ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: Konkurenčno gospospodarstvo in hitrejša rast, Deregulacija cen 2. Šifra projekta: V5-0204 3. Naslov projekta: Primeijalna analiza relativnih cen v Sloveniji 3. Naslov projekta 3.1 ■ Naslov projekta v slovenskem jeziku: 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: Primerjalna analiza, censka nesorazmerja, mednarodne primerjave, relativne cene 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: Comparative Analysis, Price Distortions, International Comparissons, Relative Prices Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 1 od 12 5, Naziv nosilne raziskovalne organizacije: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (RO): 6. Sofinancer/sofinanceiji: Javna agencija za raziskovahio dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo _ 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 6386 red.prof dr. Davorin Kračun Datum: 30. 9. 2008 Podpis vodje projekta: red.prof. dr. Davorin Kračun Podpis in žig izvajalca: red.prof. dr/Ivan Rozman, rektor Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 2 od 12 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? K a) v celoti b) delno c) ne Ce b) in c), je potrebna utemeliitev 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? ^ a) da 3 b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 3 od 12 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela'; Raziskava "Primerjalna analiza relativnih cen v Sloveniji" ima dva vsebinska sklopa: 1. Primerjava cen in plač Slovenije s Slovaško in Hrvaško v aprilu 2007 2. Primerjava cen in plač Slovenije s Švico v marcu 2008 Utemeljitev in sklepne ugotovitve prvega programskega sklopa Slovenija kot članica EU in nova članica evro območja mora nenehno preverjati svoj gospodarski položaj tako v okviru EU kot tudi z glavnimi gospodarskimi partnerji. V obdobju približevanja in vstopanja v EU so glavne reference bila gospodarska dogajanja v najrazvitejših državah in starih članicah EU. S tem, ko Slovenija vedno bolj konvergira k jedru EU, pa se postavlja vprašanje njenega novega profiliranja. Gospodarski položaj Slovenije je v tem kontekstu nekje med »staro« in »novo« Evropo. Po mnogih gospodarskih kazalcih je med novimi članicami v vodilnem položaju, vendar ob tem dosega ali presega le malo starih članic. Pri tem so mnenja o hitrosti in ustreznosti njenih dosedanjih reform različna, pa tudi o tem, ali je ustrezno izrabila prednosti, ki jih je imela. Na mnoga tovrstna vprašanja pa lahko odgovori empirična analiza, ki s primerjavo Slovenije z najbližjimi reprezentanti »stare« in »nove« Evrope razišče njen položaj v različnih gospodarskih segmentih. Na področju cen in censkih razmerij prikazujemo položaj Slovenije v primerjavi s Slovaško in Hrvaško. V obeh primerih gre za državi, katerih gospodarska struktura je po splošnem prepričanju bolj oddaljeni od jedra EU kot slovenska. Pri tem je Slovaška formalno pomemben korak pred Hrvaško, saj je že članica EU. Toda po mnogih gospodarskih kazalcih Hrvaška ne zaostaja za Slovaško. Za obe primerjani državi je v zadnjih letih značilen razvojni zagon. Ta se je pri obeh pojavil iz znanih razlogov kasneje kot v večini novih članic EU, vendar kaže na njuno pospešeno približevanje jedru v gospodarskem smislu. Iz primerjave cen izhaja, daje Slovenija že dosegla višjo stopnjo konvergence z EU kot primerjani državi. Kar pa se tiče razlik med Slovaško in Hrvaško, pa v splošnem ugotavljamo, da so censka razmerja v Sloveniji bližja tistim na Hrvaškem kot na Slovaškem. To kaže na že sedaj močno gospodarsko povezanost Hrvaške z EU ne glede na njen formalni status. 1. Kot ustreza pričakovanjem, kadar opravljamo primerjave z manj razvitimi državami, je splošna pariteta maloprodajnih cen v Sloveniji višja kot na Slovaškem in na Hrvaškem. V celotnem povprečju vzorca so cene v Sloveniji za 21 % višje kot na Slovaškem (indeks 120) in za 10 % višje kot na Hrvaškem (indeks 110), če v obeh primerih upoštevamo tečaj Evropske centralne banke. Ta razlika je še posebej očitna pri cenah storitev: medtem ko imajo cene proizvodov indeks ravni 111 v primerjavi s Slovaško in 106 v primerjavi s Hrvaško, imajo cene storitev raven 151 v primerjavi s Slovaško in 124 v primerjavi s Hrvaško. ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 4 od 12 2. Razlike v plačah kažejo razumljivo na višjo raven v Sloveniji kot v vsaki oc primerjanih držav. V primerjavi s Slovaško ima povprečna slovenska plača nominalno raven celo 177, v primeijavi s Hrvaško pa 126. Razlike v ravneh cen nekoliko ublažijo plačne razlike, saj ima povprečna kupna moč slovenske neto plače v Sloveniji raven le 147 v primerjavi s kupno močjo povprečne slovaške plače na Slovaškem in raven 115 v primerjavi s kupno močjo povprečne hrvaške plače na Hrvaškem. 3. Tudi pri cenah živil je Slovenija absolutno dražja, in sicer za 33 % od Slovaške in za 8 % od Hrvaške. V relativnih razmerjih, če kot raven 100 postavimo povprečje cen vzorca v vsaki od primerjanih držav, pa se kot relativno dražja živila v Sloveniji pokažejo le v primerjavi s Slovaško - raven 109, ne pa tudi v primerjavi s Hrvaško - raven le 98. V primerjavi s Slovaško posebej izstopajo cene izdelkov iz žit (absolutna raven 164, relativna 136), predelanega in konzerviranega sadja (absolutna raven 149, relativna 124), predelanega in konzerviranega mesa (absolutna raven 145, relativna 120) ter svežih vrtnin (absolutna raven 142, relativna 118). Le sveže ribe so v Sloveniji cenejše (absolutna raven 98, relativna 81). V primerjavi s Hrvaško so razlike manjše in cene živil precej bolj izravnane. Kot dražje skupine v Sloveniji izstopajo izdelki iz žit (absolutna raven 123, relativna 112), predelano in konzervirano sadje (absolutna raven 118, relativna 107), predelano in konzervirano meso (absolutna raven 113, relativna 103) ter ribe - sveže (absolutna raven 111, relativna 101), predelane in konzervirane (absolutna raven 110, relativna 100). 4. Poleg velike razlike v povprečni ravni cen med Slovenijo in Slovaško so občutne tudi relativne razlike med cenami posameznih blagovnih skupin. Na eni strani imamo poleg živil in storitev še nekaj blagovnih skupin, kjer slovenske cene izrazito prehitevajo slovaške - pri predivih in tkaninah (absolutna raven 126, relativna 104) predvsem svilene tkanine (absolutna raven 144, relativna 119), pri zdravilih in zdravstvenih pripomočkih (absolutna raven 137, relativna 113; samo zdravila imajo absolutno raven 149, kar ustreza relativni ravni 123) ter pri kmetijskem orodju in opremi (absolutna raven 128, relativna 106). Je pa nekaj blagovnih skupin, ki imajo v Sloveniji v povprečju nižje cene, predvsem razsvetljava in kurjava (absolutna raven 87, relativna 72) ter tekoča goriva in maziva (absolutna raven 93, relativna 77). 5. V primerjavi s Hrvaško so razlike tako v ravneh kot tudi v relativnih razlikah cen manj izrazite kot v primerjavi s Slovaško. Z izjemo storitev povprečne slovenske cene za več kot 20 % presegajo hrvaške le v pomembnejših blagovnih skupinah izdelki iz žit (absolutna raven 123, relativna 112), volna in niti (absolutna raven 125, relativna 114), svilene tkanine (absolutna raven 132, relativna 120) ter kmetijsko orodje in oprema (absolutna raven 131, relativna 118). Med višjimi velja omeniti še slovenske cene razsvetljave in kurjave (absolutna raven 117, relativna 107). Za več kot 5 % cenejše blagovne skupine v Sloveniji pa so v povprečju le cigarete (absolutna raven 90, relativna 82), sredstva za kulturo (absolutna raven 94, relativna 85) ter prometna sredstva in deli za vozila (absolutna raven 93, relativna 84). 6. Vprašanja konvergence cen se v primerjavah z manj razvitimi državami odpirajo v obratni smeri kot v primerjavah z bolj razvitimi. V tem primeru je namreč Slovenija tista, ki je bližje censkim razmerjem v razvitem jedru EU, medtem ko sta Slovaška in Hrvaška od teh razmerij bolj oddaljeni. Pričakujemo pa lahko, da bo poleg hitrosti gospodarske rasti tudi proces integracije v skupno tržišče proces konvergence pospešil. Slaba stran Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 5 od 12 censkih konvergenčnih procesov za manj razvita gospodarstva pa je v izgubljanju komparativnih prednosti, ki jih censke razhke omogočajo. V tej fazi sta primerjani državi temu tveganju še bolj izpostavljeni kot Slovenija. 7. Sicer je glede gospodarske razvitosti (po večini kriterijev, poleg seveda BDP na prebivalca) Slovenija razumljivo pozicionirana pred Slovaško in Hrvaško. Vse tri države zaostajajo za povprečnim bruto domačim proizvodom na prebivalca petindvajseterice vendar pa je zaostanek iz leta v leto manjši. V letu 2006 je Slovenija po BDP na prebivalca (PPP standard) dosegala 83,8 % EU-25, Slovaška 60,6 %, Hrvaška pa 48,3 %. Stopnje rasti bruto domačega proizvoda Slovaške in Hrvaške presegajo povprečno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda v Evropski uniji. Tako je v obdobju 1996-2000 znašala povprečna letna stopnja gospodarske rasti na Slovaškem 3,6 %, na Hrvaškem 3,4 %, v petnajstih državah Evropske unije pa 2,8 %. Slovenija je v tem obdobju dosegla višjo stopnjo rasti, in sicer 4,4 %. Po letu 2001 so se povprečne stopnje rasti na Slovaškem in na Hrvaškem zvišale. V obdobju 2001-2006 sta znašali povprečni letni stopnji gospodarske rasti 5,2 % na Slovaškem in 4,7 % na Hrvaškem, medtem ko je povprečna stopnja petnajsterice v istem obdobju znašala le 1,8 %, petindvajseterice pa 1,9 %. Slovenska stopnja rasti je bila 3,7 %. 