A N T O N R A M O V Š:
NAHAJALIŠČA IN UPORABA OKRASNIH KAMNOV
NA ŠKOFJELOŠKEM OZEMLJU
Človek se je polagoma naučil gospodovati v naravi in polagoma je
postal gospodar mnogih naravnih sil. Vsako leto iztrga naravi več nafte,
premoga, različnih rud in kamenin. Razumljivo nam je, zakaj potrebuje
tehnika nafto, premog in rude, a kaj vendar dela človek s kamni? Izkušnja
je pokazala, da je kamen zaradi svoje trdnosti in trpežnosti ujjorabljiv
v gradbeništvu. Nekatere kamne človek pred uporabo predela. Vsakdo ve,
da žgo apnenec v žgano apno, da ga mešajo z drugimi snovmi v cement itd.
Že od davnega sem pa j e ujKirabljal človek naravne kamne za okras svojega
doma, za najrazličnejše spomenike in kipe. Spomnimo se samo starih
egipčanskih piramid, sfing in obeliskov, stebrov v veličastnih templih, kipov
klasične umetnosti in podobnega.
Tudi naši ljudje so domače kamne v precejšnji meri uporabljali za
okras domačij. Stopimo samo po ulicah starinske Škofje Loke in vsepovsod
nam bodo lepo obdelani podboji vrat in spomeniki to dokazovali. Pa ne le
v Škof ji Loki, itudi na Poljanskem in Selškem bomo dobili za to številne priče.
Ne smemo pa misliti, da je vsak kamen tudi že okrasni material. Zato
mora imeti še posebne lastnosti. Predvsem pomembna je barva, saj vemo,
da je človek v posameznih stoletjih večkrat spreminjal okus in zahteve
prav glede barve kamenin. Tako so na primer ugotovnili, da je bila v 16. stoletju
v modi predvsem rdeča barva okrasnega materiala, v zadnjih desetletjih
pred minulo vojno pa je bilo največje povpraševanje po popolnoma
belem ali črnem kamnu. Tudi ni vseeno, ali je barva enotna ali je kamenina
pisarna. Pomeanbno je tudi, da se da kamenina čim laže pridobivati v dovolj
velikih blokih in da jo morejo primerno obdelovati. Človeku so posebno
ljubi oni okrasni kamni, ki vse dado polirati, vendar uporablja tudi take,
kjer tega ne more doseči. Okrasni kamen mora biti tudi odporen proti
dežju in drugim zunanjim vplivom, ki delujejo predvsem na spomenike
v prosti naravi, pa tudi na kamenite dele na zunanji strani stavb: na portale,
stebre, podboje itd. Poglejmo samo jnanj odporne zeleinkaste grehe pri
vratih in oknih marsikatere domačije na Gorenjskem in prepričali se bomo,
kako močno razjedajo zunanji vplivi kamenino.
Po teh kratkih (besedah o splošnih lastnostih kamenine, ki more slnžiti
v okrasne namene, si oglejmo kamnolome teh kamnov v okolici Škofje
Loke, na Poljanskem in na Selškem. Ni jih sicer veliko, vendar dajejo
pečat velikemu številu domačij na tem ozemlju. Ko bomo obiskali prijazne
vasice Loškega hribovja, seveda ne bomo pozabili pogledati podbojev pri
vratih starejših domačij, če morda ni bil tudi tam uporabljen okrasni kamen
iz okolice.
89
ŠKOFJELOŠKI KONGLOMERAT
Pomudirao se najprej pri kamnolomu na Kamnitniku v Škofji Loki, ki
j e dal v prejšnjih časih precej okrasnega, še dosti več pa seA'eda gradbe- .
