePZ) pa je imel poleg decembrskega, boži~no in novoletno obarvanega nastopa v društvu tudi gostovanji na Grobniku in v Zadru, na doma~em odru pa je društvo gostilo nastopajo~e iz reške Skupnosti ^rnogorcev in ob kulturnem prazniku znova tudi z Bistriškega. Fo­tografska skupina se je vklju~ila v humanitarni projekt v Crikvenici, mladinska je znova pripravila miklav­ževanje, skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila (SRSKI) je z obiskom razveselila varovance v domu upokojencev na reški Kantridi, v okviru odprtja programa Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 pa je med drugim potekal tudi koncert rock glasbe, na katerem so sodelovali tudi ~lani KPD Bazovica. Planinska skupina je pripravila vrsto izletov in obiskala predboži~ni Salzburg ter organizi­rala tudi predavanja o Kilimandžaru, soških poteh miru in nevarnostih v gorah ter pregled dejavnosti v letu 2018. Dramska skupina je požela uspeh tudi s prvim nastopom v Sloveniji in novo uprizoritvijo na doma~em odru. Pesem za Literarni koti~ek je znova prispevala neutrudna ustvarjalka Marija Šenk, rubrika Si-T pa poleg dejavnosti Sveta za narodne manjšine Rh omenja še glasbeni ve~er "frajtonaric" v goranski vasici Plešce. V rubriki Pogled z onkraj Snežnika se je Dragica Jakseti~ ozrla na aktualne krizne razmere, rubrika Sre~anja pa predstavlja dolgoletnega ~lana KPD Bazovica Bojana Grlico, ustvarjalca karikatur v Sopotjih, ki med drugim poudarja pomen druženja v društvu. Ravno temu se moramo na žalost zdaj odre~i, zato je dejavnost društev do nadaljnjega zaprta za javnost in omejena na najnujnejše, aktualne informaci­je pa bodo objavljene na spletni in Facebook strani KPD Bazovica in Zveze slovenskih društev. Spoštujte navodila pristojnih služb, varujte sebe in zdravje vseh sodržavljanov! y Uredništvo Uvodnik 26. november, Slovenski dom KPD Bazovica Obisk slovenskega veleposlanika na Hrvaškem N ovi veleposlanik Republike Slovenije (RS) v Republiki hr-vaški (Rh) Vojislav Šuc se je po nastopnem obisku na Reki in v Primorsko-goranski županiji (PGŽ) sre~al tudi z vodstvom Zveze slovenskih društev na hrvaškem in Slovenskega doma KPD Bazovica ter svetov slovenske narodne manjšine na mestni in županijski ravni, navzo~a pa je bila tudi skupina rojakov, ak­tivnih v teh organizacijah. Veleposlanik je sre~anje z najvišjimi predstavniki Mesta Reka in PGŽ ocenil kot koristno in poudaril, da se nekatera odprta vpra­šanja med državama ne vplivajo na sicer dobro in vsestransko 29.-30. november, Botel Marina, Slovenski dom KPD Bazovica Uvedba slovenš~ine v šole na Hrvaškem, delavnica Za slovenš~ino na vseh ravneh, foto: Marjana Mirkovi} V odstvo Zveze slovenskih društev je na delavnico o uvedbi slovenš~ine po modelu C v osnovne (OŠ) in srednje šole na hrvaškem povabilo vse slovenske organizacije – društva in svete ter predstavnike slovenske narodne manjšine (SNM), pa tudi u~iteljice. Vodila jo je predsednica krovne organizacije Barbara Riman, soorganizator dogodka pa je bila podpredsednica Jasmi­na Dla~i}. Delavnice so se udeležili vodilni ~lani društev in sve­tov Zvonimir Stipeti} (KPD Bazovica), Vasja Simoni~ (SKD Snežnik, Lovran in Svet SNM PGŽ), Cveto Šušmelj, Nadežda Ete­rovi} in Ana Šušmelj (SKD Triglav, Split in Svet SNM Splitsko­dalmatinske županije), Damijan Malnar (SKD Gorski kotar in Svet SNM Mesta ^abar), Boris Grželj (KD Lipa, Buzet), Miriam Pran (SKD Oljka, Pore~), Silva Šutar Vuji~i} (Društvo Slovencev, Labin), Boris Rejec (Svet SNM Mesto Reka), Robert Bav~ar in Alenka Stani} (Svet SNM Ob~ine Matulji), predstavnika SNM Ja­nez Jankovi} (Karlovška županija) in Nika Stock (Mesto Opatija) ter u~iteljica Vida Srdo~. Navzo~a je bila tudi Mihela Pauman Budanovi}, nova mlada mo~ slovenske skupnosti na hrvaškem. Sodelujo~i na delavnici so pohvalili prvo takšno sre~anje in temo ter se seznanili z vsemi koraki za uvedbo slovenš~ine. U~enje jezika prinaša veliko prednosti potomcem slovenskega rodu in vsem, zainteresiranim za jezik sosednje države, s katero je ob-mejno prebivalstvo tako ali druga~e že leta mo~no povezano. Žal sodelovanje med sosednjima narodoma, niti na slovensko skupnost na hrvaškem. Predsednica krovne organizacije Barbara Riman je na kratko predstavila delovanje društev in položaj slovenske skupnosti na hrvaškem ter opozorila na nekatere teža­ve, predvsem na prezrtost v medijih in na­sploh v RS ter na pomanjkanje kadrov pri uresni~evanju možnosti za uvedbo slo­venskega jezika po modelu C v osnovne in srednje šole na hrvaškem. Pri tem je izra­zila tudi upanje na nadaljnje dobro sode­lovanje z veleposlaništvom na tem in dru­gih podro~jih ter se Vojislavu Šucu naj­lepše zahvalila za napovedano pomo~ in obljubo, da "vrata veleposlaništva tudi v prihodnje ostajajo odprta za vse pobude slovenske skupnosti". y Marjana Mirkovi} je velika težava za uresni~evanje ve~ teh pobud pomanjkanje u~iteljskega kadra, na dolo~ene pasti pri pou~evanju ter po­manjkanje politi~ne volje in nenaklonje­nost okolja pa je opozorila Vida Srdo~ in kot primer navedla Pulj. Barbara Riman je navzo~e med drugim seznanila tudi z možnostjo uvedbe slo­venš~ine v predšolske ustanove oziroma organizacijo celodnevnega programa v slovenš~ini. Na pomen tega, da brez pod-pore lokalnih oblasti na hrvaškem ni pri~akovati uspeha, je posebej opozoril tudi Robert Bav~ar in enako kot ve~ dru­gih sodelujo~ih v tej smeri napovedal no-ve pobude. Te pa bodo zaživele predvsem ob nujni pomo~i Slovenije, je izpostavil Vasja Simoni~ in kot primer navedel dol­goletno in sistemati~no pomo~ Italije svoji manjšini na hrvaškem. Poudarjeno je še, da bi veljalo vzpostaviti vertikalo v izo­braževanju, in sicer od predšolske do vi-sokošolske ravni, ob hkratni zagotovitvi vseh možnosti za pridobitev in ohranitev kadrov ter na~rtovati štipendiranje. Barbara Riman je navzo~e seznanila tudi s tem, da je INV prevzel organizacijo izo­braževalnih seminarjev za u~iteljice in u~itelje slovenš~ine na hrvaškem ter da bo krovna organizacija svoje delovanje usmerila tudi na podro~je gospodarstva, pri ~emer bo eden izmed prvih korakov sodelovanje v projektu M. A. J. – Mreži (mladi) Alpe Jadran. y Marjana Mirkovi} 4. december, Cankarjev dom, Ljubljana Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) U rad Vlade RS za Slovence v zamej­stvu in po svetu je slovesno obeležil 25. obletnico svojega delovanja. Njegova ustanovitev (uradni datum jubilejnega delovanja je bil 26. oktober) je postavila temelj za razvoj posebnega državnega organa, v celoti namenjenega skrbi za slovenske rojake zunaj meja RS, oprede­ljeni s 5. ~lenom Ustave RS. Sprva v se­stavi znotraj zunanjega ministrstva s šestimi zaposlenimi se je ta urad s~asoma preoblikoval v samostojno vladno službo s sedemnajstimi zaposlenimi (2018) in od leta 2008 z ministrom kot predstojni­kom. Prek javnih razpisov zagotavlja finan~no pomo~ RS za dejavnost sloven-skih skupnosti v sosednjih državah in po svetu, z njihovimi organizacijami vzdr­žuje stalne stike ter spodbuja povezova­nje in sodelovanje z državo mati~ne kulture, organizira razli~na sre~anja ter spremlja in usklajuje dejavnosti pristoj­nih ministrstev na tem podro~ju. Slavnostni govorniki so bili minister, pri­ 5.-6. december, Reka, Umag Muca Copatarica M ed prednostnimi nalogami krovne organizacije je skrb za jezik, pred­vsem med najmlajšimi. Z željo približati jim jezik na zanimiv na~in in v dneh ve­selega decembra je Barbara Riman med drugim (sama namre~ pogosto v vrtcu bere in predstavlja slovenske slikanice) organizirala uprizoritev lutkovne pred-stave Muca Copatarica, navdahnjene po priljubljeni slikanici pisateljice Ele Peroci in izvedbi predsednice SKD Lipa iz Du-brovnika Tanje Baleti} Cizej. Na sre~o se je ve~dnevna stavka v šolah tiste dni kon~ala in Tanja Baleti} Cizej je s pred­stavo gostovala na Reki in dan pozneje v Umagu. Tanja Baleti} Cizej je že prvega dne zno­va navdušila najmlajše, najprej v vrtcu Mistral na Vežici, in zatem u~ence OŠ Ko­zala ter tudi vse vzgojiteljice in u~iteljice, po uspešnem nastopu polne pohval in zahval tudi pobudnici dogodka Barbari Riman, tokrat še v vlogi matere treh si­nov, dveh vrti~karjev in drugošolca, ki na OŠ Kozala obiskuje pouk slovenš~ine po modelu C. Predstava Muca Copatarica, izvedena v slovensko-hrvaški verziji, pa stojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Peter Jožef ^esnik ter državna sekretarka in višji sekretar USZS-ja Olga Belec in Rudi Merljak. Vabilu na slovesnost so se poleg nekdanjih najvišjih predstav­nikov tega urada odzvali številni gosti ter vodilni ~lani sloven-skih krovnih in drugih organizacij, med njimi predsednica Zveze slovenskih društev na hrvaškem Barbara Riman ter predsednik Slovenskega doma iz Zagreba Darko Šonc, predsed­nik