8. V vseh treh državah je zaradi tranzicije prišlo do intenzivnih strukturnih sprememb. Pri tem je poleg dinamike pomembno tudi vprašanje makroekonomske stabilnosti: Brezposelnost je v Sloveniji (anketna stopnja 6,0 % v letu 2006) bistveno nižja kot na Slovaškem (13,4 %) in na Hrvaškem (11,7 %). Slovaška je med leti 2002 in 2006 brezposelnost znižala za 5,3 odstotne točke. Hrvaška pa za 3,0. V letih 2000-2002 je Slovenija imela najvišjo inflacijsko stopnjo, ki pa jo je nato znižala do sprejemljive za prevzem evra. Za Slovaško je značilna volatilnost, ki pa Hrvaško prizadene v nmogo nižji meri. Devizni tečaj slovaške krone kaže rahlo težnjo k apreciaciji, medtem ko so za hrvaško kuno značilna zmerna nihanja tečaja. Obrestne mere imajo na Slovaškem in na Hrvaškem težnjo k zniževanju. V zadnjih letih je proračunski primanjkljaj Slovenije (1,4 % BDP v 2006) nižji tako od slovaškega (3,4 %) kot tudi od hrvaškega (2,2 %). Javni dolg vseh treh držav je izrazito pod maastrichtskim limitom, v Sloveniji je s 27,5 % BDP najnižji. Na Slovaškem se je znižal s 48,9 % v letu 2001 na 40,1 % v letu 2007, na Hrvaškem pa s 43,7 % v letu 2005 na 40,1 % v letu 2007. Pri vseh obravnavanih državah gre za odprta gospodarstva, ki so zelo vpeta v mednarodne tokove dobrin in storitev, največje deleže izvoza in uvoza proizvodov ter storitev v bruto domačem proizvodu pa dosega Slovaška. Saldo tekočega računa izkazuje najnižji primanjkljaj pri Sloveniji. 9. Povprečne stopnje rasti produktivnosti dela so na Hrvaškem v zadnjih letih višje od povprečja Evropske unije in blizu stopnjam, ki jih dosegata Slovaška in Slovenija. Hrvaška stopnja rasti produktivnosti dela je bila v obdobju 1997-2000 2,7 %, v obdobju 2001-2006 pa se je povečala na 4,2 %. V petindvajsetih državah Unije je bila stopnja rasti v prvem obdobju (1996-2000) 2,0 %, v drugem pa 1,2 %. Povprečje Unije, Slovaške in Hrvaške je v prvem obdobju (1996-2000) bistveno presegla Slovenija s 4,8 % povprečno letno stopnjo rasti produktivnosti. V obdobju 2001-2006 je bila povprečna stopnja rasti produktivnosti dela v Sloveniji 3,1 % inje zaostala za Slovaško in Hrvaško, a je bila višj a Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 6 od 12 od povprečja EU. Tudi v letu 2007 se bodo Slovenija, Slovaška in Hrvaška po napovedih Evropske komisije uvrstile med države, v katerih bo stopnja rasti produktivnosti dela višja od povprečja Unije. Utemeljitev in sklepne ugotovitve drugega programskega sklopa: Primerjalna analiza cen Slovenije s Švico postavlja kot referenco cenam in razmerjem cen v Sloveniji državo, ki ni članica EU, vendar je razvitejša od nje. Ta višja stopnja razvitosti ima svoj odsev tudi v rezultatih analize: poleg velike razlike v ravneh cen (najvišje med vsemi doslej primerjanimi državami) opazimo še večjo razliko v kupni moči neto plač. V celotnem vzorcu pa je le malo število takšnih cen, kjer bi slovenska raven presegala ali pa bi se zelo približala švicarski. Primerjava posameznih značilnih segmentov cen (živila, storitve) daje logične rezultate, ki jih je mogoče integrirati v dosedanja spoznanja o ravneh, dinamiki in konvergenci cen. Švica predstavlja tudi dobro makroekonomsko referenco. Stabilnost in usklajenost makroekonomskih bilanc na eni strani ne ovira siceršnje gospodarske dinamike (po recesiji v letih 2000-2002 ima Švica zopet višje stopnje rasti kot EU). Kljub visokim plačam so kazalci na trgu dela boljši kot v Sloveniji in EU. Zato Švica lahko predstavlja ustrezno referenco tudi marsikateri državi EU, ne le Sloveniji. 1. Primerjava Slovenije s Švico kaže na sorazmerno veliko razliko ravni cen, Švicaje razvitejša in ustrezno draga država. Splošna pariteta maloprodajnih cen v Sloveniji znaša v primerjavi s Švico 72, če upoštevamo tečaj Evropske centralne banke, kar pomeni, da so cene v Sloveniji v povprečju za 28 % nižje. Še bolj očitna je razlika pri cenah storitev, te imajo v Sloveniji raven 62 (so za 38 % nižje), medtem ko imajo proizvodi raven 76 (njihove cene so nižje za 24%). To ustreza pričakovanjem v primerjavah manj razvitih dežel z bolj razvitimi. 2. Razumljivo je velika razlika tudi v povprečnih neto plačah. Povprečna slovenska neto plača znaša ob preračunu po tečaju Evropske centralne banke le 28,6% švicarske. Upoštevaje cene in notranjo kupno moč denarja v vsaki od primerjanih držav pa za slovenske plače izračunamo raven 40, kar pomeni, da lahko prejemnik povprečne plače v Sloveniji v svoji državi kupi za 60 % manj enakih dobrin kot prejemnik povprečne švicarske plače v svoji državi. 3. Kljub relativni visokim plačam pa so kazalci na trgu dela v Švici boljši kot v Sloveniji in EU. Harmonizirana stopnja anketne brezposelnosti je za leto 2006 le 4,0 % (Slovenija 6,0 %, EU45 in EU-27 pa 8,2 %), ocenjena za leto 2007 pa 3,7 (Slovenija 4,8 %, EU-15 7,4 %, EU-27 7,1 %). Tudi drugi kazalci na trgu dela, kot na primer stopnja zaposlenosti žensk in starejših, pa tudi stopnja dolgotrajne brezposelnosti, so ugodnejši kot v Sloveniji in EU, s čimer je Švica že zdavnaj presegla cilje, ki si jih je EU zadala z lizbonsko strategijo. 4. Zaradi znanega pospeška v zadnjem letu si cene živil zaslužijo posebno pozornost. Vzorec za celotno skupino živil kaže raven 63, kar pomeni, da so živila v povprečju v Švici dražja za 37 %. Tudi vse živilske blagovne skupine so v Sloveniji absolutno cenejše. Med skupinami živil sta relativno še najdražji predelane in konzervirane ribe (absolutna raven 77, relativna raven 107) ter sveže in predelano mleko (absolutna raven 74, relativna Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 7 od 12 raven 103). V celotnem vzorcu ni nobenega živilskega proizvoda, ki bi bil v Sloveniji dražji kot v Švici. V Sloveniji najcenejše živilske blagovne skupine pa so: sveže vrtnine (absolutna raven 56, relativna raven 78), sveže ribe (absolutna raven 49, relativna raven 68) in sveže meso (absolutna raven 36, relativna raven 50). 5. V celotnem vzorcu je le nekaj posamičnih primerov proizvodov, ki so v Sloveniji dražji kot v Švici, vendar nobena, niti ožja blagovna skupina ne izkazuje višjega povprečja. Med blagovnimi skupinami se švicarskim cenam še najbolj približajo razsvetljava in kurjava (absolutna raven 89, relativna raven 124) ter tekoča goriva in maziva (absolutna raven 91, relativna raven 126). 6. Poleg živil (absolutna raven 63, relativna raven 88) in storitev (absolutna raven 62, relativna raven 86) sta v Sloveniji v primerjavi s Švico najcenejši blagovni skupini pijače in cigarete (absolutna raven 68, relativna raven 94) - predvsem zaradi cigaret (absolutna raven 61, relativna raven 85) ter prediva in tkanine (absolutna raven 61, relativna raven 85). 7. Primerjava dinamike in ravni cen med Švico, EU in Slovenijo kaže na težnjo konvergence. V primerjavi z EU ima Švica višjo raven cen, Slovenija pa nižjo. Obratno pa je z rastjo cen: v Švici so v zadnjih letih stopnje rasti cen, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, bile le na polovici tistih, ki so bile izmerjene v EU. Tudi leta 2007 so cene porasle le za 0,8 %. Ob nadaljevanju takšne dinamike se utegnejo razlike v ravneh cen zmanjšati. 8. Konvergenca BDP ni tako enoznačna, predvsem ne glede razmerja med stopnjami rasti realnega BDP med Švico in EU. Med leti 2004 in 2007 je Švica izkazovala višje stopnje rasti kot EU, kar je prekinilo konvergenčni trend iz let 1998-2003. Seveda pa je očitna konvergenca realnega BDP med Slovenijo in Švico, saj so stopnje rasti v Sloveniji v zadnjih letih za 2 do 3 odstotne točke višje. 9. Po večini makroekonomskih kazalcev Švica izkazuje visoko stopnjo stabilnosti. Čeprav ni članica evroobmočja, bolje izpolnjuje maastrichtske kriterije kot večina članic. Slovenija ima boljši rezultat od Švice le po kriteriju javnega dolga. Delež javnega dolga v BDP v Sloveniji je za polovico švicarskega (24,1 % v Sloveniji v letu 2007, 58,8 % v Švici). 10. Pregled censkih paritet Slovenije v primerjavi s Švico in v zadnjih letih analiziranimi državami: Ravni v Sloveniji v primeijavi: Splošna pariteta maloprodajnih cen Pariteta cen živil Pariteta cen storitev Pariteta neto plač Pariteta domače kupne moči povprečne plače Leto primerjave Švico 72 63 62 29 40 2008 Nemčijo 82 78 70 42 51 2006 Italijo 85 79 75 50 59 2006 Avstrijo 80 80 70 42 52 2005 Madžarsko 106 111 122 187 176 2005 Slovaško 121 133 151 177 147 2007 Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 8 od 12 Hrvaško 110 108 124 126 115 2007 Celotno raziskovalno poročilo je v faznih in letnih poročilih ter v publikacijah: BEKÖ, Jani, BORŠIČ, Darja, JAGRIČ, Timotej, KRAČUN, Davorin, OVIN, Rasto, ŠLEBINGER, Monika, KRAČUN, Davorin (ur.), JAGRIČ, Timotej (ur.)- Slovenski evro na Slovaškem in Hrvaškem : urednika Davorin Kračun, Timotej Jagrič. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo, 2007. 116 Str., graf. prikazi, tabele. ISBN 978-961-6354-70-7. [COBISS.SI-ID 59372545] BEKÖ, Jani, BORŠIČ, Darja, JAGRIČ, Timotej, KRAČUN, Davorin, OVIN, Rasto, ŠLEBINGER, Monika, KRAČUN, Davorin (ur.), JAGRIČ, Timotej (ur.). Kupna moč slovenskega evra in švicarskega franka. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo, cop. 2008. 99 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 978-961-6354-81-3. [COBISS.SI-ID 61257473] Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 9 od 12 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. 3.2. Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: ^ a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. K Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; 3 b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; 3 d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, kije usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; ^ g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; 3 h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civihie uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 10 od 12 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje? Pospeševanje industrijskega razvoja omogoča predvsem spoznanje o relativnih cenah in s tem o komparativnih prednostih slovenskega gospodarstva Razvoj infrastrukture: s primerj avo cen infrastrukturnih dej avnosti pridemo do pomembnih ugotovitev o njihovih karakteristikah v primerjavi z referenčnimi infrastruktumimi sistemi Družbeni razvoj in storitve: rezuhati raziskav karakteriziraj o pomembna spoznanja o delovanju ekonomskega sistema v Sloveniji Splošni napredek znanja: gre za razvoj in preverjanje metodologij, za temeljna in aplikativna gospodarska spoznanja in za razvoj tako makro kot mikro ekonomske teorije. 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje? Dolgoročno imajo rezultati projekta pomen tako za ekonomsko politiko kot tudi za poslovne odločitva. Omogočajo namreč demeljna spoznanja o delobvanju slovenskega gospodarstva v primerjavi z relevantnimi državami. Ima tudi teoretično-metodološki pomen. 