nega materiala. Ves 414 m visoki griček Kamnitnik sestoji iz t r d o sprijetega
proda, ki mu pravimo kanglomerat. Po k r a j u Škofja Loka. ga poznamo
v strokovni geološki literaturi pod imenom Skofjeloš-ki konglomerat. Ce
natančno pogledamo kos tega konglomerata, bomo videli v njem zaobljene,
večinoma sive prodnike ali oblice, debele pretežno od oreha do pesti. Prav
h i t ro bomo opazili tudi, da vsi prodniki niso enake ibarve, marveč da so
ne>kateri svetle j e , drugi temneje sivi, nekateri skoraj beli, drugi pa zopet
rožnati, rdečkastorjavi ali zelenkastosivi. Solna kislina pa nam bp povedala,
da so tudi različni po sestavi. Apnenčevi kosi močno zašume, ko j i h polijemo
s kislino, laporni nekoliko nianj, dolomitni prodniki pa se za kislino skoraj
ne zmenijo. To nam dokazuje, da so dale posamezne delce današnjega
konglomerata različne kamenine. Tudi današnji prod .Sore ni enoten in če
ga prim^erjamo s konglom^eratom, vidimo, da so v produ kamni še bolj
različni, tako po barvi kakor po sesitavi. To nas pripelje do zaključka, da
so bili v dobi, ko so vode prinašale inaterial za škofjeloški kongloanerat,
na površini le apnenci, laporni apnenci in dolomiti iz srednjega zemeljskega
veka (mezozLoika). Od tedanje dobe do danes pa so vode v veliki meri že
odnesle te kamenine in nam pri tem razkrile starejše permske in karbonske
kamenine starega zemeljskega veka.'
Prod se j e bil torej nabral pred davnimi časi na prostoru današnjega
Kamnitinika in okolice. Kasneje se j e trdno sprijel z večinoma rdečkastim
apnenoglinenim lepilom, ki j e prišlo med posamezne prodnike. V nekaiterih
plasteh v t em konglomeratu pa j e prodnikov zelo malo ali pa so zelo drobni.
Tam prevladuje malo odporen rdečkast glinen material.
Zanimalo nas bo še, k d a j se j e približno odlagal nekdanji prod v okolici
današnje Škofje Loke. To j e bilo že v novem zemeljskem veku in sicer
v oligocenski dobi, ki se j e pričela pred nekako 37 milijoni let in j e trajala
okroglo 15 milijonov let. Iz iste dobe so med d r u g im povedano tudii naši
rjavi premogi v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku dn drugod.
Taki konglomerati pa niso le na Kaminitniku, marveč se- vlečejo sklenjeno
preko Sv. Duha, Pevna in Crngroba še dalje proti severu, kjer jih
zadnjič zasledimo zahodno od Srednjih Bitenj. Prav taka kamenina sestavl
j a tudi h r i b Krancelj in njegovo bližnjo okolico.
Ko smo si nekoliko ogledali nastanek, sestav, starost in današnjo razprostranjenost
škofjeloškega konglomerata, ga poglejmo končno še kot
okrasni kamen. Bržkone ne bo mogoče ugotoviti, kdaj so ga pričeli izkoriščati
in obdelovati. Vemo pa, da so bili po Kamnitniku v 14. in 15. stoletju
še vinogradi, torej j e bila njegova podoiba tedaj povsem drugačna, kakor
. j e danes. Najstarejši podatki o uporabljanju kamna, ki sem jih mogel
zbrati, kažejo na začetek 18. stoletja. Seveda so bili to prav skromni začetki
in so loški kamnoseki tedaj uporabljali v večji meri druge kamne ne pa
domačega. Tudi na sliki našega impresionista Groharja je podoba Kamnitnika
še drugačna, kakor nam jo kaže hrib danes. V preteklem sttoletju je
služdl škofjeloški konglomerat skoraj izključno za podboje in portale, pragiove,
za cestne robnike in vogelne kamne, za kropilnike, zelo redki pa so
iz tega kamna spomeniki. Pravo izkoriščanje škofjeloškega k6inglom.erata
• 90 • ,
se je pričelo šele v prvih letih sedanjega stoletja, ko so gradili karavanški
predor in so ga več kakor pol desetletja lomili in obdelovali za potrebe
tega objekta. Tako torej škofjeloški konglomerat ni bil le okrasni kamen,
namreč še v.večji meri gradbeni material. Za gradbene namene ga tudi v
zadnjem ča^u precej uporabljajo v Škofji Loki.