SKD Snežnik iz Lovrana Vasja Simoni~ in podpredsednica SKD Nagelj iz Varaždina Barbara Antoli} Vupora. Ve~ na: www. gov.si y Marjana Mirkovi} Minister Peter Jožef ^esnik, foto: www.gov.si IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM je bila namenjena vsem in ne le tem u~encem, in kot je pouda­rila Barbara Riman, je bila to pomembna promocija slovenske kulture in jezika zunaj društev. Tanja Baleti} Cizej je ob gostovanju na Reki med drugim pove­dala, da z gostovanji povezuje slovenska društva na hrvaškem, ker živi v Dubrovniku, pa pogosto nastopa tudi za turiste iz Slovenije. Za seboj ima izvedbe ve~ del, med njimi je tudi ^istil­ka Marija, za katero je prejela dovoljenje za izvedbo od avtorja Toneta Partlji~a. Po zelo uspešni Muci Copatarici na Reki pri-~akujejo, da bo v prihodnje znova gostovala in predstavila tudi uprizoritev slikanice Kdo je napravil Vidku sraj~ico, v kateri bo sodelovala tudi njena dvanajstletna h~erka Eva. y Marjana Mirkovi} Tanja Baleti} Cizej s h~erko Evo, foto: Marjana Mirkovi} 4 Tanja Baleti} Cizej s h~erko, foto: Marjana Mirkovi} 10. december, Dvorana Ivana Mažurani}a, parlament RH, Zagreb Seminar o uresni~evanju OKVNM N a dan ~lovekovih pravic je v hrvaškem saboru potekal se­ minar o uresni~evanju pravic iz Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (OKVNM), enega izmed dokumentov Sveta Evrope. Seminar je organiziral Urad vlade Rh za ~lovekove pravice in pra-vice narodnih manjšin, ki ga vodi Alen Tahiri. Uvodoma so navzo~e poleg njega nagovorili še predsednik Sveta za narodne manjšine Rh Aleksandar Tolnauer, dr. Antonija Petri~usi} z zagre­bške pravne fakultete, podpredsednik hrvaškega sabora dr. Furio Radin in predsednik saborskega Odbora za ~lovekove pravice in pravice narodnih manjšin dr. Milorad Pupovac. V nadaljevanju so spregovorili predstavniki ve~ teles državne uprave Rh, ki sodeluje­jo v pripravi poro~il o uresni~evanju OKVNM, program pa je skle­nila razprava. Vanjo je na kratko posegla tudi predsednica Zveze slovenskih društev na hrvaškem Barbara Riman in se kriti~no ozr-la na aktualno družbeno ozra~je na hrvaškem in odnos do manj­šin. Kot drobno zanimivost velja dodati, da je bila slovenska skupnost tudi tokrat nekoliko prezrta, pri naštevanju manjšin jo je Poslopje parlamenta RH, foto: www.sabor.hr pozabil omeniti dr. Milorad Pupovac. y Marjana Mirkovi} 12. december 2019, 23. januar 2020, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Poslopje parlamenta RS, foto: www.dz-rs.si N a dnevnem redu 9. seje je bil govor o vklju~enosti tematike o slovenski skupnosti zunaj meja RS v izobraževalne pro-grame osnovnih in srednjih šol v RS. Sprejeli so priporo~ilo vladi o aktivnem pristopu v tej smeri in upoštevanje dosežkov omenje­ne slovenske skupnosti pri prenovi u~nih na~rtov v prihodnje ter priporo~ilo pristojnemu ministrstvu, da za u~itelje osnovnih in srednjih šol pripravi dodatna izobraževanja za ve~jo ozaveš~enost o tematikah slovenske skupnosti zunaj meja RS. Vabilu na sejo se je odzvala tudi predsednica Zveze slovenskih društev Barbara Riman in med drugim opozorila na aktualna vprašanja, predvsem kar zadeva ohranitev slovenskega jezika na hrvaškem. Barbara Riman se je udeležila tudi naslednje, desete seje, ki je potekala 23. januarja in je bila namenjena pregledu realizacije sklepov te komisije v obdobju od junija 2018 do decembra 2019. Na seji je med drugim Angelika Mlinar, ki vodi Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, opozorila na povezo­valni pomen slovenske narodne skupnosti v ~ezmejnih progra­mih na vseh treh (!) mejah in poudarila, da so ti po analizi Evropske komisije v zgornji tretjini vodil­nih programov po kriteriju ~rpanja sred­stev. Proces programiranja za naslednje obdobje se je lani za~el v okviru cilja na­ložbe za rast in delovna mesta kot cilj 1 ter v okviru ~ezmejnih programov z vsemi sosednjimi državami kot cilj 2. V okviru programa za hrvaško pa je lanskega sep­tembra z delom za~ela tudi ta delovna skupina. Pomen ~ezmejnega sodelovanja je pouda­rila tudi predsednica Slovenske kulturno­gospodarske zveze, ene izmed krovnih organizacij v Italiji, Ksenija Dobrila. Opo­zorila je tudi na nujnost strateškega na~rta RS in predlagala komisiji, da bi po eno sejo posvetila vsaki narodni skupno­sti, ta pa naj bi pred tem posredovala svoj razvojni na~rt in evidentirala podro~ja, ki potrebujejo podporo RS, pri ~emer je kot prednostni navedla vprašanji šolstva in mladih. Njen predlog je v celoti podprla tudi Bar­bara Riman in menila, da bi to prispevalo k spoznavanju posebnosti vsake izmed skupnosti in spodbudilo dolo~itev teh strategij, tudi za hrvaško, ki je v pripra- vi. Poudarila pa je tudi pomen sprejetja strategije s strani RS, saj bi to prispevalo k boljši organizaciji Slovencev zunaj me-ja RS. Ve~ na: www.dz-rs.si y Marjana Mirkovi} 17. december, Slovenska gospodarska zveza (SGZ), Celovec M. A. J. 2020 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM P rojektu M. A. J. se bo kot soorganiza­torica letos pridružila tudi Zveza Slo­vencev na hrvaškem. V okviru priprav na sre~anje M. A. J. 2020 je predsednica krovne organizacije Barbara Riman obi-skala Celovec in se sešla s predstavniki SGZ in podpredsednikom Felixom Wie­serjem. Med obiskom si je ogledala tudi Slovensko študijsko knjižnico in Mladin-ski dom v Celovcu ter ob tej priložnosti s sogovorniki spregovorila tudi o drugih možnostih sodelovanja. Obe strani sta 13. januar, Vlada RS, Ljubljana poudarili pomen izmenjave izkušenj in primerov dobre prakse ter sodelovanja med manjšinskimi organizacijami nasploh. Ve~ na: https://volksgruppen.orf.at y Marjana Mirkovi} Sre~anje s predstavniki gospodarskih organizacij rojakov iz sosednjih držav P redsednik Vlade RS Marjan Šarec je Sre~anja so se iz hrvaške udeležile vodilni ~lanici društva EU na pobudo štirih gospodarskih orga-korak Natali Iskra in Marijana Košuta Bankovi} ter predsednica nizacij slovenskih narodnih skupnosti v Zveze slovenskih društev Barbara Riman. y Marjana Mirkovi} Avstriji, Italiji, na Madžarskem in hrvaš­kem sprejel predstavnike SGZ iz Celovca, Slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta, Razvojne agencije Slovenska kraji­na iz Monoštra ter društva za razvoj ci­vilne družbe EU korak z Reke in Zveze slovenskih društev na hrvaškem. Na sre~anju so predsedniku vlade pred­stavili svoje delovanje, beseda pa je tekla tudi o možnostih sodelovanja v prihodnje. 3. februar, USZS, Ljubljana Medresorska gospodarska komisija V Ljubljani je zasedala medresorska gospodarska komisija, katere nalogi sta usmerjanje delovanja vseh subjektov gospodarskega delovanja v Sloveniji in sosednjih državah ter obveš~anje Vlade RS o izvedenih dejavnostih in uspehih. Koordinator Medresorske gospodarske komisije je Rober Kojc (USZS). Predhodno je bila oblikovana delovna skupina za skupno sodelovanje in ures­ni~evanje zamisli, ki jo sestavljajo ~lani, navzo~i na sestanku: Vladimir ^eligoj, Ro­bert Kojc, Andrea Kovács, Tamas Kovacs, Viktoria hanzsek, Andrej Šik in Felix Wie­ser ter Barbara Riman in Saša Kernjak Zubovi} iz hrvaške. Robert Kojc je na seji med drugim pouda­ril, da je naloga komisije predvsem vklju-~evanje mladih v ~ezmejne projekte – raz­li~ne programe in dejavnosti v sosednjih državah Slovenije, od Celovca in Trsta do Reke in Porabja –, kar bi krepilo ~ezmejno gospodarsko sodelovanje mladih. Med predlogi sta tudi sodelovanje z uspešnimi malimi in sred­nje velikimi podjetji ter vklju~evanje Slovenske izvozne in ra­zvojne banke (SID) v ~ezmejne projekte. Na seji so dolo~ili okvirne termine sestankov medresorske ko­misije v prihodnje in predlagali, naj ta sre~anja ve~krat poteka­jo v eni izmed sosednjih držav Slovenije. Kot je dogovorjeno, bo naslednja seja komisije predvidoma junija na Reki. y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} Barbara Riman (v sredini) s predstavniki organizacije SGZ, foto: https:// volksgruppen.orf.at 7 Koristno sre~anje, foto: https://volk­sgruppen.orf.at Krepiti tudi sodelova­nje na podro~ju gospo­darstva, foto: www. gov.si 3. februar, USZS, Ljubljana M. A. J. 2020, delovna skupina V okviru priprav na letošnje sre~anje M.A.J. 2020 je v Ljubljani potekal sestanek delovne skupine. Navzo~i ~lani (Andrea Kovács, Tamas Kovacs, Viktoria hanzsek, Andrej Šik in Felix Wieser ter Barbara Riman in Saša Kernjak Zubovi} iz hrvaške) so se dogovorili, da bodo tudi letos organizirali tri sre~anja. Prvo sre~anje bo predvidoma potekalo 27.