3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 3 a) v domačih znanstvenih krogih; K b) v mednarodnih znanstvenih krogih; ^ c) pri domačih uporabnikih; 3 d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofmancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? 1. Gospodarstveniki, saj o rezultati zelo pomembni za njihove poslovne odločitve 2. Akademski ekonomisti zaradi možnosti mednarodnih primerjav na področju cen in dohodkov 3. Javnost in mediji, saj rezultati zadevajo problematiko vsakdanjega življenja v 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt? 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 11 od 12 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami. 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference"^ vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta: Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 12 od 12 Univerza \ Mcifib-oru ekonomsko -p-o slovna (o k y I f eI a Raziskovalni projekt št. V5-0204 v okviru CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006-20213« z naslovom »Primerjalna analiza relativnih cen v Sloveniji« Povzetek projekta Na področju cen in censkih razmerij prikazujemo položaj Slovenije v primerjavi s Slovaško in Hrvaško na eni strani in s Švico na drugi. Rezultati temeljijo na empiričnih raziskavah, ki vključujejo terensko snemanje cen. Primerjalna analiza cen Slovenije s Slovaško in Hrvaško je bila opravljena v letu 2007, s Švico pa v letu 2008. Kot ustreza pričakovanjem, kadar opravljamo primerjave z manj razvitimi državami, je splošna pariteta maloprodajnih cen v Sloveniji višja kot na Slovaškem in na Hrvaškem. V celotnem povprečju vzorca so cene v Sloveniji za 21 % višje kot na Slovaškem (indeks 120) in za 10 % višje kot na Hrvaškem (indeks 110), če v obeh primerih upoštevamo tečaj Evropske centralne banke. Ta razlika je še posebej očitna pri cenah storitev: medtem ko imajo cene proizvodov indeks ravni 111 v primerjavi s Slovaško in 106 v primerjavi s Hrvaško, imajo cene storitev raven 151 v primerjavi s Slovaško in 124 v primerjavi s Hrvaško. V primerjavi s Slovaško ima povprečna slovenska plača nominalno raven celo 177, v primerjavi s Hrvaško pa 126. Razlike v ravneh cen nekoliko ublažijo plačne razlike, saj ima povprečna kupna moč slovenske neto plače v Sloveniji raven le 147 v primerjavi s kupno močjo povprečne slovaške plače na Slovaškem in raven 115 v primerjavi s kupno močjo povprečne hrvaške plače na Hrvaškem. Primerjava Slovenije s Švico kaže na sorazmerno veliko razliko ravni cen v obratni smeri, Švica je razvitejša in ustrezno draga država. Splošna pariteta maloprodajnih cen v Sloveniji znaša v primerjavi s Švico 72, če upoštevamo tečaj Evropske centralne banke, kar pomeni, da so cene v Sloveniji v povprečju za 28 % nižje. Še bolj očitna je razlika pri cenah storitev, te imajo v Sloveniji raven 62 (so za 38 % nižje), medtem ko imajo proizvodi raven 76 (njihove cene so nižje za 24%). To ustreza pričakovanjem v primerjavah manj razvitih dežel z bolj razvitimi. Povprečna slovenska neto plača znaša ob preračunu po tečaju Evropske centralne banke le 28,6% švicarske. Upoštevaje cene in notranjo kupno moč denarja v vsaki od primerjanih držav pa za slovenske plače izračunamo raven 40, kar pomeni, da lahko prejemnik povprečne plače v Sloveniji v svoji državi kupi za 60 % manj enakih dobrin kot prejemnik povprečne švicarske plače v svoji državi. Project Summary The project deals with price levels and relative prices in Slovenia compared with selected countries: Slovakia, Croatia and Switzerland. Empirical data have been collected directly on the ground. The comparative analysis of prices with Slovakia and Croatia took place in 2007, while with Switzerland in 2008. As expected when dealing with less developed countries, the retail prices in general are in Slovenia higher then in Slovakia and Croatia. The sample shows the prices in Slovenia 21% higher than in Slovakia and 10% higher than in Croatia considering the ECB rate of exchange. The difference is even more expressed with services: the commodity prices are 11% higher than in Slovakia and 6% higher than in Croatia while the services are 51% higher in Slovenia than in Slovakia and 24% higher than in Croatia. Comparing with Slovakia the nominal wages are in Slovenia 77% higher and compering with Croatia 26% higher. Considering the level of retail prices the purchasing power of average wage in Slovenia is 47% higher than in Slovakia and 15% higher than in Croatia. Comparison with the Switzerland discovers the differences in opposite direction. The average price parity in Slovenia is 72 only (when the price level in Switzerland is marked as 100) considering the ECB rate of exchange. The average price of services has the level 62 while the average price of commodities has the level 76. The average net wage in Slovenia has the level 28,6. When the prices and the domestic purchasing power of money is taken into account the purchasing power of Slovenian average net wage is 40%» of the corresponding value in Switzerland. Univerza v Mariboru ekonomsko-poslovna f a k u 11 e f a INSTITUT ZA EKONOMSKO DIAGNOZO IN PROGNOZO Primerjalna analiza relativnih cen v Sloveniji CRP: V5-0204 L del: Primerjava cen in plač Slovenije s Slovaško in Hrvaško v aprilu 2007 PREDGOVOR K 1. DELU Slovenija kot članica EU in nova Članica evro območja mora nenehno preverjati svoj gospodarski položaj tako v okviru EU kot tudi z glavnimi gospodarskimi partnerji. V obdobju približevanja in vstopanja v EU so glavne reference bila gospodarska dogajanja v najrazvitejših državah in starih članicah EU S tem, ko Slovenija vedno bolj konvergira k jedru EU, pa se postavlja vprašanje njenega novega profiliranja. Gospodarski položaj Slovenije je v tem kontekstu neige med »staro« in »novo« Evropo. Po mnogih gospodarskih kazalcih je med novimi članicami v vodilnem položaju, vendar ob tem dosega ali presega le malo starih članic. Pri tem so mnenja o hitrosti in ustreznosti njenih dosedanjih reform različna, pa tudi o tem, ali je ustrezno izrabila prednosti, ki jih je imela. Na mnoga tovrstna vprašanja pa lahko odgovori empirična analiza, ki s primerjavo Slovenije z najbližjimi reprezentanti »stare« in »nove« Evrope razišče njen položaj v različnih gospodarskih segmentih. Na področju cen in censkih razmerij prikazujemo položaj Slovenije v primerjavi s Slovaško in Hrvaško. V obeh primerih gre za državi, katerih gospodarska struktura je po splošnem prepričanju bolj oddaljeni od jedra EU kot slovenska. Pri tem je Slovaška formalno pomemben korak pred Hrvaško, saj je že članica EU. Toda po mnogih gospodarskih kazalcih Hrvaška ne zaostaja za Slovaško. Za obe primerjani državi je v zadnjih letih značilen razvojni zagon. Ta seje pri obeh pojavil iz znanih razlogov kasneje kot v večini novih članic EU, vendar kaže na njuno pospešeno približevanje jedru v gospodarskem smislu. Iz primerjave cen izhaja, daje Slovenija že dosegla višjo stopnjo konvergence z EU kot primerjani državi. Kar pa se tiče razlik med Slovaško in Hrvaško, pa v splošnem ugotavljamo, da so censka razmerja v Sloveniji bližja tistim na Hrvaškem kot na Slovaškem. To kaže na že sedaj močno gospodarsko povezanost Hrvaške z EU ne glede na njen formalni status. Raziskava, na kateri temelji to besedilo, je nastala v okviru CRP V5-0204 AARS ob sofinanciranju Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije. Izvedla jo je raziskovalna ekipa Instituta za ekonomsko diagnozo in prognozo Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, jedro pa so sestavljali dr. Jani Beko, dr. Darja Boršič, dr. Timotej Jagrič, dr. Davorin Kračun (vodja raziskave), dr. Rasto Ovin in mag. Monika Siebinger. V Mariboru, septembra 2007 VSEBINA 1. DELA 1. PREGLED GOSPODARSKIH GIBANJ.........................................................................145 1. gospodarske razmere na slovaškem in na hrvaškem.................................................146 1.1 Osnovni ekonomski kazalci....................................................................................................................145 1.1.1 Realni sektor 146 1.1.2 Kazalci nominalne konvergence 156 1.1.3 Ekonomski odnosi s tujino 165 1.2 Razvitost in razvojne možnosti opazovanih gospodarstev................................................................................170 II. MEDNARODNA PRIMERJAVA CEN IN PLAČ: SLOVENIJA, SLOVAŠKA IN HRVAŠKA........................................................................................................................45 IL A RAVNI CEN IN PLAČ: SLOVENIJA IN SLOVAŠKA...................................................45 2. PRIMERJAVA MALOPRODAJNIH CEN MED SLOVENIJO IN SLOVAŠKO...........45 2.1 Nacionalna raven cen v Sloveniji aprila 2007.....................................................................................................46 3. RELATIVNA KUPNA MOČ POVPREČNIH SLOVENSKIH NETO PLAČ..................47 3.1 Relativna kupna moč povprečnih slovenskih neto plač aprila 2007.........................................................47 4. RAVNI GENSKIH PARITET BLAGOVNIH SKUPIN - ABSOLUTNA PRIMERJAVA (april 2007)......................................................................................................................................... 4.1 Blago 49 4.1.1 Živila 49 4.1.2 Pijače in cigarete 53 4.1.3 Prediva in tkanine 54 4.1.4 Gotovi tekstihii izdelki 55 4.1.5 Usnjeni izdelki 56 4.1.6 Razsvetljava in kurjava 57 4.1.7 Oprema za gospodinjstvo 57 4.1.8 Higienske potrebščine in zdravila 59 4.1.9 Sredstva za izobraževanje, kulturo in razvedrilo 60 4.1.10 Prometna sredstva in deli za vozila61 4.1.11 Tekoča goriva in maziva 61 4.1.12 Kmetijsko orodje in oprema 62 4.1.13 Gradbeni material 62 4.2 Storitve.................................................................................................................................................................. 