Kot okrasni kamen so uporabljali loški konglomerat največ v zadnjih
desetletjih minulega stoletja in prvo desetletje sedanjega stoletja. Največ
so tedaj napravili iz njega podbojev in portalov, ki pa so večinoma le surovo
obdelani. Posebno lepi pa so tisti, ki so jih spolirali, pa jim dež in druge
\remenske neprilike niso razjedle zglajenih površiin. Poglejmo si nekatere.
SI. 1.
PORTAL PUSTALSKKGA GRADU
V SKOFJI LOKI
Ne mislim naštevati..vseh, saj je dosti takih, ki nimajo vsekanih letnic,
drugod pa so iz konglomerata le podstavki za rožance ali pragovi. Vseh
•podbojev iz tega kamna je v Skofji T^oki okoli 25, med kaiterimi je nedvonino
eden najlepših portal pušteillskega gradu (si. 1). Na Mestnem trgu pa prav
nič ne zaostajajo za njim rožanci pri hišni številki 28, kjer je sedaj Mestni
ljudski odbor. Tudi pri sosednji hiši so podboji iz loškega konglomerata.
Na vseh doslej omenjenih portalih pa ni nikjer vsekane letnice, tako da ne.
vemo, kdaj so bili izdelani; Na Mestnem irgu moramo seveda omeniti "tudii
Marijiii spomenik, pri katorem sta podstavek in kameniti steber z jonskim
kapitlom iz škofjeloškega konglomerata. Kamen sicer ni spoliran. vendar
j e izdelava zelo čedna. Umetnikovo ime ni znano, naipis na spo77ieniku:
In honoreM plae geniltriCIs lesV
losephl atqVe Antonll staitVa Ista ' . •
posita eX De Votlone CIVItatIs
pa nam pove, da je bil narejen leta 1751. Iz škofjeloškega konglomerata je
tudi del pločnikov jn večji del njihovih robnikov na Mestnem trgu in,v
91
ozki Blaževi ulici, ki pelje z Mestnega trga proti selškim mestnim vratom,
pa tudii na Spodnjem trgu ni redek.
Ko smo si ogledali Skofjo Loko, poglejmo še Staro Loko, kjer je iz
škofjeloškega konglomerata okoli deset podbojev. Eden najstarejših doslej
ugotovljenih rezancev iz tega domačega okrasnega kamna, je pri Dolenčevi
hiši v Stari Loki z letnico 1865, ki je lepo dzdelan in tudi spoliran. Je gotovo
med najlepšimi takimi portali (si. 2). Ostali imajo vklesane tele letnice:
18^, 1901, 1903, 1912, nekateri pa so brez njih. V letih med 1890 in 1910 so v
Stari Loki, pa tudi v Skofji Loki, vzidali največ podbojev Lz tega konglomerata.
Precej lepo obdelanega kamna s Kamnitnika je tudi v starološki
cerkvi, o čemer poroča že F. Pokorn v Dom in svetu leta 1894. Obdelal ga
j e Janez Vodnik iz Ljubljane v začetku druge jvolovice preteklega stoletja.
Na zunanji strani starološke cerkve zasledimo vzidan nagrobnik iz škofjeloškega
konglomerata, kakršni so zelo redki.
Razen vasii v neposredni okolici Škofje Loke krasi obdelani kamen s
Kaminitniika tudi marsikatero domačijo v Selški in Poljanski dolini. V Poljanski
dolini ga najdemo le v njenem spodnjem delu, nekako tja do Gorenje
vasi, više gori pa manj, ker se je tam pač bolj uveljavljal hotaveljski
marmor. V Selški dolini pa je ni obcestne vasi, kjer ne bi bil še danes
vsaj prag. če že ne ves podboj iz škofjeloškega konglomerata.