–28. marca v Pliberku v Avstriji, kjer bodo mladi predstavili rezul­tate sodelovanja v regiji in tudi dosedanjih aktivnosti, predvsem jezikovne kompetence in ~ezmejno gledališ~e. Drugo sre~anje je na~rtovano na Reki sredi septembra. Osrednja tema bo jezik soseda in njegova uporabnost na trgu dela, poleg delavnice pa bosta organizirana tudi predavanje na Ekonomski fakulteti na Reki in družbeno aktivno delo s prostovoljno dejavnostjo pri urejanju zelenic pri vrtcu ali šoli, kjer poteka pouk slovenš~ine po modelu C. Tretje sre~anje je predvideno oktobra v Trstu, in sicer v sodelovanju s Trgov­sko akademijo in povezovanjem s predavatelji na tamkajšnjih slovenskih šolah. y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} 5. februar, Mesto Reka, Reka Oddelek za vzgojo in šolstvo V okviru prizadevanja za vzpostavitev celodnevnega sloven- skega vrtca na Reki in po ve~ neuspešnih za~etkih je napo- sled (znova) potekalo sre~anje z vodstvom mestnega oddelka za vzgojo in šolstvo na Reki. Pobudi predsednice Zveze slovenskih društev Barbare Riman se je tokrat hitro odzvala vodja tega oddelka Sanda Sušanj. Pazlji­vo je prisluhnila navedbam Barbare Riman in predstavitvi do-sedanjih prizadevanj. Sanda Sušanj je obljubila vso podporo projektu ter napovedala preverjanje zanimanja med starši in vzgojiteljicami ter soglašala s pomembno vlogo dvo- in ve~jezi~nosti za razvoj otrok. y Marjana Mirkovi} 21. februar, Mestna knjižnica, Pore~ Slovenska društva na Hrvaškem 1886–1991 ve~ino podatkov pa je ~rpala iz starega hrvaškega in slovenskega tiska ter sku­pno zabeležila ve~ kot petdeset društev. Ta so sprva nastajala zaradi eksisten~nih potreb, hkrati pa bila usmerjena tudi k drugim vrednotam, pomembnim v dolo~enih obdobjih, od tistih na podro~ju kulturne, umetnosti, prosvete in narod­nostnih vezi do številnih drugih, kot ka­že zgodovinski presek njihovih široko razvejanih dejavnosti. Vasja Simoni~ je poudaril, da gre za pomembno delo, ki na ve~ kot tristo straneh prinaša za slo­vensko skupnost dragocene, zanimive in nove podatke, ter napovedal, da je v na~rtu tudi izdaja v slovenskem prevodu. Predstavitve so se med drugimi udeležili V prostorih poreške mestne knjižnice in v sodelovanju s SKD in avtorici ~estitali tudi minister, pristo-Oljka je potekala prva predstavitev obsežne publikacije av-jen za Slovence v zamejstvu in po svetu, torice dr. Barbare Riman o slovenskih društvih na hrvaškem v Peter Jožef ^esnik, poreški župan Loris obdobju od leta 1886 do leta 1991. Peršuri} in predsednica SKD Oljka Mi­riam Pran. Poleg avtorice sta delo predstavila predsednik SKD Snežnik iz Lovrana in Sveta slovenske narodne manjšine PGŽ Vasja Simo-Knjiga Slovenska društva na hrvaškem 1886–1991 je na vpogled tudi na knjiž­ ni~ v imenu založnika ter recenzent in redni profesor na reški nih policah KPD Bazovica na Reki. filozofski fakulteti dr. Darko Dukovski. Dr. Barbara Riman je med drugim povedala, da je knjiga nastajala od leta 2011, y Marjana Mirkovi} 29. november, Svet za narodne manjšine RH, Zagreb Izobraževalni seminar IZ DRU[TVA S vet za narodne manjšine Rh je za or-ganizacije narodnih manjšin organi­ziral izobraževalni seminar o interaktiv­nem na~inu letošnjih prijav programov kulturne avtonomije in poro~il o porabi lani prejetih prora~unskih sredstev. Pou-~en je bil v ve~ pogledih, med drugim so predstavili ve~ novih pravil in obveznosti za prijavitelje programov, opozorili na napake, ki se dogajajo pri pisanju prijav in tudi letnih poro~il, ter posebej opomnili vse, ki oddajajo prijave z nerealnimi pri-~akovanji in poro~ila, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem. Seminar je bil hkrati dobra priložnost, da se predstavniki mnogih manjšin spozna­jo med seboj ter se po sre~anju družijo in si izmenjajo izkušnje. Navzo~a sta bila tudi predsednik Sveta za narodne manj­šine Rh in predstojnik strokovne službe Aleksandar Tolnauer ter njegov names-tnik Tibor Varga, oba odprta za vsa vpra­ 29. november, Grad Grobnik šanja udeležencev seminarja. Menim, da bi takšne seminarje lahko organizirali ve~krat, in sicer o razli~nih temah, saj se je pokazalo, da nekateri udeleženci še vedno ne poznajo osnovnih zadev (kot so izpolnjevanje naloga za potne stroške in podobno). Sre~anja so se udeležili tudi predstavniki ve~ slovenskih dru­štev, med njimi predsednik SKD Snežnik iz Lovrana Vasja Si-moni~ in tajnica KPD Bazovica z Reke Sandra Grudeni}. y Sandra Grudeni} MePZ KPD Bazovica na prireditvi Grobniška jesen Po deževnem dnevu smo se pripeljali na Grobnik in zbrali pred prenovljeno sokolsko dvorano, ki so jo uredili v prijeten kamnit prostor z obokanim stropom. Dvorana je zelo akusti~na in je na­ša pesem v njej zelo lepo zazvenela. Naš zbor je zapel šest slovenskih: Bazovica, Podjuna!, Kraška jesen, Na jezeru, V Tamar in Mravlja je v mlin pelala. Viškovski zbor je zapel šest ~akavskih pesmi, za konec pa smo skupaj zapeli še štiri: Nasmijana Mare, Sunce na Kvarnere, La Monta­nara in Del tebe. Poleg obeh zborov sta nastopila tudi ~akavska pesnika Zvonko Turak in Ivan Rudanovi} ter premore popestrila s svojimi verzi. Zvonko Turak je napisal veliko pesmi, ki so bile uglasbljene za festival Melodije Istre in Kvarnerja, tako da smo jih nekaj kar vsi skupaj zapeli, saj so nam dobro znane. Po nastopu smo se vsi preselili v prostore galerije, se z doma~ini pogostili in še kakšno zapeli. y Zvonimir Stipeti} 3. december, Športna dvorana, Crikvenica Da bo Uspeh še uspešnejši! F otografska skupina KPD Bazovica je podprla in se vklju~ila v humanitarno akcijo crikveniškega društva za otroke s po­sebnimi potrebami in osebe z invalidnostjo Uspeh. Dogodek je potekal ob mednarodnem dnevu oseb z invalidnostjo in foto­grafska skupina je podarila del svojih fotografij s prejšnjih razstav. Z njimi so okrasili športno dvorano in prostore društva Uspeh, kjer je potekal humanitarni koncert za zbiranje sredstev za delovno-terapevtsko delavnico. Za sodelovanje in darilo se je društvo Uspeh fotografski skupi­ni KPD Bazovica posebej zahvalilo s priložnostno zahvalo. Do­bro je delati dobro! y Mirjana Brumnjak 5. december, Slovenski dom KPD Bazovica Miklavževanje M iklavž je tudi letos imel veliko dela, ker so bili vsi naši otroci zelo pridni. Veselo miklavževanje so poleg pripove­dovalke Anje Moran lepo popestrile mlade ~lanice društva Ahec iz Jasena pri Ilirski Bistrici: hana Logar, Vita Gomba~, Nina Ferlež, Lucija Šajn, Špela Uj~i~, Lara Rolih, Neža Primc, Lara Gašperši~ in Maja Primc. Imenitno so nam razložile, zakaj med-vedki prespijo zimo. S skupnimi mo~mi smo zatem priklicali Miklavža, ki je prinesel zvrhan koš daril. Po obdarovanju pa je v Slovenskem domu omamno zadišalo po boži~nih piškotih, ki so jih otroci pekli in okraševali skupaj s starši in starimi starši. Bili so odli~ni! Miklavž znova obiskal mal~ke v društvu, arhiv KPD Bazovica. hvala vsem, ki ste sodelovali in bili v pomo~! y Sandra Grudeni} S lovensko društvo Lipa iz Zadra vsako leto ob mednarod­ nem dnevu ~lovekovih pravic za svoje ~lane in ob~instvo pripravi prednovoletno sre~anje in kulturni program s pesmijo, besedo in likovnimi dosežki. SKD Lipa že ve~ let pomladi organizira likovno kolonijo in na­njo povabi predvsem ustvarjalce iz Slovenije in slovenskih dru­štev na hrvaškem, nastala dela pa pozneje predstavi na razstavi. Na lanski koloniji je med drugimi denimo sodeloval Marjan Miklavc, ki je pred leti gostoval tudi v KPD Bazovica. Tokratno prireditev v organizaciji SKD Lipa je popestril tudi MePZ KPD Bazovica, kar nam je bilo v posebno ~ast. Program je napovedalo odprtje razstave likovnih del, pri ~emer smo ob priložnostnem govoru zapeli dve pesmi, zatem pa se preselili v multimedijsko dvorano. Kulturni program se je nadaljeval ob naši pesmi in s poezijo zadrskih pesnikov. Ura je hitro mi-nila, polna dvorana pa je nastop pozdravila z navdušenim ogled mestnega jedra z bogato zgodovino ploskanjem. in veliko znamenitostmi. Domov smo se Vsi skupaj smo se zatem ob okrep~ilu še nekaj ~asa podružili z vrnili zadovoljni in znova polni lepih vti­ rojaki iz Zadra, ki so nam naslednjega dne pripravili voden sov. y Zvonimir Stipeti} 9. december, Dom upokojencev, Reka Predboži~ni nastop D ecember v Domu upokojencev (DU) na Kantridi je bogat s prireditvami, tokrat pa se je vabilu rada odzvala tudi skupina KPD Bazovica za ohranjanje slo­venskega kulturnega izro~ila (SRSKI). Dvorana se je pred nastopom hitro na­polnila z radovednimi obrazi upokojen­cev in zaposlenih. Nastopile smo z našo uprizoritvijo o Butalcih, vlogo napovedo­valke pa je prevzela Ksenija Mrkela v slo­venski narodni noši in v hrvaš~ini po­jasnjevala dele zgodbe, tako da so nas lahko vsi razumeli. Program je popestril ~lan KPD Bazovica Vlado Kobas s poezijo v ~akavš~ini in slovenš~ini ter za nastop ^lanice SRSKI razveselile varovance in osebje v Domu upokojencev, arhiv skupine. prejel dolg aplavz. Predstavitev smo obo­ 6. december, Mestna knjižnica, Zadar KPD Bazovica IZ DRU[TVA gatile z boži~nimi pesmimi ob klavirski