5. GENSKE "DISPARITETE" V SLOVENIJI - RELATIVNA PRIMERJAVA...............197 IL B RAVNI CEN IN PLAČ: SLOVENIJA IN HRVAŠKA......................................................70 6. PRIMERJAVA MALOPRODAJNIH CEN MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO..........70 6.1 Nacionalna raven cen v Sloveniji aprila 2007.....................................................................................................71 7. RELATIVNA KUPNA MOČ POVPREČNIH SLOVENSKIH NETO PLAČ...............72 7.1 Relativna kupna moč povprečnih slovenskih neto plač aprila 2007..........................72 8. RAVNI CENSKIH PARITET BLAGOVNIH SKUPIN - ABSOLUTNA PRIMERJAVA (april 2007)............................................................................................. 73 8.1 Blago 74 8.1.1 Živila 74 8.1.2 Pijače in cigarete 78 8.1.3 Prediva in tkanine 79 8.1.4 Gotovi tekstilni izdelki 79 8.1.5 Usnjeni izdelki 80 8.1.6 Razsvetljava in kurjava 81 8.1.7 Oprema za gospodinjstvo 82 8.1.8 Higienske potrebščine in zdravila 83 8.1.9 Sredstva za izobraževanje, kulturo in razvedrilo 84 8.1.10 Prometna sredstva in deli za vozila84 8.1.11 Tekoča goriva in maziva 85 8.1.12 Kmetijsko orodje in oprema 85 8.1.13 Gradbeni material 86 8.2 Storitve........................................................................................................................................................................................................................................................................................................gg 9. GENSKE "DISPARITETE" V SLOVENIJI - RELATIVNA PRIMERJAVA.................89 SKLEPNE UGOTOVITVE............................................................................................................93 VIRI...............................................................................................................................................222 ANEKS I: RAZISKOVALNE METODE IN REPREZENTATIVNOST PORABNE KOŠARE 102 1. Raziskovalne metode..................................................................................................................................................................................................................................102 1.1 Genske paritete 102 1.2 Nacionalna raven cen 103 1.3 Ravni censkih paritet blagovnih skupin 103 1.4 Disparitete cen 103 1.5 Relativna kupna moč povprečne neto plače 104 2. Porabna košara (vzorec) in njena reprezentativnost..........................................................................................104 ANEKS II: GENSKE PARITETE IN NJIHOVE RAVNI APRILA 2007, SLOVAŠKA .... 106 ANEKS III: GENSKE PARITETE IN NJIHOVE RAVNI APRILA 2007, HRVAŠKA.....126 L PREGLED GOSPODARSKIH GIBANJ 1. GOSPODARSKE RAZMERE NA SLOVAŠKEM IN NA HRVAŠKEM 1.1 Osnovni ekonomski kazalci 1.1.1 Realni sektor Stopnje rasti bruto domačega proizvoda Slovaške in Hrvaške presegajo povprečno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda v Evropski uniji. Tako je v obdobju 1996-2000 znašala povprečna letna stopnja gospodarske rasti na Slovaškem 3,6 %, na Hrvaškem 3,4 %, v petnajstih državah Evropske unije pa 2,8 %. Slovenija je v tem obdobju dosegla višjo stopnjo rasti, in sicer 4,4 %. Najvišjo stopnjo rasti med novimi članicami Evropske unije je v tem obdobju imela Poljska, in sicer 5,1 %. Po letu 2001 so se povprečne stopnje rasti na Slovaškem in na Hrvaškem zvišale. V obdobju 2001-2006 sta znašali povprečni letni stopnji gospodarske rasti 5,2 % na Slovaškem in 4,7 % na Hrvaškem, medtem ko je povprečna stopnja petnajsterice v istem obdobju znašala le 1,8 %, petindvajseterice pa 1,9 %. Slovenska stopnja rasti je bila 3,7 %. V tabeli 1 so prikazane stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda na Slovaškem, na Hrvaškem, v Sloveniji, v evroobmočju in v Evropski uniji po letu 2002. Tabela 1: Rast realnega bruto domačega proizvoda (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta) 20(12 200.^ 201)4 2005 2000 200- 200.S- Slovaška 4,1 4,2 5,4 6,0 8,3 8,5 (7,2) 6,5 (5,7) Hrvaška 5,6 5,3 3,8 4,3 4,8 4,8 (4,6) 4,5 (4,5) Slovenija 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2 4,3 (4,2) 4,0(4,5) Evroobmočje 0,9 0,8 2,0 1,5 2,7 2,6 (2,1) 2,5 (2,2) EU-25 1,2 1,3 2,4 1,8 2,9 2.9 (2,4)^ 2,7 (2,4)'' Vir: Euros tat - Economy and Finance, National Accounts (14. 7. 2007), EC (2007a), EC (2007b). Stopnja gospodarske rasti se je na Slovaškem od leta 1999 naprej, ko je znašala 0,3 %, zviševala. Ves čas, z izjemo leta 2003, sta h gospodarski rasti največ prispevali rast zasebne porabe in investicijska aktivnost zasebnega sektorja (slika 1). Zasebna poraba se je še posebej okrepila v letu 2005 zahvaljujoč rasti plač, močni valuti, rasti zaposlenosti in lažjemu dostopu do posojil (EIU 2006). Realna stopnja rasti posojil gospodinjstvom je v tem letu znašala kar 41 % (ECB 2006) inje precej presegla rast kreditiranja podjetniškega sektorja. Slika 1: Stopnje rasti agregatnega povpraševanja na Slovaškem (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta) ^m Zasebna poraba e^^ Dživna poraba v/z^^^/a Eitito naloä» — Izvozbiaga in storitev ■ )K Uvozblaga in storitev A - Rast reaJneg a RHP -10,0 Vir: Eurostat - Economy and Finance, National Accounts (31.3. 2007). K visoki rasti investicijskega povpraševanja v zadnjih letih so prispevali ekonomske reforme in dobro vodena makroekonomska politika^ privatizacija in nizki stroški dela, kar je privabilo tuje investitorje, še posebej iz panog z visoko dodano vrednostjo (transportna oprema, elektronski proizvodi) (EIU 2006). V letu 2006 sta tako pričeli s proizvodnjo dve novi tovarni avtomobilov (Peugeot - Citroen in Hyundai), kar bo v prihodnje ugodno vplivalo na izvozno dinamiko slovaškega gospodarstva in povečalo pozitiven prispevek zunanjega sektorja k skupni gospodarski aktivnosti. Gospodarska rast se je v letu 2006 znova okrepila in dosegla rekordno vrednost 8,3 %. K takšnemu gospodarskemu izkazu sta poleg rasti zasebne porabe in investicijske aktivnosti prispevali še rast državne porabe in mednarodna menjava. Na rast slovaškega izvoza je ugodno vplivala okrepitev rasti v EU, rast uvoza pa je ostala na podobni ravni kot leto poprej, saj se je z dokončanjem gradnje obeh tovarn avtomobilov zmanjšal uvoz investicijskih dobrin. V letih 2007 in 2008 napovedi kažejo na znižanje gospodarske rasti (zaradi nižje rasti izvoznega in zasebnega povpraševanja), ki pa bo primerjalno gledano še zmeraj relativno visoka. K rasti bo še naprej največ prispevala domača poraba. Rast plač in ugodna gibanja na trgu dela naj bi spodbujali rast zasebne porabe, ki pa bi se naj po drugi strani upočasnila zaradi denarnega zaostrovanja in višjih obrestnih mer. Pričakovati je tudi nekoliko večjo rast javne porabe, ki pa jo bo omejevala zahteva po izpolnjevanju maastrichtskih kriterijev, saj želi Slovaška v letu 2009 prevzeti evro. Večji prispevek h gospodarski rasti se pričakuje tudi od mednarodne menjave, predvsem zaradi povečanja izvoza (EIU 2007c, ECB 2006). Med bolj izpostavljenimi ukrepi je uvedba enotne davčne stopnje leta 2004. K visokim stopnjam ekonomske aktivnosti na Hrvaškem je po letu 2000 največ prispevala naložbena dejavnost (slika 2). Podjetniške naložbe so posledica prestrukturiranja gospodarstva in s tem povezanih nakupov osnovnih sredstev podjetij. K visoki rasti naložb so bistveno pripomogle poslovne banke. Vstop kapitalsko močnih tujih bank na hrvaški trg je namreč močno povečal likvidnost bančnega sektorja, kar se je odrazilo v povečani kreditni aktivnosti bank. Hkrati se je zaradi znižanja obrestnih mer povečalo tudi kreditno povpraševanje podjetij. Letne stopnje rasti posojil podjetjem so po letu 2001 presegle dvomestno številko, zadolženost podjetniškega sektorja pa se je na Hrvaškem povečala od 42,9 % bruto domačega proizvoda (2000) na 49,2 % (2004) (International Relations Committee Task Force on Enlargement 2006). Bruto naložbe javnega sektorja so usmerjene v infrastrukturne projekte. Med njimi je najpomembnejši in najobsežnejši projekt obnova in izgradnja avtocest. Ker Hrvaška še zdaleč ni končala s prestrukturiranjem gospodarstva, bodo naložbe verjetno tudi v prihodnje eden od ključnih dejavnikov gospodarske aktivnosti. Hkrati je bila gospodarska rast dodatno podprta z domačo zasebno porabo. Vir zanjo sta bila rast razpoložljivih neto dohodkov zaradi sprememb davčne zakonodaje in zadolževanje gospodinjstev pri poslovnih bankah. Posojila slednjim so v letu 2003 predstavljala 40 % bruto domačega proizvoda (evroobmočje 47 %) (ECB 2006). Realne stopnje rasti posojil gospodinjstev so v letih 2003-2005 presegale 15 % letno, v letu 2003 je bila stopnja rasti celo 26 %. Zadolženost gospodinjstev, merjena z deležem dolga v bruto domačem proizvodu, seje na Hrvaškem v obdobju 2000-2004 podvojila (od 15,9 % na 32,8 %) inje vplivala tudi na porast zadolženosti celotnega privatnega sektorja (povečanje od 58,8 % bruto domačega proizvoda v letu 2000 na 82 % v letu 2004) (International Relations Committee Task Force on Enlargement 2006). Zaradi nevarnosti takšnih gibanj za stabilnost bančnega sektorja in cen hrvaška centralna banka omejuje poslovne banke pri kreditiranju in tudi zato sta se po letu 2002 znižali stopnji rasti zasebne porabe (skoraj prepolovila) in bruto naložb. K hrvaški gospodarski rasti po stabilizaciji političnih razmer na širšem območju znova več prispeva turistični sektor, ki pa je precej nestabilen. V trgovinski bilanci pa beleži Hrvaška primanjkljaj. K rasti uvoza prispevajo povpraševanje gospodinjstev, uvoz opreme zaradi modernizacije podjetij in uvozna odvisnost od nafte. Na drugi strani pa je rast blagovnega izvoza počasna. To je med drugim posledica strukture izvoza, v katerem prevladujejo proizvodi z nizko dodano vrednostjo, in relativno visokih stroškov dela v primerjavi z drugimi državami v regiji. Da bi Hrvaška zmanjšala izpostavljenost neugodnim šokom zaradi mednarodne konkurence, bo morala pospešiti prilagajanja podjetniškega sektorja ter modernizirati, privatizirati in spodbujati konkurenčnost menjalnega sektorja (International Relations Committee Task Force on Enlargement 2006). V letu 2006 se je na Hrvaškem znova okrepila naložbena aktivnost zasebnega in javnega sektorja. Rast zasebne porabe so poganjala posojila, potrošniško zaupanje, izplačila zaostalih pokojnin ter višje plače in socialni transferji. Krepitev izvoza v letu 2006 je posledica močnejše rasti domače porabe v Nemčiji in v Italiji, ki predstavljata najpomembnejša izvozna trga Hrvaške v evroobmočju, in izboljševanja produktivnosti izvoznega sektorja. Vendar pa je bil zaradi višje stopnje rasti uvoza prispevek zunanjega sektorja k rasti bruto domačega proizvoda negativen (EIU 2007a). Slika 2: Stopnje rasti agregatnega povpraševanja na Hrvaškem (v % glede na preteklo leto, cene 1997) ■B Zasebna poraba — Izvoz blaga in storitev Efcävna poraba —— Uvozblaga in storitev l/z/i'i'/ai &uto naložbe v osnovna snsdstva —k~ Rast realnega BDP 26,0 Vir: Državni zavod za statistiku - Priopćenje, Procjena tromjesečnog obračuna bruto domače^ proizvoda u četvrtom tromjesečju 2006 (30. 