Zapeljiimo se s kolesom ali pa stopimo peš skozi Sotesko in začnimo
z ogledom na Praprotnem pod Sv. Tomažem. Tam so na Kazini podboji in
prag iz tega kamna. Na LUJSI ga zasledimo pri stranskih vratih Mlinarjeve
domačije. V obeh primerih ni vklesane letnice, ki bi povedala, kdaj so bili
podboji vdelani. Več sreče bomo imeli na Bukovici. Najstarejši doslej
ugotovljeni podboj itz škofjeloškega konglomerata je pri Cvrenoveni domu,
ki datira iz leta 1861. Iz tega kamna pa sta le širša podstavka za rožance,
prečka nad durmi in prag. Ostali trije podboji na Bukovici so mlajši: pni
hišni številki 24 je na podhojih hlevskih vrat letnica 1883, pri stranskih
hišnih vratih pa 1892, pri hišni številki 28 nosijo podboji letnico 1895.
V Dolenji vasi so podboji, prag in stopnice iz loškega konglomerata
pri Lojzetovi domačiji z letnico 1873 ter podboji pri Palkovi hiši iz leta
1891. Povsod je kamen le surovo obdelan, polirani so samo ozki pasovi ob
robovih. V sosednjih Selcih sta pri Šlilbarjevih dva taka rožanca: eden jz
leta 1887, drugi pa z letnico 1892. Nekaj let mlajši so podboji m prag pri
hišni številki 89 (18%), podboji šolskega poslopja pa nimajo vklesane
letnice.
Na Studenem boono pri 'bežnem ogledu videli le dve hiši, ki jih olepšuje
kamen s Kamnitnika. To sta hišni številki 9 z letnico 1878 in 18 z letnico 1900.
Kar pet rožancev iz škofjeloškega konglomerata je na Cešnjici. Najstarejši
je pri hiš.ni številki 1 iz leta 1877. Dvoji podboji vrat različne
starosti so pri hišni številki 12 (1882, 1899). Končno sta taka rožanca še pri
hišah številka 21 z letnico 1893 in številka 28 z letnico 1908.
Največ oibdelanega kamna pa bomo zasledili po poti po Selški dolini
v starem fužinarskem kraju Železniki. Vse »boljše« hiše, ki so jih zidali
v zadnjih triidesetih letih preteklega in prva leta seda7ijega stoletja, imajo
podboje iz tega okrasnega kamna. Oglejmo si jih po vrsti, kakor jih označujejo
nove hišne šte\'ilke. Najstarejše podboje iz tega kamna ima hišna
številka 9 iz ileta 1871, nato pa sii silede takale: hišna številka 15 (1904),
hišna številka 64 (1881), hišna številka 80 (stranska vrata brez letnice),
92
hišna številka 84 (dvoje vrat z letnico 1877), hišna številka 86 (podboji brez
letnice), hišna številka 98 (1878). Pri hišni številki 104 imamo zelo lepo
izdelane in polirane pK)d)boje pri gla\mih vratih. Iz istega kamna so tudi
podboji v stranskih vratih, v obeh primerih pa ni vklesana letnica. Tudi
v .pločniku pred hišo so kosi tega kamna. Naslednja podboja sta pri hišni
številki 110 z letnico 1876 in pri hišni številki 122 z letnico 1902, pri hišni
številki 135 pa je s Kamnitnika samo prag. Pokopališka" cerkev ima štiri
kropilnike iz tega kamna.
Zapustimo sedaj stari fužinarski trg Železnike in krenimo po dolini
proti Zalemu logu, ki se stiska med strme hribe, pri tem pa seveda ne
.SJ. 2.
PORTAL DOLENČEVE DOMAČIJE
v STARI LOKI
pozabimo na naše okrasne kamne. Na Jesenovcu nas prav pred vhodom
v sotesko Pod Sušo opozori nase starejša prostorna domačija. Stopimo do
nje. Podboji z vklesano letnico 1881 so res iz škofjeloškega konglomerata.
Preden nadaljujemo pot proti Zalem logu, nas bo zvabila še Zadnja Snioleva.
Toda tja gori ta okrasni kamen ni zašel. Ko pa stopamo dalje proti
Zalemu logu in nato mogoče še v Sorico pod stene Ratitovca, se lahko
prepričamo, kje povsod so uporabljali okrasni kamen s Kamnitnika.