spremljavi Glorie Segnan. Kot boži~ne bisere smo nanizale ljudske pesmi in pesmi v hrvaš~ini, slovenš~ini, italijanš~ini in angleš~ini, tudi v duhu bližnjega leta 2020 in Reke, evropske prestolnice kulture. V prijetnem pogovoru z vodjo in organizatorico prosto~asnih aktivnosti v DU Marino Drozdek, ki je hkrati tudi terapevtka, smo izvedele veliko novosti o življenju v DU, ki je zelo aktivno s petjem, risanjem, ro~nimi deli, kot je kva~kanje, in družabnimi igrami, varovanci pa so redni udeleženci tudi na reškem karnevalu. Med njimi se porodijo tudi ljubezni, kar jim daje poseben pogum, jih veseli in notranje bogati, so nam še povedali. y SRSKI 14. december, Slovenski dom KPD Bazovica Prazni~ni december U spešna prizadevanja za pridobitev podmladka v KPD Bazovica se kaže­jo tudi na odru. U~enje slovenš~ine je v društvo pripeljalo ve~ otrok, ki radi na­stopijo tudi na prireditvah. Tako so znova obogatili že tradicionalni decembrski veseli ve~er, posve~en prihajajo-~emu praznovanju boži~a in novega leta. V vedro razpoloženje so nas na tokratni prireditvi s svojim nastopom uvedli naj­mlajši, ki v društvu obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Vrti-~karje in prvošol~ke vodi Andrea Šlosar, osnovnošolce pa Vida Srdo~. Šest izmed njih sta uspešno pripravili za prisr~en nastop, v katerem so zapeli in recitirali ter zaigrali na klavir. Ob~instvo v polni dvorani, znova premajhni za vse zainte­resirane, je nastopajo~e nagradilo z dol­gim in navdušenim aplavzom. Na odru se je zatem v spletu gorenjskih plesov za­vrtela folklorna skupina društva, ki jo vodi Nataša Grlica, pove­zovalec Vitomir Vitaz pa je nato k nastopu povabil MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi Zoran Badjuk. Pevke in pevci so predstavi­li krajši prazni~no obarvan program s solistko Dragico Rizman in glasbeno spremljavo Vjere Lukši} na klavirju. Tudi repertoar glasbene skupine Mimo ritma s pevko Zdenko Kallan Verbanac je bil v znamenju boži~nih in novoletnih praznikov, kon~al pa se je tudi tokrat s priljubljeno pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje, ki ji je pritegnila tudi ve~ina obiskovalcev v dvorani. Ve~er se je znova iztekel z veselim druženjem in najboljšimi željami za 2020. y Marjana Mirkovi} 17. december, Slovenski dom KPD Bazovica Hribi 2018, predavanje in razstava likovne skupine P laninska skupina (PS) KPD Bazovica ob koncu leta že tradicionalno pripra-vi "inventuro" svoje dejavnosti v letu po­prej. Tokrat so pregledali in se spomnili podvigov v letu 2018, ve~er pa je popestri-la še razstava nove sestave likovne skupi­ne društva. Pregled PS v letu 2018 je predstavil vodja Darko Mohar. ^lanice in ~lani so bili izred-no pridni, saj so organizirali ali sodelovali na enaindvajsetih izletih, od tega ve~ dvodnevnih in dveh sedemdnevnih na obmo~ju Dubrovnika in Slavonije. Seveda je PS vzdrževala tudi vezi s prijateljskimi društvi na Reki, v Sloveniji in Italiji ter so-delovala na njihovih ob~nih zborih ali proslavah obletnic. Pa še marsikaj druge­ga je bilo narejeno v letu 2018. Predavanje PS je bilo tudi priložnost za predstavitev dela likovne skupine v novi sestavi pod vodstvom Tihane Karlovi}, reške umetnice, rojene leta 1985, ki je v delo skupine prinesla ogromno pozitivne energije. Tihana je razstavljala na številnih skupnih in samostojnih razstavah ter osvojila za svoje ustvarjanje veliko nagrad. Na razstavi so ~la-nice likovne skupine (Slavica Afri}, Liljana ^argonja, Renata Jerkov, Zdenka Kallan Verbanac, Ksenija Mrkela, Nevenka Mu-dri} Saltovi}, Gorana Pecirep, Lidija Tuškan Mohar in Maja Žu-vela Stipeti}) predstavile grafike na temo idrijske ~ipke v tehniki suhe igle na pleksisteklu in s svojimi kreacijami navdu­šile številne ~lane KPD Bazovica in goste. y Darko Mohar Prisr~en nastop najmlajših, foto: Marjana Mirkovi} Zadovoljstvo po predavanju in odprtju razstave, arhiv Tihane Karlovi}. 21.-22. december Na adventu v evropskem mestu: Salzburg Še en zanimiv izlet, Po Ljubljani, Zagrebu in Dunaju so se ~lani PS lani odlo~ili arhiv Darka Moharja. obiskati adventna dogajanja v Salzburgu, enem izmed naj­lepših evropskih mest. Znano je predvsem po Wolfgangu Ama­deusu Mozartu, ki spada med najve~je skladatelje osemnajstega stoletja. No, v Salzburgu so se rodili in živeli še nekateri drugi velikani svetovne umetnosti in znanosti: dirigent herbert von Karajan, fizik Christian Doppler, pisatelj Stefan Zweig, grški kralj Oton I in drugi. Stari del mesta je na seznamu UNESCA kot del svetovne kulturne dediš~ine pogosto imenovan nemški Rim. Z našo Reko pa Salzburg povezuje zgodba o družini von Trapp. Avstro-ogrski pomorski kapitan Georg von Trapp, eden izmed vojakov prve svetovne vojne z najve~ odlikovanji, je bil rojen v Zadru, na Reki pa se je poro~il z Agatho, mlajšo h~erko Johna Whiteheada, sina izumitelja torpeda Roberta Whitehea­da. V zakonu z ženo Agatho se jima je rodilo sedem otrok, s 14. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Kilimandžaro in pleme Masajev, predavanje Z Marinko Koželj Stepic tokrat v Afriki, osebni arhiv. katerimi sta živela v Pulju. Po ženini smr-ti se je Georg preselil na posestvo v okolici Salzburga, nadaljevanje pa je možno vi-deti v zelo znanem filmu Moje pesmi, mo-je sanje. Kljub skoraj nenehnemu deževanju v so-boto in delno tudi v nedeljo je bilo bivanje v Salzburgu lepo. Vsak izmed udeležencev izleta je našel kaj zase. Nekateri so se odlo~ili za obisk številnih muzejev, drugi bolj za kulinariko in adventna dogajanja na trgih starega dela mesta. Žal je zaradi dežja in megle odpadel planinski del izle­ta, saj je bil za soboto predviden vzpon na 640 metrov visok Kapuzinerberg, enega izmed dveh hribov, na katera je mogo~ vz­pon iz središ~a mesta. No~itev je bila v li~nem mestecu Golling, 28 kilometrov oddaljenem od Salzburga, kar je še dodatno popestrilo izlet. V nedeljo so se sprehodili skozi Salzburg z vodnikom hrvaških korenin Igorjem Bi-ljanom, od katerega smo izvedeli veliko o zgodovini, posameznih objektih in ose-bah, zna~ilnih za razvoj Salzburga. Ob vrnitvi domov so planinci še doživeli zimsko idilo na po~ivališ~u pred vhodom v 6,5 km dolg Tauerntunnel, ki povezuje regiji Flachau in Pongau. Prelepi kraji, ki bi jih veljalo ponovno obiskati. y Darko Mohar Z nova nas je obiskala draga in dolgo­letna prijateljica KPD Bazovica Marin-ka Koželj Stepic. Pri prihodu na zimski oddih v Opatijo redno prinese s seboj še kakšnega od njenih številnih potopisnih predavanj, saj je prehodila ves svet. Lani se je odlo~ila za Afriko in obisk plemena Masajev ter vzpon na Kilimandžaro. V svojem zanimivem slogu je številne poslu­šalce spoznala z Afriko in njenimi poseb­nimi živalmi ter z življenjem in kulturo plemena Masajev, ki živijo pod najvišjo afriško goro, Kilimandžarom. Osebno ji vzpon na goro ni uspel zaradi težav z o~mi, vseeno pa so navzo~i lahko uživali v prekrasni afriški pokrajini in barvah. Upajmo, da bo ob naslednjem obisku spet prinesla posnetke kakšnega zanimivega koti~ka sveta. y Darko Mohar IZ DRU[TVA 21. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Sledi spominov - poti miru, predavanje PS KPD Bazovica vsaj enkrat letno obiš~e obmo~je So~e. Kljub temu je na prostoru te najlepše evropske reke še veliko tega za obiskati in pogledati. PS se je zato z veseljem odzvala vabilu na predavanje, ki ga je pripravil kastavski planinc Dean Jur~i} in ga naslovil Sledi spominov – po-ti miru, s podnaslovom So~a sto let po­zneje. Obiskovalce je popeljal v dolino So~e po Poti miru, ki od Alp do Jadrana povezuje sledi spominov na prvo svetov-no vojno. Krvava vojna je že zdavnaj mi-nila, številne sledi in grobovi pa so ostali v opomin v nepopisni lepoti pokrajine ob So~i. Predavatelj je ob~instvo popeljal skozi šest muzejev na prostem, ki od 25. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Gostovanje zbora Montenegro V okviru sodelovanja z reškimi organi­zacijami narodnih manjšin se je v dvorani KPD Bazovica z glasbenim ve-~erom prvi~ predstavila ^rnogorska sku­pnost Reke, ki jo vodi Želimir Novakovi}. Obiskovalce v prepolni dvorani in goste je pozdravil koordinator kulturnih dejav­nosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, za dobrodošlico pa v krajšem nastopu zapel MePZ KPD Bazovica z dirigentom Zora-nom Badjukom in solistko Sonjo Ogrinc. Zatem so se predstavili gosti: Nikola Lu­~i} z interpretacijo pesmi Napadi na ^rno Goro in MePZ Montenegro, ki ga v za­dnjih letih vodi Ljubov Jud~enko Košmerl, sicer solistka in ~lanica opernega zbora hrvaškega narodnega gledališ~a Ivana pl. Zajca na Reki, kot solist pa se je v Bovca do Tolmina pri~ajo o grozotah velike vojne, v kateri so se politiki in generali igrali z usodami milijonov ljudi. Naj se ne ponovi nikoli ve~. y Darko Mohar krajšem nastopu predstavil tudi Vinko Stanovi}. Velja dodati, da v MePZ Montenegro poje ve~ pevk, ki so (bile) ~lanice tudi MePZ KPD Bazovica. Ob~instvo je z velikim zadovoljstvom spremljalo nastop gostov in se ob koncu tudi vklju~ilo v program zbora, ki je bil vsekakor dobrodošla osvežitev repertoarja, obi~ajnega v dvorani KPD Ba-zovica. ^estitke vodstvu društva in gostom za dogovor in orga­nizacijo lepega in zanimivega kulturnega ve~era, ki se je ve~ ur nadaljeval s prijetnim druženjem in snovanjem novih morebit­nih sre~anj. y Marjana Mirkovi} Z Deanom Jur~i}em po dolini So~e, foto: Darko Mohar Vitomir Vitaz in MePZ KPD Bazovica z dirigentom Zoranom Badjukom. MePZ Montenegro, vse foto: Marjana Mirkovi} 1. februar, Reka, EPK 2020: Luka razli~nosti Opera: Old Stars Rock Festival R eki je bil 24. marca 2016 kot prvemu mestu na hrvaškem hišo in mestnim muzejem, med drugim dodeljen naziv evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 za pa se obnavlja tudi ladja Galeb. program, zasnovan v sklopu treh osrednjih tem – voda, delo in Uradni program Reka, EPK 2020 se je migracije kot del reške identitete, ki v medsebojnem prepletanju za~el s posebnim programom, katerega tvorijo luko razli~nosti, kar je slogan projekta. osrednji umetniški del je bila uprizoritev Vinko Sluga, Andrej Reka, EPK 2020 med drugim predvideva izgradnjo infrastruk-spektakla Opera industriale v reškem Baša in Ivan Harej - ture in novo umetniško ~etrt Ben~i} z že preseljenim muzejem pristaniš~u z množico izvajalcev. Na tri- Harry, foto: Marjana Mirkovi} moderne in sodobne umetnosti ter mestno knjižnico, otroško desetih lokacijah v mestu se je tega dne zvrstilo kar sedemdeset najrazli~nejših dogodkov za vse okuse – razstave, umet­niški posegi, gledališke predstave, kon­certi in festivali. V okviru spremljevalnega programa Reka, EPK 2020 je v dvorani Opere, spomeniško zavarovanem secesijskem poslopju, bolj znanem kot Teatro Fenice (ali nekdanji ki-no Partizan), potekal tudi ve~er rock gla­sbe, imenovan Old Stars Rock Festival. Dolga vrsta obiskovalcev se je zbrala še pred za~etkom in hitro napolnila dvorano, tudi z dobrim razpoloženjem. Nastopilo je sedemnajst skupin iz Zagreba, Osijeka, Šibenika, Pulja in Reke, ve~inoma poveza­nih z organizatorjem, društvom LP Rock. To že dobrih pet let združuje nekdanje reš­ke rock glasbenike in v tem okviru je na­stala tudi skupina '60 River Band. V njej delujejo tudi trije rojaki, ki v mladih letih kot ~lani znanih in priljubljenih reških skupin rock glasbe takrat niso igrali sku­paj. To so vsestransko usmerjeni glasbenik in med drugim direktor znanega festivala Melodije Istre in Kvarnerja Andrej Baša, Vinko Sluga, ki je kitaro znova prijel v ro­ke po upokojitvi, in Ivan harej – harry, še vedno tudi aktiven ~lan KPD Bazovica in ustanovitelj glasbene skupine Mimo ri­tma, na ve~eru Old Stars Rock Festival pa tudi v vlogi inšpicienta. Z nastopi sode­lujo~ih in odli~nim obiskom so bili zado­voljni vsi, še posebej, ker je bilo v dvorani tudi veliko mladih. y Marjana Mirkovi} Reka, EPK 2020 V organizaciji in produkciji projekta Reka, EPK 2020 je naštetih ve~ kot sto imen, med njimi so iz Slovenije Maska, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter hiša otrok in umetnosti iz Ljubljane, medtem ko so med sto in ve~ partnerji navedeni Loški mu-zej, City Tool Box, Lutkovno gledališ~e iz Maribora, Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Fakulteta za ra~unalništvo in informatiko ter Univerza v Ljubljani. Med partnerji je navedeno tudi ime KPD Bazovica, in sicer zaradi sodelovanja na festivalu Porto Etno septembra, v programski usmeritvi Kuhinja razli~nosti, ki je namenjena migracijam in manjšinam, nenavadnim povezavam glasbe, kulinarike, umetno­sti in aktivizma. Ob tej priložnosti bo potekal tudi Dan odprtih vrat, ko bodo društva javnosti predstavila svoje delovanje. Zaradi kriznih razmer in koronavirusa pa so dogodki v okviru programa Reka, EPK 2020 do nadaljnjega odpovedani. 2. februar, Kulturni dom, Zagorje pri Pivki Sre~no, mladoporo~enca! IZ DRU[TVA D ramska skupina KPD Bazovica je s komedijo Sre~no, mladoporo~enca! po uspešni premierni predstavitvi v na­šem Slovenskem domu na Reki gostova-la v Sloveniji. Z veseljem smo se namre~ odzvali vabilu KPD Miroslav Vilhar iz Za­gorja pri Pivki in se odlo~ili za obisk. Sti­ke je navezal vodja PS našega društva in hkrati eden izmed igralcev v predstavi Darko Mohar prek Planinskega društva Postojna in predsednice Neve ^esnik, tu­di ~lanice društva iz Zagorja. Naša skupina, ki jo sestavljajo osem igral­cev, mojster za tehniko, šepetalka in od-li~en režiser Ser|o Dla~i}, se je zbrala pred domom, zložila kulise, tehniko in kostu-me v avtobus in se odpeljala v slikovito vas Zagorje. Pot z Reke v Ljubljano si vo­zniki pogosto krajšajo z bližnjico prek Knežaka, ne da bi se ustavili ali si ogleda­li vasico Zagorje. Mi smo tja prispeli v uri­ci in pol, prijazni doma~ini pa so nas toplo sprejeli in nam v kulturnem domu poma­gali pripraviti sceno in tehniko. Pripravili smo dvorano in oder, naredili skrajšano generalko in se pripravili za nastop. Zelo smo se potrudili in dali vse od sebe, da bi z uprizoritvijo komedije izpolnili tako svo­ja kot pri~akovanja gostiteljev, še posebej, ker je bila dvorana popolnoma polna. Obi-skovalci so nas nagradili z dolgim aplav­zom in videti je bilo, da so zadovoljni, enako tudi mi. V imenu KPD Miroslav Vil­har nam je na odru ~estital predsednik Tomaž ^esnik. Poleg vaš~anov je bilo med obiskovalci lepo vide-ti in doživeti ~estitke tudi od dolgoletnih prijateljev KPD Bazovi-ca, ki so prišli na predstavo iz Ljubljane in Kopra. Nastopu je sledilo prijetno druženje s pravo doma~o pogostitvi­jo in tako se je kulturni ve~er nadaljeval. Med drugimi so bili navzo~i podžupanja Ob~ine Pivka Jana Gržin~i~, predsednik in podpredsednica gostiteljskega društva Tomaž ^esnik in Suzana ^esnik, njihov ~lan Miloš pa nam je zaigral na ustno harmoni­ko. Peli smo ljudske in druge pesmi, se veliko smejali in šalili ter prisluhnili tudi recitaciji Prešernove pesmi Ribi~ v odli~ni izvedbi Suzane ^esnik, kar je bilo prijetno presene~enje. Naj spomnim, da je na Reki v našem društvu leta 2017 gostovalo KPD Miroslav Vilhar s predstavitvijo lepega kulturnega ve~era in še posebej pesnice Lee Fatur v režiji Alenke Broži~. Preživeli smo še en prijeten in izpolnjen ve~er ter se domov vr­nili zadovoljni z uprizoritvijo in ohrabreni s prvim nastopom v Sloveniji. y Slavica Vukovi} Ba~i} 4. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Ni je šole brez karjole, predstavitev knjige ^estitke po nastopu, arhiv KPD Bazovica. Andrej Jela~in, arhiv KPD Bazovica. V klubski sobi je potekal še en zani­miv, zabaven in humorja poln ve~er, tokrat z Andrejem Jela~inom – znanim primorskim igralcem, režiserjem, drama-tikom, humoristom in publicistom in še kaj se skriva pod umetniškim imenom Toni Karjola. Predstavil nam je svojo no-vo knjigo z naslovom Ni je šole brez kar­jole, z glasbenim nastopom na violini pa je program obogatila Eva Lon~ari}. Navzo~e obiskovalce in goste je v imenu KPD Bazovica pozdravil Vitomir Vitaz in spomnil, da je Andrej Jela~in dramski skupini društva v osemdesetih letih po­daril avtorske pravice za izvedbo kome­dije Piknik s tvojo ženo. Predstava z legendarnim Alojzom Usenikom kot reži­serjem in glavnim igralcem je bila izjemno uspešna, Gostovala je na hrvaških odrih ter po Sloveniji, Italiji in Bih. Odigranih je bilo sto trideset uprizoritev in v treh desetletjih so se v vlogi žene zamenjale kar štiri igralke (Vilma Bili}, Dalija Rot, Marija Birk in Loredana Jurkovi}). Dramska skupina je zanjo prejela tudi ve~ nagrad in priznanj. Pogovor z gostom je vodila novinarka Primorskih novic Lea Kalc Furlani~. Nasmejali smo se hudomušni predstavitvi Andreja Jela~ina, njegove nove knjige in dogodivš~inam iz pestrega življenja tega vsestransko dejavnega ustvarjalca, humorista, igralca in režiserja. Knjiga Ni je šole brez karjole je ~lanom dostopna tudi v knjižnici KPD Bazovica. y Sandra Grudeni} 8. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Slovenski kulturni praznik V KPD Bazovica je letošnja slovesnost ob kulturnem prazni­ku potekala na dan praznika. Dvorana je bila tudi tokrat premajhna za vse, ki so si želeli ogledati program, zato so mu lahko nekateri zgolj prisluhnili na hodniku. Ve~er je povezovala tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni} in v uvodu spregovorila o pesniškem velikanu Francetu Prešernu, njegovi življenjski poti in ustvarjalnosti ter krajšo predstavitev ilustrirala tudi z ve~ verzi. Ob napovedi programa je zatem na oder najprej povabila najmlajše, skupino ^ebelice iz reškega vrt-ca Maestral. Mal~ki so ob pripravi in klavirski spremljavi dr. Ma-rije Riman zapeli pesmi Mali glasbeniki, Na planincah in Mi se imamo radi ter bili s svojim prisr~nim nastopom pravo in prijetno presene~enje. Predlog za njihovo vklju~itev v proslavo kulturnega praznika je ob kon-cu lanskega leta dala predsednica Zveze slovenskih društev na hrvaškem Barbara Riman, ki si tudi s takšnimi pobudami med drugim prizadeva za uvedbo celodnevne­ga programa v slovenš~ini v kakšnem iz-med vrtcev na Reki. Nadaljevanje programa je potekalo v znamenju Prešernove poezije, MePZ KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka je zapel Pod oknom, Soldaško in Stru­nam. Tako kot že leta doslej, so ob tej priložnosti del programa zapolnili kul­turniki z Bistriškega, najprej ljudski god-ci Kerglci izpod Ahca iz tamkajšnjega kulturnega društva, že stari in vedno do-brodošli znanci odra v KPD Bazovica ter ženski pevski zbor (ŽePZ) Tuš~ak z Ba~a iz istoimenskega kulturnega društva. Kerglci so s svojim nastopom in zanimi­vo izvedbo znova razveselili obiskovalce, enako tudi ŽePZ, ki ga vodi Morena ho-stinger ter združuje dekleta in žene iz krajevnih skupnosti Šembije in Knežak. Vrsti svojih nastopov v minulih dvanaj­stih letih so dodale prvega in tudi uspeš­nega na Reki in upajmo, da jih bo društvo gostilo še kdaj v prihodnje. Na odru so se z interpretacijo Prešernove poezije, pe­smimi Kam?, Soldaška in Zabavljivi so-neti, predstavile tudi udeleženke nada­ljevalne skupine dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki ga v društvu vodi Vida Srdo~, Ksenija Mrkela, Anita hromin in Klara Fran~i}, za vesel zaklju~ek prazni~nega programa pa so znova poskrbeli Kerglci in s pesmijo Moja mati kuha kafe k petju pritegnili tudi šte­vilne obiskovalce. Ve~er v društvu se je nadaljeval s prijetnim druženjem, tka­njem novih prijateljskih vezi in dogovo­rov za prihodnje. y Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 11. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Nevarnosti v gorah je treba poznati Z nani slovenski gorski reševalec, alpi­nist in gornik Jani Bele je v organiza­ciji PS KPD Bazovica predstavil svojo knjigo Nevarno proti vrhovom, ki naj bi izpolnila vrzel v slovenski literaturi o ne­varnosti v gorah. Zadnjo vzgojno knjigo te vrste je napisal Pavle Šegula pred štiri­desetimi leti. Praznino na tem podro~ju so poskušali v Sloveniji zapolniti s pre­vodi tujih avtorjev, ki pa seveda niso go-vorili o nevarnostih v slovenskih gorah. Knjiga ni napisana teoreti~no, je pravza­prav skupek pripovedi o nesre~ah, o ka­terih so avtorju spregovorili udeleženci: ponesre~enci, reševalci, pri~e. Nekatere nesre~e so se kon~ale sre~no, druge tra-gi~no. Analiza vzrokov pomaga bralcu, da se dobro seznani s samo nevarnostjo 15. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Sre~no, mladoporo~enca! D ramska skupina KPD Bazovica je po premieri 16. novembra lani novo ko­medijo Sre~no, mladoporo~enca! uspešno predstavila tudi z drugo uprizoritvijo na odru svojega društva. To je bila predstava za vse, ki so spraševali in si želeli ogledati predstavo, ki jim je iz kakršnegakoli ra­zloga ni uspelo obiskati na premieri, in za vse, ki so si jo želeli pogledati znova, ter za družinske ~lane ali prijatelje. Po odli~nem februarskem gostovanju v Sloveniji, v vasici Zagorje pri Pivki, je to-krat sledila sproš~ena in z lahkoto izvede­na uprizoritev duhovite in zelo zanimive komedije na besedilo štirih enodejank An-tona Pavlovi~a ^ehova, in sicer pod vod­stvom umetniškega vodje skupine in režiserja Ser|a Dla~i}a. Nastopili so Milan Grlica v vlogi veleposestnika Štefana Trat­nika, Nataša Grlica kot njegova h~erka Cveta Tratnikova, Ivo Maruši} kot snubec Zdravko Jamravec, Vitomir Vitaz v vlogi poro~nika Gregorja Štruklja, Slavica Vuko- vi} Ba~i} kot vdova helenca Koren~kova in Milena Licul kot njena služkinja Geno-vefa. "Mojstrica ceremonije" je bila izvrstna Kristina Riman kot Nastasja, "mojster cere­monije" pa Darko Mohar kot harmonikar. Za tehniko je tudi tokrat poskrbel Andrej Mohar, šepetalka pa je bila Alenka Žic. Že med predstavo nas je ob~instvo ve~krat nagradilo s ploskanjem, še posebej ob koncu, in vsi smo bili zelo zadovoljni, da je nastop potekal tako dobro. Veseli smo bili tudi številnih ~estitk in pohval po predstavi, saj je za vsakega izmed nas, igralca ali pevca, to lepa spodbuda in ohrabritev za nastope v prihodnje. Še tako droben znak pozornosti, dobronamerne kritike ali pohvale nas veseli, še posebej vse, ki smo popolni novinci v predstavi. Pa sre~no! y Slavica Vukovi} Ba~i} Igralci z režiserjem (tretji z desne) in prizor iz predstave, foto: Istog Žorž IZLETI PLANINSKE SKUPINE KPD BAZOVICA 1. januar 2020, Prelepa tradicija z novoletno U~ko Penina na vrhu U~ke, arhiv Darka Moharja 5. januar, Istrska presene~enja na izletih v neznano S koraj vsa leta od ustanovitve PS leta 2002 je prvi izlet v letu namenjen obisku Istre, njenih prelepih in manj znanih koti~kov. Organizacijska ekipa (Mira, Silvina, Diana, Ago in Mario) vedno pripravi nekaj novega. Tudi letošnji izlet ni bil Pred trdnjavo Punta Christo, foto: Darko Mohar 12. januar, Steza valov, s PD Platak ob morju po planinsko njeno željam za dober za~etek leta in ~iš-~enju organizma od obilice hrane med tra­janjem boži~nih in novoletnih praznikov. Letošnji pohod je popestrilo lepo in toplo vreme, tako da se je na Vojaku zbralo ~ez tristo planincev, izletnikov in turistov. Razgled se je raztezal od Kamniških in Julijskih Alp s Triglavom dale~ na severu do dalmatinskih otokov na jugu. Na pohodu je sodelovalo tudi dvajset ~la­nov PS JPD Bazovica, zadovoljnih z vzduš­jem in lepim vremenom. Tudi prenekatera penina je svojo pot tudi tokrat kon~ala na Vojaku. Leto se je tako uspešno za~elo, zdaj pa novim zmagam naproti. y Darko Mohar izjema. Tokrat so se odlo~ili za avstro­ogrski Pulj oziroma Štinjan. Na severoza­hodnem vstopu v puljski zaliv stojijo tri opuš~ene avstro-ogrske trdnjave, skrite v gosti makiji: Monto Grosso, Valmaggiore in Punta Christo. V zimi samevajo, v po­letju pa Punta Christo živi sodobno živ­ljenje tehno glasbe in partijev. Vodnik, ki je našo PS popeljal skozi zadnjo trdnja­vo, Mirek ^eh, je na kratko dejal: "Sodo-ma in Gomora!" Son~ni dan z burjo, kon­trast morske modrine in temnozelenih gozdov, tišina, vse skupaj je bila neskon-~na lepota. Za dodatek slani in sladki prigrizek v režiji Mire in Silvine v trdnja-vi Monte Christo ter pozno kosilo s ple­som ob harmoniki na kme~kem turizmu v Bri~ancih. hvala organizatorjem za enkratno doži­vetje. y Darko Mohar Kontrast modrega in zelenega, foto: Darko Mohar T uristi ne skupnosti ob ine Vinodol ter mest Crikvenica in Novi Vinodolski so za svoje obiskovalce uredile sedem prelepih pla ninskih in sprehajalnih poti, dolgih po ve deset kilometrov, ki potekajo ob morski obali ali pa v gorskem zaledju riviere. Za skupni izlet PD Platak z Reke in naše PS sta organizatorja iz reškega društva, vodnika Jadranka Bistri i} in Milivoj Filipovi}, iz brala Stezo valov, ki poteka od Jadranova do Povil v dolžini 25 kilometrov. Izbran je planinsko najlepši odsek poti med Selcami in Novim Vinodolskim, ki poteka po robu strme in visoke morske obale ter upravi uje ime. Steza valovi ob obali, globoko pod stezo je slišati valove, ki neumorno kotalijo drobne kamen ke prelepih plaž ali pa se razbijajo ob skale. Ob poti je nekaj prelepih zalivov, pa tudi svetilnik na rtu Tokal in partizanski spomenik v gozdu ob obali. Obisk steze je vreden vsake prelite kapljice potu. Sodelovanje s PD Platak in našo PS se bo nadaljevalo jeseni, ko bo slednja pripravila obisk planinskih poti v okolici Ko~evja. y Darko Mohar 19. januar, Kras vedno navduši, tokrat Pliskovica in Gorjansko IZ DRU[TVA Z aradi slabega vremena je bil izlet na Kras preložen iz sobote na nedeljo. Takrat je sonce udeležence bogato nagra­dilo. ^lani PS KPD Bazovica s prijatelji iz Gorenjske in pet ~lanov Obalnega PD iz Kopra so imeli prelep izlet. Obiskali so vas Pliskovica, ki je dobila ime po pla­skah – pastiricah, pti~ih, ki so tod živeli v velikem številu. Obiskali so zanimiv hostel, kjer sta jih pri~akala Nadja Boži~ in Vojko Tav~ar z nekaj kraškimi dobro­tami, potem so prek Kosovelja prehodili zanimivo u~no Pliskino pot, ki veliko po­ve o nekdanjem na~inu življenja Krašov­cev in kraški naravi, in izvedeli marsikaj o pesniku Sre~ku Kosovelu, ki je dve leti služboval v Pliskovici. Pot so nadaljevali na Gorjansko, kjer so imeli priložnost obiskati rojstno hišo in spoznati veliko o slovenskem jezikoslovcu, filologu in et-nologu Karlu Štreklju. Na spominsko po­ kopališ~e iz prve svetovne vojne, nedale~ je namre~ potekala soška fronta, jih je popeljal Danijel Boži~, ki je znal marsikaj povedati o tistih težkih ~asih. Dan je hitro