3. 2007). Tudi V letih 2007 in 2008 naj bi gospodarsko rast poganjalo predvsem domače povpraševanje, tako zasebna poraba kot investicijska aktivnost podjetij. Na slednjo naj bi ugodno vplivala pogajanja o pridruževanju Evropski uniji. Zaradi volitev je pričakovati povečanje stopnje rasti državne porabe in investicijske aktivnosti javnega sektorja. Rast izvoza bo predvsem posledica izvoza storitev, vendar pa naj bi višja produktivnost ugodno vplivala tudi na izvoz blaga. Za izvoz bi lahko bila ugodna tudi gibanja deviznega tečaja, saj je hrvaška valuta po ocenah ena od najbolj precenjenih valut v srednji in vzhodni Evropi (EIU 2007a). Stopnja gospodarske rasti naj bi se v ietu 2008 znižala, a še zmeraj ostala višja od 4 %. V nadaljevanju prikazujemo strukturo slovaškega in hrvaškega gospodarstva na osnovi deleža posameznih sektorjev v dodani vrednosti. Iz prikaza na sliki 3 je razvidno, da se je v obeh pspodarstvih skozi proces tranzicije zmanjšal ekonomski pomen industrije, pri čemer ima mdustnja na Slovaškem in v Sloveniji večji delež v bruto domačem proizvodu kot na Hrvaškem. Razlog za takšno razmerje je med drugim dejstvo, da so na Hrvaškem zaradi nizke izvozne konkurenčnosti propadla številna podjetja. Posledično se je zato močno zmanjšal tradicionalni industrijski sektor (predelava kovin, tekstilna industrija, predelava hrane). K temu je precej prispevala vojna, kije odložila in upočasnila prilagajanje gospodarstva. Delež industrije v skupni dodani vrednosti Slovaške je bil leta 2006 višji od hrvaškega za 4,6 odstotne točke. Večji delež kot na Hrvaškem ima na Slovaškem še gradbeništvo (za 0,1 odstotne točke). Pri gradbeništvu slovaški delež presega tudi slovenskega, ki je leta 2005 znašal 5,9 %. Slika 3: Dodana vrednost po dejavnostih na Slovaškem in na Hrvaškem v letih 1996 in 2006 (v % od skupne dodane vrednosti v osnovnih cenah) Javne in dnige storitve Finanäie storitve ^ Industrija B5slovne storitve l£to1996 -Sovalla • Javne in druge storitve Finančne storitve &idustnja Qadbenßtvo Raslovne storitve Ii:to2006 Opomba: Glede na Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) smo v okviru finančnih storitev zajeli sektorja J in K. v okviru poslovnih storitev sektorje G, H in I, v javnih in drugih storitvah pa so zajeti sektorji od L do P. Kmetijstvo zajema tudi ribištvo. Vir: Eurostat - Economy and Finance, National Accounts (19. 7. 2007). V obeh državah se je povečal pomen storitvenega sektorja, ki je bil pred tranzicijo relativno slabše razvit. Slovaška zaostaja za Hrvaško prijavnih in drugih storitvah za 3 odstotne točke (v primerjavi s Slovenijo je zaostanek še večji inje leta 2005 znašal 5,3 odstotne točke). Večji delež kot na Hrvaškem imajo na Slovaškem finančne ter poslovne storitve. Delež prvih je večji za 0,6 odstotne točke, deiež drugih pa za 0,9 odstotne točke. Pri obeh sektorjih slovaški delež zaostaja za slovenskim. V letu 2005 je bolj zaostajal in sicer za 3,9 odstotne točke, delež poslovnih storitev, delež finančnih storitev pa je v primerjavi s Slovenijo manjši za 2 odstotni točki. 2 Delež kmetijstva se v dodani vrednosti vseh industrializiranih držav znižuje, toda na Slovaškem in na Hrvaškem je še zmeraj relativno visok. Na Slovaškem je v letu 2006 znašal 4 % bruto dodane vrednosti, na Hrvaškem pa 7,1 % kar je bistveno višje od povprečja Evropske unije (1,8 %). Slovenski delež je leto poprej znašal 2,5 %. Slovaška z lastno proizvodnjo zadovolji večino potreb po glavnih kmetijskih proizvodih (žitarice, sladkorna pesa, krompir, govedina, svinjina, perutnina in mleko). Za državo so značilne manjše, družinsko vodene kmetije. Leta 2003 je imelo 53 % vseh kmetij v povprečju do 0,5 hektarja obdelovalnih površin, medtem ko je bilo velikih kmetij (več kot tisoč hektarjev obdelovalne zemlje) manj kot odstotek. Priliv sredstev na osnovi skupne kmetijske politike EU naj bi spodbudil kmetijsko proizvodnjo in izboljšal pogoje poslovanja živilsko-predelovalne industrije. Tudi na Hrvaškem v strukturi kmečkih gospodarstev prevladujejo majhne kmetije. Kar polovica vseh kmetij namreč razpolaga z manj kot enim hektarjem obdelovalne zemlje (EIU 2004, 25). Več kot 20 hektarjev obdelovalne zemlje je imel leta 2003 le en odstotek kmečkih gospodarstev. Kljub zmanjšanju deleža kmetijstva v bruto dodani vrednosti za 29 % med leti 1996 in 2006, je njegov delež še zmeraj visok. Ne glede na to pa Hrvaška z domačo kmetijsko proizvodnjo ne pokriva vseh potreb in je bila v letu 2006 neto uvoznik kmetijskih proizvodov. Vojna na Pregled sektorjev temelji na EIU (2006; 2007b). Hrvaškem je precej prizadela kmetijski sektor, ki si še ni povsem opomogel. Tako denimo dosega proizvodnja žitaric le 60 % tiste iz leta 1991. Podobno je tudi v živinoreji. Število glav govedi se je sicer povečalo, vendar pa njihovo skupno število predstavlja le 50 % števila iz leta 1990. Delež industrije je v obeh analiziranih državah manjši od skupnega deleža storitev v bruto dodani vrednosti. Slovaški delež, kije leta 2006 presegal evropsko povprečje za 7,9 odstotne točke, znaša 28,1 % in se je v obdobju 1996-2006 zmanjšal za 3,5 odstotne točke. Na Hrvaškem je leta 2006 za 3,3 odstotne točke presegal povprečje Evropske unije, v primerjavi z letom 1996 pa se je zmanjšal za 2,1 odstotne točke. Ne glede na odstotke ima industrijski sektor tako na Slovaškem kot na Hrvaškem pomembno vlogo v gospodarstvu, prav od aktivnosti tega sektorja pa so odvisne tudi številne dejavnosti na področju storitev. Struktura predelovalnega sektorja v obeh državah je zelo diverzificirana. Slabost predelovalnega sektorja, kije skupna Slovaški in Hrvaški, pa je majhen delež hitro rastočega sektorja tehnološko zahtevnih izdelkov. Leta 2002 je bil povprečen delež high-tech sektorjev^ v dodani vrednosti predelovalne industrije Evropske unije 12,7 %, na Slovaškem pa le 5,2 %. Pred obema je bila Slovenija s 13,3 % deležem (European Communities 2006a, 78). Posledično je majhen tudi delež teh izdelkov"* v izvozu posameznih držav. Med 25 državami Evropske unije je Slovaška leta 2004 dosegla 22. mesto, medtem ko je bila Slovenija 21 (European Communities 2006b, 174). Vendar pa se je v obeh državah delež izvoza teh izdelkov v letih 2000-2004 povečal in še raste. V strukturi predelovalnih dejavnosti na Hrvaškem pa prevladujejo delovno intenzivne dejavnosti z nizko dodano vrednostjo. S tem je struktura hrvaškega predelovalnega sektorja bolj podobna manj razvitim državam na jugovzhodu Evrope (Bolgarija, Romunija) kot pa strukturi naprednih tranzicijskih držav (Gligorov idr. 2002). Slovaška je močna v celi vrsti predelovalnih dejavnosti, pomembno vlogo na svetovnem trgu pa ima kot proizvajalka strojev in transportnih naprav. Avtomobilska industrija se je še posebej okrepila na osnovi novih (greenfield) tujih naložb (Volkswagen, Peugeot-Citroen in Hyundai). Razvoj te panoge je in bo imel ugodne posledice tudi za nastajanje manjših podjetij, ki poslujejo kot dobavitelji večjih podjetij, ter na dejavnosti, kot so proizvodnja izdelkov iz gume ter proizvodnja električne in optične opreme. V strukturi hrvaškega predelovalnega sektorja prevladujejo proizvodnja hrane in pijač, založništvo in tiskarstvo, proizvodnja kemikalij in drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja kovinskih izdelkov, strojev in naprav ter proizvodnja plovil. Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil in prehrambenih izdelkov, oskrbujejo predvsem domači trg in trge sosednjih držav. Izpostavljamo Podravko, ki je najpomembnejši izvoznik v tem sektorju. Iste trge oskrbuje Hrvaška tudi z izdelki iz rafinerij v Sisku in na Reki. V farmacevtskem sektorju je ključni akter Pliva, ki je zelo dejavna tudi na mednarodnih trgih. Takšen mednarodni položaj je v veliki meri posledica Plivinega odkritja antibiotika Azithromycina. Zanj je Pliva dobila patent, mednarodno pa ga trži ameriško podjetje Pfizer. Leta 2006 je Plivo kupilo ameriško podjetje Barr Pharmaceuticals. Hrvaške državne ladjedelnice imajo sicer zmeraj dovolj naročil, a so kronično v rdečih številkah zaradi višjih cen jekla, padanja vrednosti ameriškega V dejavnosti visoke tehnologije so upoštevani: proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov (SKD 24.4), proizvodnja pisarniških strojev in računalnikov (SKD 30), proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih naprav in opreme (SBCD 32), proizvodnja medicinskih, fmomehaničnih in optičnih instrumentov ter ur (SKD 33) in proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil (SKD 35.3). Poleg izdelkov, proizvedenih v dejavnostih, ki so naštete pod prejšnjo navedenko, so upoštevani še kemični izdelki in vojaška oprema. 10 dolaija in prezaposlenosti. Prestrukturiranje sektorja je zaradi pomena ladjedelnic za obalna mesta in zaposlenost v regiji politično izjemno zahtevno. Izgube pokriva država z raznimi oblikami državne pomoči, kar zelo obremenjuje javne fmance. Državne pomoči temu sektorju ne podpira niti teorija o multiplikativnih učinkih. Podatki namreč kažejo, da ladjedelnice kar 80 % vseh potrebnih inputov uvozijo. Tako na Slovaškem kot na Hrvaškem se povečuje pomen storitvenega sektorja. Podrobneje bomo predstavili finančni sektor in turizem. V obeh državah so daleč najpomembnejše finančne institucije banke.