Veliko manj kakor na Selškem so uporabljali škofjeloški konglomerat
v okrasne namene, kot že rečeno, v Poljanski dolini. Podboje liz tega kamna,
ki so iz leta 1888, bomo videli med drugim v vasi Log, nedaleč od tam
naprej, v vasici Na Logu, pa so kar trije rožanci z letnicami 1901, 1904 in
1906 (hišne številke 8, 1 in 13). V Poljanah je le par podbojev iz škofjeloškega
konglomerata. Pri hišni številki 27 so iz njega rožanoi vrat, ki
peljejo na vrt, pri hišni številki 66 pa podboji glavnih vrat, povsod brez
letnice. Tudi pri eni sosednjih hiš s takimi rožanci ni vklesana letnica.
93
v Gorenji vasi moramo vseka'kor omeniti podboje pri Grobnikarjevi
'domačiji, ki SQ med vsemi v Poljanski dolini verjetno najstarejši. Imajo
vklesano letnico 1869 in so že močno razjedeni, kajti glineno lepilo med
prodniki je le slabo odporno. Na sosednji Trati so iz loškega konglomerata
najstarejši podboji z letnico' 1890 in prag pri hišni številki 100, pač pa sta
tam dve stopnici pred pragom iz hotaveljskega marmorja. Enake jKidboje
najdemo še pri hdšni številki 83 z letnico 1908 (dva rožanca), ter pri hišni
številki 84 (en rožanec z letnico 1905, drugi pa je iz leta 1906).
Tudi na Dolenji Dobravi najdemo podboje s- Kamnitnika in sicer pri
Kosovčevi domačiji z letnico 1908. Nekoliko starejši so rožanci iz istega
kamna v Hotavljah pri hišni številki 23 z letnico 1893.
Gotovo bi še v marsikateri hribovski vasici zasledili podboje in prage
iz loškega konglomerata, našli pa bi ga tudi v marsikateri cerkvici v Loškem
hribovju. Zato s tem seveda ni- podan popolen pregled izdelkov, ki so bili
napravljeni iz škofjeloškega konglomerata, česar seveda tudi nisem nameraval.
Še tu in tam (bi dobili ia okrasni kamen, če bi podrobneje pregledali
vse prostorno ozemlje Loških hribov. Izven Škofje Loke in nj^ne okolice
pa naj omenim samo pred kratkim narejeno fasado Prešernovega, gledališča
' v Kranju, ki je v spodnjem delu izdelana iz škofjeloškega konglomerata-
• . • HOTAVELJSKI MARMOR
Drugi okrasni kamen v Loških hribih je hotaveljski marmor, ki inaa
kot okrasni material danes veliko večji pomen kakoj škofjeloški kojiglomerat.
Izkoriščanje tega kamna se je v večjem obsegu pričelo šele v povojnem
času, ko so delo v tamkajšnjem kamnolomu tudi .mehanizirali.
Kamnolom hotavdjskega marmorja leži severno od vasice Hotavlje
v Poljanski ddlini, nekaj deset metrov pred sotočjem Voljaščice in Podblegašnice.
Domačini pravijo temu kraju >V rudi«. Nekdaj sO' tam kopali
železno rudo in se sledovi nekdanjih del poznajo še danes prav blizu
današnjega kamnoloma. Že leta 1614 so spravljali železno rudo od tam na
selško stran v fužino Farji potolk, še pred približno 100 leti pa so jo vozili
v Železnike. Rudo so pobirali iz mejnega področja med današnjiin hotaveljskim.
marmorjem in brolbniškimi kameninami, ki se prav tam stikata. Ime
pa se je od nekdanjega rudnika preneslo tudi ha današnji kamnolom,
V hotaveljskem kamnolomu najdemo pisane apnence, ki jih poznamo
pod imenom hotaveljski marmor. V znanstvenem pomenu besede to .s,icer
ni marmor, pač pa označujejo kamnoseki s tem imenom tudi apnence,
ki se dado polirati. In tak je tudi naš hotaveljski marmor. Pravi marmorji
pa so, mimogrede povedano, apnenčaste in dolomitne kamenine, ki so
nastale po prekristalizaciji prvotnih kamenin. Imajo poseben sestav, ki ga
naš navadni pisani apnenec nima. Nastali pa so marmorji na dva načina.