mineval in treba se je bilo vrniti domov. Seveda z obljubo o ponovnem potepanju po Krasu ob prvi priložnosti. y Darko Mohar 25. januar, Te~aj na Sviš~akih v pravem zimskem vzdušju V organizaciji Gorske reševalne služ-te~aj na koncu le imel svoj prakti~ni smisel. be (GRS) Ljubljana in Reševalne sku- Po kon~anem vzponu je v obnovljenem domu na Sviš~akih sle- pine Ilirska Bistrica je PS KPD Bazovica dila še analiza te~aja. y Darko Mohar izvedla tradicionalni te~aj hoje v zimskih razmerah, sodelovalo pa je tudi nekaj ~lanov PD Opatija in predsednica ilirsko­bistriškega PD Snežnik Darinka Dekleva. Žal je Darinka pred nekaj dnevi odstopila z dolžnosti. Naša PS se ji najlepše zahva­ljuje za vse, kar je naredila za PD Snež­nik in našo skupino, in tega ni malo, seveda pa tudi za veliko prijetnih trenut­kov v njeni družbi. Vajo so izvedli reševalci Vlado, Tomaž in Marko. ^eprav snežne razmere niso bile spodbudne, so le izvedli vzpon na vrh skoraj 1800 metrov visokega Snežnika. Sam vrh je bil okovan v led, tako da je 8. februar, Maškaradna U~ka Na spominskem pokopališ~u v Gorjanskem, foto: Darko Mohar Hoja v zimskih razmerah, arhiv planinske skupine. Maškaradna U~ka, foto: Branka Radiši} P eti letni ~as na Kvarnerju prinaša obi-lico dogajanj pod maskami. Eden iz-med tradicionalnih dogodkov v organiza­ciji PS KPD Bazovica je Maškaradna U~ka, pohod maskiranih planincev po planin­skih poteh U~ke. Žal se je letos na pohod odzvalo zelo malo ~lanov naše PS in PD Opatija. No, tisti, ki so prišli, so lahko uži­vali v lepem vremenu letošnje mile zime, se podružili v domu na Poklonu, zaplesali in pojedli mineštro. Upamo, da se bo tra­dicija nadaljevala tudi v naslednjih letih, saj sta smeh in radost zelo pomembna v ~lovekovem življenju. y Darko Mohar 22. februar, Sodelovanje s PD Opatija prineslo vzpon na Nanos Trud je popla~an s prelepimi razgledi na Vipavsko dolino, proti postojnskim hri­bom in vse do Kamniških in Julijskih Alp. Osemnajst ~lanov PD Opatija in PS Bazo­vica je uspešno in dokaj hitro premagalo pot do vrha. Po osvojenem vrhu jih je ~akala okrepitev v Vojkovi ko~i, imeno­vani po narodnem heroju Janku Premrlu Vojku. Izlet je popestrilo sre~anje s ~lani iz prijateljskega PD Postojna in dobrima prijateljema iz Gorenjske, Bredo in Vil­kom Paplerjem. Žal za klepet s postojn­skimi planinci ni bilo ~asa, saj so bili vsi zasedeni s postrežbo gostov, ker v ko~i trenutno nimajo oskrbnika. Vseeno takš­na sre~anja prinesejo poln koš pozitivne Na Nanosu, foto: energije. Sledila sta še spust po lažji poti Darko Mohar mimo cerkvice svetega hieronima in veli­ko uživanja v lepih razgledih. Lažja pot je seveda omogo~ala tudi na~rtovanje prihodnjih skupnih izletov. y Darko Mohar Tri države Zelo pomembne so mi tri države. Boka Kotorska, ki pripada ^rni gori, Priznane so v svetu, za mene prave. je država, o kateri se pri nas lepo govori. V~asih je bila država ena, katere ve~ ni, Tam se je moj pokojni mož rodil, sedaj so meni zelo pomembne države tri. ki je moj najboljši prijatelj bil. Prva je Slovenija, tam sem se rodila, Najpomembnejša mi je država, v kateri živim. z otroki se igrala in v šolo hodila. To je hrvaška, sre~o in mir ji želim. Takrat so druga~ni ~asi bili, Sre~na sem, zadovoljna in lepo živim, tega se radi spominjamo vsi. vse tri države pa resni~no ljubim. y Marija Šenk, Reka, 20. januarja 2020 L etošnji drugi izlet, organiziran v sodelovanju z enim izmed društev na Kvarnerju, je bil nadaljevanje dobrega sodelova­nja s PD Opatija, ki je prevzelo organizacijo vzpona na Nanos. ^eprav je planinsko najzanimivejši vrh Pleša, ki je visok le 1262 m, je bil vzpon prava poslastica, zato ker neposredna pot pelje skozi skale, ki jih ni mogo~e premagati brez uporabe rok. Svet za narodne manjšine G lasilo Manjšinski forum, objavljeno na spletni strani Sveta za narodne manjšine Rh, v decembrski številki za le-to 2019 med drugim prinaša obširen po­govor s predsednikom tega krovnega te­lesa manjšinske politike na hrvaškem, Aleksandrom Tolnauerjem. Spregovoril je o aktualnem položaju manjšin na hrvaš­kem, in sicer o dobro zasnovani zakono­daji, ki pa v praksi v velikem delu ostaja zgolj na papirju. Posebej se je ozrl na po­ro~ilo Svetovalnega odbora Sveta Evrope (SE) o Okvirni konvenciji za varstvo na­rodnih manjšin. Ta je poleg ocene o vrsti pozitivnih korakov izrekel tudi ve~ kriti~nih pripomb in opozoril na protima­njšinsko usmerjenost v javnem govoru in medijih ter na nujno krepitev vloge izo­braževanja in javnih medijev pri ustvar­janju strpnosti in za napredek pri spoš­tovanju raznolikosti v hrvaški družbi. Kot je še dejal, je skrajni ~as, da se naj­višji predstavniki v Rh jasno in kriti~no izre~ejo glede pojavov, kot so diskrimina­cija narodnih manjšin, predvsem srbske in romske, naraš~anje sovražnega govo­ra in zanikanje ustaških zlo~inov, ter ta­ko pokažejo demokrati~no in evropsko opredeljenost hrvaške družbe, kajti ustvar­ja se privid, da se "mi kot družba skuša­ 7. december, Pr' lipe, Plešce Ve~er heligonk E tnološka zbirka rodbine ^op Pal~ava šiša iz goranske vasice Plešce, ki jo zelo uspešno vodi neutrudni Marko Smo­le, je kulturne prireditve lani zaklju~ila s koncertom tradicionalne glasbe Gorske­ga kotarja z naslovom Ve~er heligonk, v slovenskem prostoru bolj znanih kot fraj­tonaric. Dogodek je potekal v sodelova­nju z Davorjem Grguri}em in društvom Glasbena sre~anja Gorskega kotarja iz Delnic. Že dolgo je bila želja tega društva izvesti koncert prav na obmo~ju mesta ^abar, saj je frajtonarica tu tradicionalno izrazito priljubljen instrument. Niso pa redki niti novi, mladi harmonikarji, kar sta z debitantskim nastopom dokazala Dylan Gašparac in Mark Poje. Odli~no obiskan koncert, na katerem je nastopilo kar osem harmonikarjev z obeh strani državne meje, je bil izveden s podporo Županijske kulturne mreže PGŽ. y Povzeto po zapisu Marka Smoleta mo postaviti na stran, ki je v celoti poraženec, ne le politi~nem, temve~ tudi v civilizacijskem smislu". Na nestrpno ozra~je na hrvaškem v Manjšinskem forumu opo­zarja tudi varuhinja ~lovekovih pravic Lora Vidovi}. V intervjuju z naslovom Potrebujemo izobraževanje o ~lovekovih pravicah in državljanski vzgoji med drugim meni, da bi za to podro~je potre­bovali sistemati~en program, v okviru katerega bi izobraževanje in vzgoja otrok potekala v duhu strpnosti, dialoga in razumeva­nju drugih in druga~nih. Po njenih besedah trenutno praksa pre­cej zaostaja za zakonodajo, kar je povezano z Evropsko unijo (EU) v tem smislu, da se je po vstopu Rh v EU prenehalo sistemati~no spremljanje uporabe sprejetih pravic: "Od tedaj smo na žalost pri~a vse izrazitejšemu negativnemu diskurzu, kar za­deva pripadnike narodnih, pa tudi drugih manjšin, kar vse je opozorilo, da ~aka RH na tem podro~ju še veliko dela." Ve~ na: www.savjet.nacionalne-manjine.info. y Marjana Mirkovi} Svet za narodne manjšine RH že dolgo opozarja na protimanj­šinsko razpoloženje, foto: www.nacionalne­manjine.info Frajtonarice priljubljene tudi med mladimi, arhiv Marka Smoleta. Poskrbimo eden za drugega in si kdaj pa kdaj zapojmo z balkona na balkon! POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA Dragica Jakseti~ D anes je 18. marec 2020. Vsi se priprav­ljamo na poslabšanje scenarija s koro­navirusom v prihodnjih dneh, a sredi te epi­demije sem se tudi do solz nasmejala. Nekdo je na Facebooku zapisal: "Mi u manjim seli-ma smo sasvim sigurni i u karanteni ve} go-dinama. Toliko se poznajemo, da se ne ru­kujemo, ~ak ve}ina nas i ne razgovara jedni sa drugim, zbog me|e! Kafanu nemamo, tr-govina radi do 12 h, poštar do|e tu i tamo. A zalihe kobasica, šunki, slanine itd. da ne pri-~am i naravno dezinfici­ensa koliko ti duša želi (rakije, vina…)." hahaha, pa saj Ilirska Bistrica ni ravno naj­manjši kraj! No, skoraj, kot da je. In želeli smo si, da bi še naprej ostali v karanteni, pa je bil danes vendarle potrjen tudi prvi bistriški koro­navirus. Globalizacija je vstopila tudi v Bistrico, v kateri se tako zelo med sabo poznamo, da se ne rokujemo, ve~ina se med sabo niti ne pogovarja ve~ – "zbog me|e in svašta toga". Toda gostilne pa imamo in trgovine tudi, da o zalogah "kobasica in slivovca" niti ne go-vorim. "Nismo mi u Bistrici selo, ali je selo u nama, pa nam dalje od kafana, kobasica, Lidlov in Spinov niti ne seže." A pojdimo mi lepo v širni svet! Globalizacija v vsako vas in z njo kronski virus, ki ne glede na to, kako tragi~ne posle-dice svojega gostovanja v ~loveškem telesu povzro~a, že poganja nov krog svetovnih politi~nih kup~ij. Kitajska, ki je virus zatrla na na~in, ki ga evropske zahodne družbe, tudi ~e bi hotele, ne bi zmogle, se zdaj kot rešiteljica ponuja Italiji za reševanje njene tragedije, pri kateri jo mati Evropa puš~a sa-mo, trpe~o. Kar