^ Delež bančnih sredstev v celotnih sredstvih bančnega in nebančnega sektorja je leta 2005 znašal 84,1 % na Slovaškem in 81 % na Hrvaškem, kar je bistveno več od evroobmočja (71,5 %). V bruto domačem proizvodu so predstavljala bančna sredstva leta 2005 na Slovaškem 95,4 % in na Hrvaškem 116,6 %. Takšen odstotek uvršča hrvaški bančni sektor med enega večjih v vzhodnoevropskem prostoru. V primerjavi z razvitimi zahodnoevropskimi državami je bančni sektor v obeh državah relativno majhen, saj so bančna sredstva v evroobmočju leta 2005 predstavljala kar 265,3 % bruto domačega proizvoda evroobmočja. Skupna značilnost obeh držav je relativno visoka koncentracija bančnega sektorja. Pet največjih bank je leta 2005 na Slovaškem razpolagalo z 68 % vseh bančnih sredstev, na Hrvaškem pa so štiri največje banke obvladovale 74 % vseh bančnih sredstev. V evroobmočju je znašal ta odstotek 41 %, v Sloveniji pa 63 %. Predvsem za Hrvaško je bila značilna nenehna konsolidacija in zmanjševanje števila bank. Še leta 1998 je bilo na trgu prisotnih 60 bank, v tretjem tromesečju leta 2006 pa je bilo njihovo število za slabo polovico manjše (33). V bančnem sektorju prevladujejo tujci, ki so leta 2005 obvladovali skupaj 93 % vseh bančnih sredstev na Slovaškem in 91 % sredstev na Hrvaškem (povprečna vrednost za evroobmočje je bila 16 %). Tuje banke so na trga vstopile praviloma po krizah in potem, ko so bila postavljena ustrezna pravila igre. Upoštevaje vrednosti kazalca reform bančnega sektorja, ki ga redno pripravlja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), sta Slovaška in Hrvaška, z vrednostmi indikatorja 3,7 in 4,0 v letu 2005, skorajda na koncu s potrebnimi reformami.^ Znanje in tehnologija, ki so ju prinesle tuje banke, sta bistveno izboljšala kakovost bančnih storitev. Hkrati so banke preko mednarodnih povezav dobile dostop do cenejših sredstev na mednarodnih trgih. Drugi deli finančnega sektorja, kot denimo zavarovalnice, pokojninski skladi in borza, so v obeh državah slabše razviti in predstavljajo potencial za nadaljnji razvoj in tuja vlaganja. Prihodki od turizma so se na Slovaškem v obdobju 2001-2005 sicer podvojili, toda hoteli in restavracije so v letu 2005 prispevali le slabih 1,2 % k slovaškemu bruto domačemu proizvodu, v njem pa je bilo zaposlenih 2,6 % vseh zaposlenih. Glede na geografski položaj in naravne danosti ima zato Slovaška v tem sektorju še številne možnosti. Za turizem so na Slovaškem precejšnjega pomena domači gosfi, saj so 54,8 % vseh nočitev leta 2005 opravili prav domači gosti. Največ tujih gostov prihaja na Slovaško iz Češke republike, saj so leta 2005 predstavljali 28 % vseh tujih gostov, sledijo jim Nemci (20 9 %) in Poljaki (12,1 %) (Spörel 2007). Značilnosti bančnega sektorja so povzete po ECB (2006). Vrednost 4,3 pomeni, da je v bančnem sektorju na voljo celotna paleta bančnih storitev in da sta bančna zakonodaja in nadzor povsem usklajena s pravili BIS. V Sloveniji je vrednost kazalca znašala 3,3. 11 Na Hrvaškem je bilo ieta 2005 v turističnem sektorju neposredno (»hoteli in restavracije«) zaposlenih 3,6 % vseh zaposlenih na Hrvaškem, neposredni delež tega sektorja v bruto dodani vrednosti pa je znašal 3,8 %. Izjemnega pomena za turizem so tuji gosti, saj so nočitve tujih gostov v letu 2006 predstavljale kar 89 % vseh nočitev. Zaradi multiplikativnih učinkov daje ta sektor kruh bistveno večjemu številu zaposlenih, saj spodbuja povpraševanje še v trgovinskem (12,9 % bruto dodane vrednosti) in transportnem sektorju (okrog 10,4 % bruto dodane vrednosti). Za prihodke od turizma pa je neugodno dejstvo, da med turisti, ki obiščejo Hrvaško, prevladujejo gosti z nizko kupno močjo. Da bi si zagotovila stabilne prihodke iz te dejavnosti, mora Hrvaška pritegniti večje število gostov z večjo kupno močjo. To bo zahtevalo dodatna vlaganja v izboljšanje kakovosti turistične infrastrukture - torej vlaganja v hotele, ceste, komunalno infrastrukturo, raznovrstnejšo izvenpenzionsko ponudbo in podobno. Stopnja brezposelnosti, merjena po anketni metodologiji, je v Sloveniji bistveno nižja tako od slovaške in hrvaške kakor tudi od povprečja Evropske unije (tabela 2). Na Slovaškem se je stopnja brezposelnosti od leta 2002 do leta 2006 znižala za 5,3 odstotne točke. K temu so prispevale visoke stopnje gospodarske rasti in liberalizacija trga dela. Spremenjen zakon o delovnih razmerjih v letu 2003 povečuje fleksibilnost pri zaposlovanju in odpuščanju, zvišuje omejitve glede nadurnega dela (od 150 na 400 ur letno) in zaostruje pogoje za pridobitev socialnih pravic. To naj bi spodbudilo zaposlovanje in pripravljenost za delo. Toda kljub visokim stopnjam gospodarske rasti ostaja stopnja brezposelnosti še zmeraj razmeroma visoka zaradi strukturnih neskladij. Z gospodarsko rastjo se je povečala ponudba zahtevnejših del, medtem ko je na voljo premalo delovnih mest, ki bi angažirala manj kvalificirano delovno silo. Zaradi tega ostaja stopnja dolgotrajne brezposelnosti razmeroma visoka, na drugi strani pa lahko pride do pomanjkanja določenih profilov delovne sile in posledično do pritiskov po zvišanju plač.^ Slednje lahko neugodno vpliva na inflacijsko stopnjo in zmanjša konkurenčne prednosti Slovaške. Tabela 2: Harmonizirana stopnja anketne brezposelnosti (v %)° 2nii: zm um 2005 :oiK> 200-' 1-lr vaška 14,7 14,1 13,6 12,6 11,4 Slovaška 18,7 17,6 18,2 16,3 13,4 12,2 Slovenija 6,3 6,7 6,3 6,5 6,0 5,8 Evroobmočje 8,2 8,7 8,8 8,6 7,9 1,3' EU-25 8,7 9,0 9,0 8,7 7,9 7,2" brezposelna, če je v času anketiranja delala manj kot eno uro na teden. ^Pomladanska napoved Evropske komisije. Upoštevana tudi Slovenija. Vir: Eurostat - Population and Social Conditions, Harmonised Unemployment Rate (29 3 2007) EC (2007b). Tudi gibanja na Hrvaškem so ugodna, saj se stopnja brezposelnosti po letu 2002 vztrajno zmanjšuje, čeprav še zmeraj dosega dvomestno številko. Podobno kot na Slovaškem so tudi na Hrvaškem fleksibilnost trga povečali s spremembo zakona o delovnih razmerjih (leta 2003). Zakon med drugim poenostavlja in skrajšuje postopke v zvezi z odpuščanjem in zaposlovanjem ter znižuje višine odpravnin. S to spremembo se je indeks, ki meri strogost delovne zakonodaje (indeks varovanja zaposlitve - employment protection legislation), znižal ' S problemi zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile se že sooča avtomobilska industrija. 12 od 3,6 na 2,7. Na Slovaškem je njegova vrednost 2,4, v Sloveniji 3,5, povprečje EU pa znaša 2,4 (Bejaković 2006). Zaradi slabo delujočega nepremičninskega trga je tudi na Hrvaškem geografska mobilnost delovne sile majhna. Tako se brezposelni iz regij, kjer je stopnja brezposelnosti razmeroma visoka (vzhodna Slavonija, osrednja Dalmacija), težje odločajo za iskanje zaposlitve, denimo, v Zagrebu, kjer je ponudba delovnih mest relativno večia CEIU 2007b). ^ V obeh državah je zelo izrazito neskladje med registrirano stopnjo brezposelnosti in anketno stopnjo brezposelnosti. Podobne razlike opazimo tudi v drugih tranzicijskih državah. Številni brezposelni so namreč prijavljeni na zavodu za zaposlovanje le zato, da prejmejo denarno nadomestilo, čeprav v resnici ne iščejo dela. Hkrati pa pogosto veliko število tistih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, dela na črno. Kljub reformam, ki jih izvajata obe državi, sta slovaški in hrvaški trg dela med bolj rigidnimi v Evropski uniji. Po ocenah Svetovne banke (World Bank 2006) je Hrvaška leta 2006 zasedla 130. mesto, Slovaška pa 72. mesto med 175 državami pri kazalcu, ki meri težave pri najemanju in odpuščanju delavcev, omejitve pri spreminjanju delovnega časa in stroške odpuščanja. Obe državi sta v primerjavi z letom 2005 izboljšali položaj za eno mesto. Najslabši oceni sta državi dobili za težave pri najemanju in odpuščanju delovne sile ter za rigidnost delovnega časa. Indeks rigidnosti zaposlenosti^ je na Slovaškem v letu 2006 znašal 39, na Hrvaškem pa 50. Povprečna vrednost indeksa za regijo (Evropa in osrednja Azija) je bila 40,8, povprečje OECD pa 33,3. Povprečni stroški odpuščanja^ so bili na Hrvaškem (39) bistveno višji od povprečja OECD (31,3) ter povprečja Evrope in centralne Azije (26,2), medtem ko so bili na Slovaškem izrazito nižji (13). Tabela 3: Izbrani kazalci trga dela v letih 2000 in 2006 lh-\:išk;i ! Slo\iišk:i ' Slovenija l.l 25 2000 2006 2000 2006 2000 2006 2000 2006 Skupna stopnja zaposlenosti^ 53,4® 55,6 56,8 59,4 62,8 66,6 62,4 Stopnja zaposlenosti žensk*^ 46,7® 49,4 51,5 51,9 58,4 61,8 53,6 57,4'" Stopnja zaposlenosti moških'' 60,5^ 62,0 62,2 67,0 67,2 71,1 71,2 72,0^ Delež starejših zaposlenih® 24,8® 34,3 21,3 33,1 22,7 32,6 36,6 43,6^ Stopnja brezposelnosti mlajših od 25 let'' 41,7'''' 32,0*'^ 36,9 26,6 16,3 13,9 17,4 17,3 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti® 8,9® 6,7 10,3 10,2 4,1 2,9 3,9 3,6^- "f.................Kj-r (c-i v jyfimufjuvi J veiuimm sievuom preoivaicev v tem starostnem razredu. Število zaposlenih žensk/moških v starosti med 15-64 let v primerjavi s celotnim številom žensk/moških v tem starostnem razredu. 'Število zaposlenih v starosti med 55-64 let v primerjavi s celotnim številom prebivalcev v tem starostnem razredu. "Število brezposelnih v starosti med 15-24 let v primerjavi z aktivnim prebivalstvom. 'Število oseb. ki so brezposelne več kot eno leto v primerjavi z aktivnim prebivalstvom ^Začasni podatek. ^Leto 2002. Julij-december 'leto 2001. ^Leto 2005. Vir: Eurostat - Population and Social Conditions, Labour Market, Employment and Unemolovment (19 1 2007), DZS (2003), DZS (2006). ® Ugodnejše so manjše vrednosti indeksa. ' Stroški, povezani z odpuščanjem zaposlenih (odpovedni rok in višina odpravnine), so izraženi v tedenski plači Kazalec torej pove, koliko tedenskih plač mora izplačati delodajalec, da lahko odpusti zaposlenega delavca. 