Velik del marmorjev je nastal zaradi povečanega pritiska, ki deluje na
prvotno kamenino v večjih globinah pod zemeljskim površjem. Pri tem se
v marsičem spremene prvotne lastnosti, sam proces pa imenujemo dinamometamorfoza.
Na ta način so nastali med drugim dobro poznani kararski
marmorji v Italiji iin pentelikon marmorji v okolici Aten. Lahko pa so
nastali marmorji tudi tako, da je pnišla prvotna kamenina v stik z vročo
žarečetekočo maso z zemeljske notranjosti, ki je iskala poti skozi trdno
zemeljsko skorjo na prosto. Zaradi velike vročine je tedaj nastal iz apnenca
94
marmor. Te slednje marmorje je ustvarila termo»metamorfoza. In čeprav
sedaj vemo, da hotaveljski marmor ni pravi marmor, ga bomo vseeno še
nadalje tako imenovali.
Prvih začetkov tega kamnoloma bržkone ne bomo mogli ugotoviti.
Letnice na rožancih tam okoli nam razodevajo, da je bila nekoliko večja
delavnost »V rudi« razvita v začetku druge polovice prejšnjega stoletja.
Kamnolom je bil na takratni Lovribovi parceli pod Srednjim vrbom, ki je
nedaleč tam. V vsem prejšnjem stoletju m v začetku sedanjega hotaveljski
marmor ni prišel dosti preko meja zgornje Poljanske doline, kar je tudi razumljivo,
saj je bilo tedaj razen kamnoloma v Kamnitniku tudi v Polhograj-
Sl. 3.
KAMNOLOM
HOi AVF;LJSKEGA
MARMORJA »V RUDI.
SEVERNO OD IIOTAVELJ
Foto Planina
skih hribih več znanih kamnolomov lepega črnega apnenca v okolici Drenovega
griča in kamnolom hotaveljskemii marmorjit podobnega apnenca pri Lesnem
brdu. Okrog leta 1912 j e Lovriha prodal kamnolom nekemu »Trstinarju
«, vendar tudi kasneje ni prišlo do večj^ih del. Med obema svetovnima
vojnama hotaveljski marmor za podboje v okoliških vaseh ni prišel več
v pošte v, naročila od ziunaj pa so bila zelo malenkostna; nekaj so ga
upKjrahili pri gradnji Narodne in univer!Z'iteftne knjižnice v Ljubljani. Pravi
raszcviit kamnoloma se je začel šele po drugi svetovni vojni. Od tedaj dalje
kapaciteta stalno raste, pa tudi povpraševanje po tem kamnu je čedalje
večje. Tudi izven meja naše domovine se zanimajo zanj, vendar pa je
zaenkrat obrat še premajhen, da bi mogel vsem ustreči (si. 3).
Poglejmo si še v kratkem geološko zgodovino tega kamjia, ko sedaj že
vemo nekaj o zgodovirti kamnoloma. V začetku tega stoletja so bili geologi
prepričani, da so ti in njim i>odo(bni apnenci na zgornjem Selškem in Poljanskem
nastajali celo v spodnji polovici starega zemeljskega veka, ker so
I>ač našli nekaj podobnega tudi v okolici Jezerskega. Kasneje pa se je
poikazalo, da so mlajšii, in sicer so jih prestavili v srednji zemeljski vek.
Danes jih smemo uvrsititii v srednji del triadne dobe, to je v spodnjo polovico
srednjega zemeljskega veka. Ce bi hoteli še točneje povedata, bi rekli,
da so kasijanske starosti. Povedati pa je itreba tudi, da v tem kamnolomu
in v okolici niso vsi apnenci tako lepo rožnato ali rdeče obarvani, marveč
najdemo vmes tudi sive bloke in večje komplekse, ki se jih ta lepa barva
ni prijela.