seveda ne bo zastonj. Enako je ali bo v Srbiji, kjer je Vu~i} (danes) že na­povedal, da Srbiji "bra}a Evropljani ne}e da pomogne, e pa }e zato pomagati bra}a Kine-zi". Ti pa kosila ne dajo zastonj! Ko sem prvi~ slišala za ta Covid-19 in gleda-la skrivaj posnete prizore kitajskega Wuha­na na spletni strani tujega ~asnika, tista v rjuhe zavita trupla, odložena na plo~nikih ob vhodih v stanovanjske bloke, nasilno odstranjevanje ljudi iz bolnišnic, kjer so trupla, nekakšni beli svežnji, ležala na tleh ob nogah bolnikov v ~akalnicah, ~akajo~ih … Na kaj? In ko so za~eli mrtve šteti v desetinah v Italiji … Takrat sem si mislila: "Za~elo se je. Nikdar ve~ ne bo tako, kot je bilo!" Zadnja kuga, španska gripa, je ~ez našo celino planila na za~etku dvajsetega stoletja, vzela petdeset ali celo ve~ milijo­nov ljudi na oni svet, pa smo jo v šolah le tu in tam slišali omenjati v kontekstu umiranja v jarkih prve svetovne vojne zaradi plinskih granat in tudi "španjole". Ljudi, ki so oboje do-živeli, ni ve~. Pozabili smo na "španjolo" in na vse kuge ter na to, kaj kuga sploh je. Nismo verjeli, da se še lahko ponovijo zaplombirana vrata hiš, izumrle ulice, trupla, utišana mesta. Zakaj se kuge in vojne kljub vsemu hudemu, ki jih ljudem povzro~ijo, vedno znova vra~ajo? Ker je eno ~loveško življenje prekratko za spomin in zato brez lastne bole~e izkušnje rine v gorje? Oziroma ker ne naredi ni~, da se gorje ne bi zgodilo? Se tudi vi sprašujete, kaj nam ho~e današnja kuga povedati, kaj nas nau~iti? Streslo nas je, moralo bi nas tudi strezniti. Bo tudi tiste, ki jim je mar le za lastni profit in ki tudi sicer o ~em drugem bolj malo razmišljajo? Moralo bi stresti vse, saj je ta kuga v nekem smislu pravi~na do vseh enako. Ne pozna razlik med nacionalnostmi, ne lo~i med proletarcem, prekarcem, na­cionalnim populistom, modernim egoistom. Kosí po razvitih in nerazvitih. Propadal bo nerazvit javni zdravstveni sistem na jugu Balkana, propada tudi vrhunsko razvit zasebni zdravstve­ni sistem v Švici. "Koronavirus nas sili, da izberemo med globalnim komuniz-mom ali zakonom džungle," je rekel filozof Slavoj Žižek. "To epidemijo lahko ukrotimo le s kolektivnim, koordiniranim in celovitim pristopom, ki vklju~uje celotno mašinerijo vseh vlad," je rekel Tedros Adhanom, prvi mož Svetovne zdravstvene orga­nizacije (WhO), Slavoj Žižek pa je dodal: "… in ki bi zajela še mobilizacijo celotne civilne družbe ter u~inkovito mednarodno koordinacijo in sodelovanje … ^e si države znajo pomagati in se dobro koordinirati, ko kateri zmanjkuje pušk, si lahko po­magajo tudi, ko kateri zmanjkuje respiratornih naprav. Takšen komunizem potrebujemo danes. Koronavirus ne kaže le na me-je tržne ekonomije, kaže tudi na veliko usodnejše meje nacio­nalnega populizma, ki prisega na popolno državno suverenost. Ni~ ne bo rešilo Amerike, pa ~eprav je "America first!", ~e je ne bosta reševala globalna koordinacija in sodelovanja." Zanimiv bo ta svet, ko se bodo države po dolgi no~ni mori spet vklopile in za~ele delovati. Dajmo s trezno glavo po~akati na tisti dan, se do takrat kljub fizi~ni osami imeti radi in si kdaj pa kdaj zapeti z balkona na balkon. y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com Bojan Grlica: Druženje v KPD Bazovica pomembno in pozitivno SRE^ANJA T udi Bojan Grlica je iz generacije, ki je odraš~ala v okolju Slovenskega doma na Reki, in iz družine, ki že desetletja tvorno soustvarja dejavnost KPD Bazovi-ca. Kot pravi, društvo doživlja kot organi­zacijo živahnega družabnega življenja in kakovostnega preživljanja prostega ~asa, ki v okviru številnih skupin ponuja veli­ko, predvsem pa se uspešno trudi ohrani-ti slovenski jezik in ga prenašati na nove rodove. Sam je bil še v otroških letih vklju-~en v ve~ skupin, v spominu so mu izleti in tudi prvi nastop skupaj z bratom Mila­nom in pokojnim Jankom Rizmanom, in sicer z recitalom na slovesnosti pri spo­meniku bazoviškim junakom na gmajni v Bazovici v Italiji: "Šepetalka in vodja je bila Zora Ausec, takratna predsednica društva. Bila je stroga in disciplinirana, prava u~iteljica, do nje smo ob~utili stra­hospoštovanje. Bila je klju~na oseba, ki je celotno društvo postavila na trdne noge in bila kot kuharica vseh dogajanj vpeta v vse. Ni bila ena izmed tistih, ki gledajo s strani, temve~ je dejavno sodelovala pri vsem. Zahtevala je veliko, a veliko je tudi dala pri povezovanju rojakov na Reki in ohranjanju jezika." Bojan Grlica je v najstniških letih pet let igral tudi v glasbeni skupini, vadili so v prostorih KPD Bazovica in v zameno igra­li na vseh prireditvah v društvu ter hodili celo na gostovanja. "V društvu so bili po­gosto tudi plesi, bilo je veliko mladih, ki so imeli podobne interese, rojevale so se ljubezni in nastajale družine, verjetno je tako še danes. Ljudi so povezovala po­dobna prizadevanja in zato je vloga vseh društev, ki ohranjajo jezik in kulturo, po­zitivna in tako pomembna. Takšno druže­nje ima v življenju na dolo~en na~in tudi pozitiven vpliv na družino, tudi otroke, imajo širši pogled in postanejo boljši lju­dje. Name je nedvomno tako vplivalo. Ple­sal sem v folklorni skupini, ki je štela ve~ deset mladih in v~asih celo nismo mogli vsi na oder! Ve~ let sem bil tudi v dramski skupini in veliko sodeloval s pokojnim gledališ~nikom Alojzom Usenikom, prva leta pa sem bil tudi pri planincih." Poudarja, da mora vsakdo zase presoditi, s ~im se ve~ ali manj ukvarjati v življenju, in to velja tudi za vaje in nastope: "^e po-leg zasebnega življenja in obveznosti ni ve~ ~asa, ki ga zahteva sodelovanje v dolo~eni skupini, da bi to potekalo, kot bi moralo, se je pa~ bolje umakniti. To se je namre~ zgodilo meni, življenje mi je pri­neslo druga~ne razmere in družinske ra­zloge in za društvo tako zdaj ni dovolj ~asa." Kaj pa bi ga morda znova lahko pripeljalo h kakšni izmed skupin v društvu? "Pre­malo sem zdaj navzo~, težko bi rekel, me pa zelo veseli glasbena skupina, da sodelujo~i v njej lahko zapojejo in zaigra­jo. To je druga~e kot v zboru, ~eprav so tudi nekateri njegovi ~lani v tej skupini. Vsekakor to skupino pozdravljam in je dobrodošla novost v delovanju društva, enako tudi fotografska skupina. Sam sem zdaj v prosto~asni dejavnosti, ki je bolj duhovne narave, usmerjen sem tudi v razli~ne dejavnosti, ki zadevajo ohranitev narave in opravljanje kme~kega dela, kot so obdelovanje zemlje, spoznavanje sa­dik, permakulture in sadjarstva, to je izje­mno pomembno in mo~no povezano z naravo ter me zelo zanima." Razlog za predstavitev Bojana Grlice v ru­briki Sre~anja so njegove karikature. Na-darjenost za risanje je podedoval po materi Boži, karikature pa objavlja od le­ta 1991 in so mu prinesle ~lanstvo v hr-vaškem društvu karikaturistov (hDK, 1997) in mednarodni organizaciji FECO (FEderation of Cartoonist Organisations). Objavljal jih je v tisku, zanje prejel ve~ priznanj in nagrad, med drugim tudi prvo nagrado na svetovni ravni v Tokiu leta 1999. Ilustriral je tudi ve~ u~benikov in knjig, tudi otroških, posebej pa ga veseli slikanica Najdražja Reka Damirja Baduri­ne, priljubljena "himna" Reke, ki ji je po-leg ilustracij na zadovoljstvo avtorja kot prvi takrat dodal tudi notni zapis, in to svojo zamisel uresni~il skupaj z Jankom Rizmanom. Za seboj ima tudi šestnajst samostojnih razstav, med drugim leta 2003 tudi v KPD Bazovica, uvrš~en pa je bil tudi na razstave in v kataloge števil­nih mednarodnih festivalov karikature. Riše tudi za Sopotja in je s svojimi izvir­nimi karikaturami obogatil vse številke doslej, pred tem tudi vseh osemdeset šte­vilk glasila Kažipot, ki je na Reki izhajalo od aprila 2005 do konca leta 2011. V mi-nulem desetletju in pol se je nabrala že prava zbirka teh karikatur: "Res se je na­bralo veliko tega, od Kažipota do Sopotij in ob~asnih letakov, denimo za vrtec v slovenš~ini in lansko razstavo o sloven-skih društvih na hrvaškem v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Manj­ša razstava karikatur je bila leta 2006 v slovenskem parlamentu v okviru predsta­vitve KPD Bazovica. Razstava? No, ~e bi vodstvo društva menilo, da bi bilo zani­mivo na ogled postaviti vse te objavljene karikature, bi bil seveda vesel in priprav­ljen sodelovati. S karikaturo se v zadnjih letih manj ukvarjam in v hDK sem pasiv­ni ~lan. Merila tam so strožja, risanje za Sopotja pa je lažje, ker si pomagam z be-sedilom. ^e tega ni, je veliko težje ustva­riti dobro karikaturo, za katero je poleg same zamisli pomembna tudi veš~ina ri­sanja. Ko bomo kon~ali dela pri hiši, v katero sem se nedavno preselil, upam, da bom kmalu imel malo ve~ ~asa in se zno­va bolj posvetil tako karikaturi kot sode­lovanju v društvu." y Marjana Mirkovi} Na fotografijah so prizori iz komedije Sre~no, mladoporo~enca!, foto: Istog @or`