13 v obeh gospodarstvih je zaskrbljujoča visoka stopnja dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti med mladimi (tabela 3). Med dolgotrajno brezposelnimi najdemo predvsem veliko število manj kvalificirane delovne sile. Zato je Evropska komisija v oceni nacionalnega programa reform za uresničevanje Lizbonske strategije Slovaško opozorila (EC 2006a), da bo morala nameniti več pozornosti ukrepom, ki bodo učinkovito zmanjšali dolgotrajno in strukturno brezposelnost. Po oceni OECD (2007) programi kreiranja delovnih mest in subvencioniranja v okviru aktivne politike zaposlovanja zaenkrat niso bili najbolj učinkoviti pri zniževanju dolgotrajne brezposelnosti, zato bi morali biti ti programi v prihodnje bolj ciljno usmerjeni. Tudi Hrvaška je v nacionalnem akcijskem programu zaposlovanja za obdobje 2005-2008 kot enega od ciljev izpostavila zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti (Republika Hrvatska 2004) in v ta namen v letu 2006 med ukrepi aktivne politike zaposlovanja uvedla aktivnosti, kot so izobraževanje in zaposlitvene subvencije (EC 2006b). Visoka stopnja brezposelnosti mladih, še posebej med tistimi, ki končajo poklicno izobraževanje, kaže na to, da izobraževalni programi dijakom na Slovaškem ne dajejo ustreznega znanja za uspešno nastopanje na trgu dela. Da bi bili ti programi bolje prilagojeni zahtevam in potrebam trga dela, bi se morali v njihovo načrtovanje (učni programi) in izvedbo (praksa, pripravništvo oz. vajeništvo) bolj aktivno vključevati delodajalci. Nekaj primerov dobre prakse je že moč najti v avtomobilski industriji (OECD 2007). Tudi slovaški nacionalni program reform (EC 2006a) izpostavlja izobraževalno politiko in reforme izobraževalnega sistema kot najvišjo prioriteto za izboljšanje človeškega kapitala in spodbujanje zaposlovanja tako mladih kot odraslih. Z reformami na vseh ravneh izobraževanja želi Slovaška izboljšati znanja o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, znanje tujih jezikov, spodbuditi vseživljenjsko izobraževanje in izobraževanje otrok iz zapostavljenih socialnih skupin. Poleg tega načrtuje večjo vključenost mladih brezposelnih v programe aktivne politike zaposlovanja, še posebej v programe izobraževanja. Evropska komisija je Slovaško opozorila, da naj več pozornosti v izobraževalnem sistemu nameni vključevanju privatnega sektorja, promoviranju podjetništva, predvsem pa morajo biti ukrepi in politike za zmanjševanje stopnje brezposelnosti med mladimi bolj dodelani. Tudi Hrvaška namerava zmanjšati brezposelnost med mladimi s spremembami izobraževalnega sistema in z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki so ciljno usmerjeni k mladim brez delovnih izkušenj (EC 2006b). Izboljšati bo treba kakovost vseh ravni izobraževanja: osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja kakor tudi poklicnega izobraževanja in usposabljanja. To zajema posodobitev učnih programov, izboljšanje kakovosti poučevanja in posodobitev opreme. Za te namene je Hrvaška leta 2005 dobila od Svetovne banke posojilo v vrednosti 68 milijonov evrov (EIU 2007b). Pomen izobraževanja za zmanjšanje brezposelnosti, in to ne le mladih, je razviden iz podatkov v tabeli 4. Višja stopnja izobrazbe pomembno povečuje zaposlitvene možnosti posameznika, saj se verjetnost, da bo oseba brezposelna, zelo zmanjša z višjo stopnjo izobrazbe. Pri skupni stopnji zaposlenosti sta Slovaška in Hrvaška še zelo oddaljeni od zastavljenega lizbonskega cilja, po katerem naj bi leta 2010 bilo 70 % prebivalcev zaposlenih v starostni skupini 15-64 let. Tudi na področju zaposlenosti žensk sta obe državi še precej daleč od ciljne lizbonske vrednosti 60 % zaposlenih žensk v letu 2010. Slovenija je ta cilj v letu 2005 že dosegla. 14 Tabela 4: Stopnja brezposelnosti glede na doseženo stopnjo izobrazbe v letih 2001 in 2006 (v starostni skupini 25-59 let) Hrvaška Slovaška Slovenija EU-25 ISrc/ i/.ol)r;i/hc o/in» 11.1 <>Mio\ nosol.sLa i/()l)i':i/l):i Smliijivsolsksi i/ohriiy|»:i 2001 14,4' 38,3 8,3 9,9 2006 14,6 43,7 1,T 10,3 2001 13,1' 15,0 4,3 7,8 2006 10,8 10,9 5,3 7,3 N isokosolsL: i/.nlirii/.|):i 2001 8,7' 4,4 2,2' 3,9 2006 5.0' 2,6 2,9' 4,1 Opomba: "Leto 2002. "Nezanesljiv podatek. Vir: Eurostat - Population and Social Conditions. Education and Lifelong Learning (29. 3. 2007). Za večjo zaposlenost žensk je pomembna institucionalna organiziranost otroškega varstva kakor tudi varstva starejših. V kolikor tega ni, so ženske tiste, ki tradicionalno prevzamejo skrb za nego. Dopust za nego in vzgojo otrok sicer pomaga staršem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, vendar pa lahko predolga odsotnost poslabša zaposlitvene možnosti žensk. Zato OECD (2007) Slovaški predlaga skrajšanje triletnega starševskega dopusta. K večji zaposlenosti žensk bi prispevala tudi nižja povprečna efektivna davčna stopnja na zaslužke druge zaposlene osebe v gospodinjstvu. Na Hrvaškem se položaj žensk v času tranzicije ni tako zelo poslabšal kot položaj moških, še zmeraj pa je njihova stopnja zaposlenosti bistveno nižja od moških. Hrvaški nacionalni akcijski program zaposlovanja med ukrepi za večjo zaposlenost žensk izpostavlja boj proti diskriminaciji, ukrepe za izboljšanje položaja zaposlenih z otroki, spodbujanje ženskega podjetništva in vključevanje žensk v netradicionalne dejavnosti ter ciljne programe usposabljanja, prekvalifikacij žensk in obnavljanja znanja v času porodniškega dopusta (Republika Hrvatska 2004). Velik zaostanek imajo vse tri države na področju zaposlovanja starejših, saj za slabih 20 odstotnih točk zaostajajo za lizbonskim ciljem. Ta določa stopnjo zaposlenosti starejših v letu 2010 pri 50 %. Evropska komisija (EC 2005) zato v svojih smernicah za vodenje ekonomske politike izpostavlja, da morajo države v prihodnje več pozornosti nameniti zaposlovanju starejših. To zahteva ukrepe, kot so: zviševanje starosti za upokojitev, spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja, izboljševanje delovnih pogojev, investiranje v ukrepe za zaščito pred poškodbami pri deiu ipd. Evropska strategija zaposlovanja tako na primer predvideva, da naj bi se povprečna efektivna starost ob izstopu s trga dela (upokojitev) povečala za 5 let do 2010 (v primerjavi s starostjo 59,9 leta, ki je veljala 2001). Po podatkih Eurostata je bila leta 2005 povprečna efektivna starost ob izstopu s trga dela na Hrvaškem 59,7 leta, na Slovaškem 59,2 leta, v Sloveniji 58,5 leta, povprečje EU-25 pa je znašalo 60,9 leta. Višjo aktivnost starejših bi lahko na Slovaškem dosegli tudi z reformo pokojninskega sistema, saj je sedaj določena minimalna starost za upokojevanje (62 let) relativno nizka v primerjavi z drugimi državami, hkrati pa bi lahko bilo upokojevanje pred oziroma po dopolnitvi zakonsko določene starosti bolj kaznovano oziroma nagrajeno (OECD 2007). Po oceni Evropske komisije slovaški nacionalni program reform ne vključuje ukrepov, ki bi spodbujali aktivno staranje in tako podaljševali aktivnost starejših zaposlenih (EC 2006a). Na Hrvaškem bo od 1. januarja 2008 naprej za upokojitev s 15 leti delovne dobe potrebna starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske). Pet let prej se bodo lahko upokojili zavarovanci z daljšo zavarovalno dobo (moški 35 let oziroma ženske 30 let), vendar se jim bo v tem primeru pokojnina trajno znižala za 20,4 % (HZMO 2006). 15 Da bi povečali stopnjo zaposlenosti, tako skupno kot stopnjo zaposlenosti žensk in starejših, bodo morale države v prihodnje povečati stopnjo aktivnosti prebivalstva. Tako je za Slovaško, še bolj pa za Hrvaško, značilna visoka stopnja neaktivnosti prebivalstva. Leta 2006 je stopnja aktivnosti v starostni skupini od 15 do 64 let na Hrvaškem znašala 62,8 % inje tako bistveno zaostajala za slovensko (70,9 %), za povprečjem Evropske unije (70,6 %) in za Slovaško (68,6 %). Financiranje velikega števila neaktivnega prebivalstva obremenjuje javne finance in zaposlene. Zaradi zmanjševanja rojstev in staranja prebivalstva pa se bodo države v prihodnje soočale tudi s pomanjkanjem delovne sile. Da bi zvišala zaposlenost Slovaška načrtuje zmanjšanje davčne obremenitve zaposlenih z nizkimi dohodki, poenostavitev administrativnih postopkov, povezanih z zaposlovanjem in samozaposlovanjem, izboljšanje geografske mobilnosti dela in namerava bolj ciljno usmeriti ukrepe aktivne politike zaposlovanja k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela (EC 2006a). OECD (2007) opozarja na previdnost pri uporabi ukrepov, s katerimi želi slovaška vlada zmanjšati revščino in neenakost v porazdelitvi dohodkov. Med drugim so zvišali minimalno plačo po stopnji, ki presega povprečno rast plač, vlada pa načrtuje še nadaljnja povišanja, kar bi lahko ogrozilo predvsem delovne možnosti za manj in nekvalificirano delovno silo. Hrvaška pa načrtuje v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja ukrepe, kot so: podpore, izobraževanje in zaposlitvene subvencije za zaposlovanje mladih brez delovnih izkušenj] dolgotrajno brezposelnih, starejših in drugih ranljivih skupin (EC 2006b). Sicer so na Slovaškem splošne davčne obremenitve relativno ugodne, saj se je država leta 2005 uvrstila na 25. mesto pri razvrščanju držav glede na velikost splošnega davčnega bremena v Evropski uniji (European Communities 2007). Za njo sta se uvrstili le Litva in Romunija. Leta 2005 so davki in socialni prispevki predstavljali 29,8 % slovaškega bruto domačega proizvoda. V primerjavi z letom 1995 so se znižali za 10,3 odstotne točke in so bili bistveno nižji od tistih v Sloveniji (40,5 %) in od povprečja Evropske unije (39,7^^ %). V istem letu je povprečna implicitna stopnja obdavčitve dela znašala 33,7 % oziroma za 2,9 odstotae točke manj od ponderiranega povprečja Unije in se je v primerjavi z letom 1995 zmanjšala za 5,8 odstotne točke. Pri razvrščanju po tem kazalcu se je Slovaška leta 2005 uvrstila na 17. mesto med 27. državami. Za povečanje aktivnosti prebivalstva je dobro, da so na Slovaškem skorajda prepolovili past brezposelnosti (od 73 % v letu 2001 na 43 %'v letu 2005) , aktivnost prebivalstva pa želijo povečati še z nadaljnjim znižanjem davčnih obremenitev, še posebej zaposlenih z najnižjimi dohodki^l V letu 2005 je njihova obremenitev znašala 35,3 % in je Slovaško uvrščala med države EU z relativno nizko obremenitvijo. V Sloveniji je znašala 36,4 %, v EU-25 pa 39,4 %. Najvišje breme je bilo v Belgiji (49,1 %), najnižje pa na Cipru (19,1 %), Malti (18,7 %) in na Irskem (19,9 %). Ponderirano povprečje; aritmetično povprečje je znašalo 37,8 %. II Past brezposelnosti meri, kolikšen odstotek bruto plače predstavlja vsota davkov, socialnih prispevkov in izgube nadomestila za brezposelnost in drugih nadomestil, ki jih izgubi brezposelna oseba, ko se ponovno zaposli. Opredeljena je kot razlika med bruto dohodki in povečanjem neto dohodka pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost, izražena pa je kot odstotek bruto dohodkov. Davčna obremenitev najnižjih plač je opredeljena kot vsota dohodnine od bruto plače, davka na izplačane plače in prispevkov zaposlenega in delodajalca za socialno varnost deljeno z vsoto bruto plače zaposlenega, delodajalčevih prispevkov m davkov na izplačane plače. Primerjava je narejena na primeru samske osebe brez otrok, ki zasluži 67 odstotkov povprečne plače v državi. 