95
Hotaveljskemu marmorju močno podobni, za marsikoga pa celo neločljivi
od njega, so rdečkasti apnenci pri Lesnem brdu, ki so tudi kasijanske
starosti. Razen tega omenimo še lepo pisani kasijanski dolomit ob cesti
Gorenja vas—Lučine, nedaleč od slednjega kraja, ki j e po barvi popolnoma
enak hotaveljskemu marmorju, razlikuje pa se od njega po sestavu. Izkoriščajo
ga zaenkrat le kot gradbeni material v Lučinah.
V hotaveljskem marmorju, kakor tudi v pravkar omenjenemu dolomitu
pri Lučinah, najdemo večje ali manjše lise, zdaj intenzivno rdeče, potem
zopet rožnate, sivkastorožnate ali pa popolnoma sive. Tudi rjavkaste lise
se pojavijo v njem. Prehodi med barvami so navadno pastopni, ponekod
pa tudi prideta skupaj rdeča in siva lisa. To ibarvo so dale fine glinene
primesi, ki so jih različno obarvale železove spojine. Kamenino pa prepredajo
popolnoma nepravilne žilice, ki se zdaj razširjajo v pasove ali
v kroglaste oblike, pa se zopet hitro stanjšajo. Žile in tudi večje ploskve
so pogosto izpolnjene z drobnimi kristalčki dolomita, ki je ali bele
barve, še večkrat pa rjavkastovijolioaste. Tudi temnorjave žile niso redke,
pogosto pa najdemo še bele kalcitne žile. Cesto se pojavlja v žilicah ali po
večjih površinah zelenkasta barva, ki jo dajejo kamenini zelo drobne
hlopitove luskice. Razen tega najdemo v kamenini raed kristalčki tudi
majhne prazne prostore. Žile z večjo količino glinene primesi delajo
težave pri poliranju, na drugi strani pa jih dež in druge vremenske neprilike
dosti hitreje razjedajo kakor ostalo homogeno kamenino. Vse to kaže,
da to v tedanje morje dotekale fine glinene snovi z različno množino železovih
.snovi, katerim se :ima tudi hotaveljski marmor zahvaliti za svoje
pisane barve.
Oglejmo si sedaj še uporabo itega okrasnega kamna in zategadelj naredimo
sprehod po priijazoiih vasicah zgornje Poljanske doline. Tam bomo
videli lepo izdelane podboje iz tega karana, v hišah pa ponekod tudi spodnje
dele zapeokov, ki jim pravijo domačini »žički«, dalje spominske plošče,
podstavke, stopnišča, v cerkvicah tam okoli pa razen podbojev tudi le{x>
izdelane kropilnike.
V vasicah spodnjega dela Poljanske doline bržkone ne bomo zasledili
izdelkov iz tega kamna. Šele pri domačiji pisatelja Ivana Tavčarja na
Visokem je nekaj stopnic tudi iz hotaveljskega marmorja, pač pa so tam
lepo iizdelanii podboji in ostale stopnice iz drugega kamna. V Poljanah nas
na hiši štewlka 70 spominja domači kamen iz Hotavelj še naših slikarjev
Šuibičev (spominska ploišoa).
Nedaleč od Poljan, v Dob ju, je iz hotaveljskega marmorja zelo lepo
izdelan portal pri Dobenčanovi domačiji, ki sodi po letnici 1869 med najstarejše
rožance iz tega kamna. Precej mlajši pa so rožanci hlev"skih vrat
(1906), pa iudi njihova izdelava je enostavnejša.
Na naši poti po dolini navzgor se bomo ustavili zopet v Gorenji vasi
in naito pogledali se onstran Poljanske Sore na Trato. V tem kraju so iz
hotaveljskega marmorja podboji pri h. št. 53 z letnico 1896, pri h. št. 63 z
letnico 1865, pri h. št. 82 so rožanci polkrožni z letnico 1871, pri h. št. 21 pa
iinajo letnico 1899. Dve stopnici .iz tega kamna sta tudi pri h. št. 100. Eden
najlepših starejših izdelkov iz hotaveljskega marmorja pa je že večkrat
omenjena obhajilna miza v cerkvi na Traii. Razen tega so iz istega kamna
še podboji dvojih vrat in dva kropilnika. Tudi rožanci pokopailiških vrat
so iz hotaveljskega marmorja.
96
v vasicah ob cesti, ki vodi pweho Suhega dola v Horjulsko dolino, kakor
tudi pri redko posejanih domačijah prostranega Zirovskega vrha, ni izdelkov
iz tega okrasnega kamna.
V Hotavljah, kjer je hotaveljski marmor doma, sem. mogel ugotoviti
rožance iz njega le pri eni domačiji, kjer pa ni vklesane letnice. Precej
pa so ga porabili tudi pri gradnji zadružnega doma. Več kakor v Hotavljah
bomo dobili podbojev iz hotaveljskega kamnoloma v bližnjih hribovskih
vasicah, predvsem v Leskovici. Stari, zgoraj polkrožni rezanci iz leta 1862
so tam pri Hlipovi domačiji, enako stari so pri Navoškarjevi hiši, pri Bevkovi
hiši imajo letnico 1885, pri Ruparju pa so iz leta 1907. Najstarejši
SI. 4.
FASADA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA
V KRANJU
obdelani hotaveljski mormor pa imamo po dosedanjih podatkih v stopnišču
in kameniti ograji pri cerkvi v Leskovici, ki je bila sezidana leta 1847.
V Voljaki bomo videli hotaveljski marmor pri Lovričku, kjer sta razen
podbojev in praga iz tega kamna tudi dva »žička« na obeh straneh kmečke
peči. Isto letnico kakor tu (1892) mosijo še podboji Gričarjeve domačije.
V sosednjih Cabračah ima takšne rožance Janezova hiša z letnico 1870, v
cerkvici pa sta taka dva stebra in dva kropilnika. Obdelani kamen iz hotaveljskega
kamnoloma bomo opazili tudi v vasicah okoli Malenskega vrha.
Po prijetnem sprehodu na Malenski vrh nadaljujmo našo pot v zgornji
del Poljansike doline. Izdelkov iz hotaveljskega marmorja v tem delu doline
sicer ne bo dosti, videli pa bomo marsikaj zanimivega. S Trebije jo mahnimo
po ozki dolinici proti prijazni hribovski vasici Stari Oselici. Na
97
Trebiji j e eden starejših podbojev iz hotaveljskega marmorja pri hišni št. 4
z letnico 1864, v Stari Oselici pa so taki rožanci iz leta 1894 pri hišni št. 35.
Na pokopališču je iz tega kamna podstavek z letnico 1882, pri cerkvici
pa podboji glavnih vrat, prag. dve plošči ob vhodu in desni kropilnik. Levi
kropilnik pa je iz škofjeloškega konglomerata.
V Žiri in njihovo okolico je lepi hotaveljski okrasni kamen le komaj;
našel pot. Dobili ga bomo v Dobračevi pri hišni št. 5 z letnico 18%, v Žireh'
pa pri hišni št. 51, kjer so iz njega polkrožno izdelani rožanci z letnico 1868,
in pri št. 86 z letnico 1871. Nekaj so ga uporabili tudi pri gradnji cerkve.
Razen opisanega je iz hotaveljskega marmorja tudi nekaj spomenikov
padlim borcem iz narodnoosvobodilne borbe in sicer v Gorenji vasi, v
Dobračevi in v Sovodnjem, ki naj zaključijo bežno podobo izdelkov izhotaveljskega
marmorja po Poljanski dolini. Že iivodoma pa smo povedali,
da si kamen v povojnih letih utira pot po vsej državi in celo v inozemstvo.
Ne nameravam na. tem mestu navajati izdelkov izven Poljanske doline,
pač pa nikakor ne smemo pozabiti na spomenik pesnika Prešerna v Pre-'
šernovem gaju v Kranju in na krasno fasado Prešernovega gledališča v
Kranju (si. 4). Iz Ljubljane pa naj omenim samo portal razstavne dvorane
v Narodni iu univerzitetni knjižnici.
98