16 Na Hrvaškem je leta 2005 delež davkov in prispevkov znašal 40,1 % bruto domačega proizvoda (IMF 2007a) in je bil relativno primerljiv s slovenskim deležem in povprečjem Evropske unije. Glede na to da je raven dohodka na Hrvaškem nizka, je davčno breme relativno visoko. Ker glavnino davčnih prihodkov, podobno kot v novih članicah Evropske unije, predstavljajo posredni davki (davek na dodano vrednost, trošarine, davki na uvoz), obremenitev dela ni pretirana inje možno davčno strukturo označiti kot razmeroma ugodno' Davčna obremenitev povprečne plače na Hrvaškem je leta 2006 znašala okrog 39 %, kar je bistveno manj od 48 %, kolikor je znašala denimo leta 1995 (Bejaković 2006). Posledično ni mogoče pripisati krivde za visoke stopnje brezposelnosti in nizke stopnje zaposlenosti na Hrvaškem previsoki davčni obremenitvi dela (Cazes idr. 2006, 38). Vseeno pa bi bilo po mnenju avtorjev smiselno znižati splošno davčno breme, saj bi tako lahko zmanjšali tudi delež sive ekonomije, večji delež neposrednih davkov v javnofmančnih prihodkih pa bi zmanjšal dohodkovno neenakost. Za obe državi so značilne velike razlike v regionalnih stopnjah brezposelnosti (tabela 5). Na Slovaškem je najnižja stopnja brezposelnosti v glavnem mestu, kjer je za več kot polovico nižja od povprečja države. V osrednjem in vzhodnem delu države pa stopnje brezposelnosti presegajo 19 % in so med najvišjimi v Evropski uniji. Regija Vychodne Slovensko je bila z 23,1 % celo na prvem mestu po najvišji stopnji brezposelnosti v Evropski uniji leta 2005. Ta regija se je uvrstila tudi med prvih deset regij v Evropski uniji v letu 2005, ki imajo najvišje stopnje brezposelnosti žensk (24,0 %) in mladih (41,4 %). Takšno nesorazmerje med regionalnimi stopnjami brezposelnosti ostaja tudi zaradi slabe regionalne mobilnosti delovne sile. Ena od pomembnih ovir za večjo mobilnost je zagotovo slabo delujoč nepremičninski trg (OECD 2007). Vlada rešuje probleme na stanovanjskem trgu s subvencijami pri nakupu stanovanj in z izgradnjo državnih subvencioniranih najemniških stanovanj. Ker so čakalne vrste za pridobitev slednjih zelo dolge, to odvrača ljudi od selitev. Trg za najem privatnih nepremičnin pa na Slovaškem skoraj ne obstaja. Da bi izboljšali razmere OECD slovaški vladi predlaga, da naj odpravi ovire za delovanje privatnega najemniškega trga, gradnjo subvencioniranih vladnih stanovanj pa usmeri v regije, kjer je povpraševanje po stanovanjih največje. K boljši mobilnosti naj bi prispevala tudi izgradnja transportne infrastrukture. Tudi Evropska komisija opozarja Slovaško, da bi morala biti bolj aktivna pri odpravljanju regionalne brezposelnosti (EC 2006a). Podobno kot na Slovaškem tudi na Hrvaškem neučinkovit nepremičninski trg precej zavira mobilnost delovne sile. Leta 2005 je bila registrirana stopnja brezposelnosti v osmih županijah nižja, kar v trinajstih pa višja od državnega povprečja. Najvišje stopnje brezposelnosti beležijo območja v vzhodnem in južnem delu države. Zahvaljujoč oddaljenosti od vojnega območja in turizmu so stopnje brezposelnosti v severni Istri bistveno nižje, glavno središče ekonomske aktivnosti pa ostaja Zagreb, ki privablja tudi vedno več prebivalcev od drugod. Visoke stopnje rasti produktivnosti ugodno vplivajo na konkurenčnost slovaškega gospodarstva, saj znižujejo stroške dela na enoto proizvoda (slika 4). V nasprotju s Slovaško je Hrvaška slabše obvladovala rast teh kategorij. 17 Tabela 5: Razlike v stopnjah brezposelnosti po regijah v letu 2005 (v %f /.iiiuniijc Grad Zagreb, Istarska županija 7,8-8,0 Sic)\:isK:i _ Kcčl račun —■—Hago —^Storitve —K—Ebhodek —Tetočitransferji -8000Q00---100000,00 -120000,00 -140000,00 -leoooaoo Vir: National Bank of Slovakia Monetary Survey, različne številke. 32 Tudi na Hrvaškem je primanjkljaj tekočega računa predvsem posledica primanjkljaja v trgovinski bilanci (slika 14). Takšno stanje generira hkrati skromen izvoz in velik uvoz. Po letu 2000 je bila letna stopnja rasti uvoza biaga, z izjemo 2004, višja od desetih odstotkov. Ravno obratno pa je bila letna rast izvoza blaga praviloma nižja od desetih odstotkov. Izjemi sta leti 2004 in 2006, ko sta stopnji rasti znašah 18,5 % in 16,9 %. Uvoz poganja poraba gospodinjstev, podprta s posojili poslovnih bank, in podjetij, ki povprašujejo po investicijskih dobrinah. Tisti del primanjkljaja trgovinske bilance, ki nastaja zaradi potreb podjetniškega prestrukturiranja, ni tako zaskrbljujoč. Z uvozom teh dobrin se izboljšuje konkurenčnost hrvaškep gospodarstva in posledično tudi sposobnost financiranja nastalih dolgov. Restriktivni ukrepi hrvaške centralne banke na področju odobravanja posojil gospodinjstvom in rahel upad ekonomske aktivnosti so v letih 2003 in 2004 nekoliko zmanjšali primanjkljaj tekočega računa v deležu bruto domačega proizvoda. Slika 14: Gibanje saldov posameznih bilanc tekočega računa na Hrvaškem (v milijonih evrov) Tekači račun —■— Hago A Storitve —X— Dohodd« —TebDči transferi Leta Vir: Hrvatska narodna banka (2007a). Bolj je za Hrvaško kritičen majhen izvoz blaga. K temu je gotovo prispevalo tudi to, da Hrvaška do leta 2000 ni imela sklenjenih trgovinskih sporazumov s pomembnimi gospodarskimi partnericami (ni bila članica EU, ni bila vključena v CEFTO in tudi ni bila članica WTO). Zato so se hrvaški izvozniki srečevali z raznimi carinskimi in necarinskimi ovirami. Kot trgovski partner tudi niso bili zanimivi za države CEFTA, saj za hrvaške izvoznike ni veljalo pravilo države izvoznice pri obračunavanju davka na dodano vrednost (Vujčić 2001, 8). Vendar pa se primanjkljaj trgovinske bilance po letu 2000, ko so bile te ovire odpravljene^'', ni zmanjšal, ampak se je celo povečal. Delno je za to kriv večji uvoz zaradi povečanega domačega povpraševanja. Razloge za takšna gibanja trgovinske bilance pa Po spremembi političnega režima leta 2000 je Evropska unija odpravila ovire za uvoz hrvaških izdelkov in državi, skupaj z drugimi državami na zahodnem Balkanu, odobrila preferencialni dostop za izvoz tekstilnih izdelkov. Leta 2003 je Hrvaška sicer postal članica CEFTA, toda korist članstva je bila tedaj že bistveno manjša, saj je velik del članic leta 2004 vstopil v EU (leta 2007 pa še Bolgarija in Romunija) (EIU 2007b). 33 moramo iskati tudi v premajhnem izvozu, ki mu botruje predvsem slaba kakovost izdelkov. Ta pa je posledica prepočasne preobrazbe industrijskega sektorja (EIU 2004, 45). Tudi na Hrvaškem so na prvem mestu med izvoznimi izdelki stroji in transportne naprave (28,9 % leta 2005) (DZS 2006). Delež strojev, aparatov in mehaničnih pripomočkov, elektrotehnične opreme, naprav za snemanje ter predvajanje zvoka in televizijske slike je predstavljal 16,7 % izvoza, delež cestnih vozil in drugih transportnih vozil pa 12,5 %. Med njima so se uvrstili mineralni izdelki (15,8 %). Negativen saldo trgovinske bilance kompenzirajo presežki iz bilance storitev in bilance transferjev. V bilanci storitev so najpomembnejši prihodki od turizma. Saldo potovanj predstavlja kar 95 % salda bilance storitve. Vojna in politična nestabilnost v regiji sta v začetku 90. let 20. stoletja močno prizadeli hrvaški turizem in oklestili prihodke te dejavnosti. Če ne bi bilo prihodkov od turizma, bi Hrvaška težko financirala primanjkljaj tekočega računa. Prevladujoč pomen enega sektorja, ki je povrh tega zelo občutljiv na zunanje šoke, pa ne zagotavlja stabilnih deviznih prilivov. Turistična gibanja so namreč zelo občutljiva na morebitno politično nestabilnost v regiji. Nadalje se zaradi sprememb v »potovalnih trendih« turisti odločajo za vedno nove turistične destinacije in niso zvesti le eni državi ali kraju. Za izvoz in uvoz tako Slovaške kot Hrvaške je zelo pomembno območje Evropske unije. Kar 85,1 % celotnega slovaškega izvoza je leta 2006 šlo na trge Evropske unije. Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovaške je Nemčija, kamor Slovaška izvozi slabo četrtino svojega blaga (tabela 7). Nemčiji z bistveno manjšimi deleži sledijo Češka republika, Italija, Poljska in Avstrija. Med prvimi petimi izvoznimi partnericami so vse članice Evropske unije. Slovenija je leta 2006 predstavljala 0,9 % slovaškega izvoza. Tudi na uvozni strani so najpomembnejše trgovske partnerice Slovaške države Evropske unije oziroma Nemčija. Tako je Slovaška leta 2006 iz Evropske unije uvozila 68 % vsega blaga, delež uvoženih izdelkov iz Nemčije pa je predstavljal dobrih 20 % celotnega slovaškega uvoza. Med prvimi petimi uvoznicami na Slovaškem najdemo poleg držav Evropske unije na tretjem mestu Rusijo. Štiri in več odstoten delež v slovaškem uvozu sta imeli leta 2006 še Poljska (4,4 %) in Kitajska (4,0 %). Slovenija je manj pomembna trgovinska partnerica Slovaške. Uvoz iz naše države predstavlja le 0,5 % celotnega slovaškega uvoza. V strukturi menjave Slovenije je leta 2006 znašal izvoz na Slovaško 1,6 %, uvoz iz Slovaške pa je predstavljal 1,4 % celotnega slovenskega uvoza (BS 2007). Tabela 7; Najpomembnejše slovaške in hrvaške trgovinske partnerice leta 2006 (v % celotnega slovaškega oziroma hrvaškega izvoza oziroma uvoza) \ VO/ l)li|t>2| l/\u/ Slo\:išK nn:išk 1 Slo Vil. 1 Ul/UMi 0/ <1 l)iv;i\:i II' II l)r/a\ :i 0/ II n/ Nemčija 20 5 Italija 16,7 Nemčija 23 6 Italija 23,1 Češka r. 12,3 Nemčija 14,5 Češka r. 14,0 Bosna in Hercegovina 12,6 Rusija 11,3 Rusija 10,1 Italija 6,5 Nemčija 10,4 Madžarska 4,6 Slovenija 6,3 Poljska 6,2 Slovenija 8,2 Italija 4,5 Avstrija 5,4 Avstrija 6,0 Avstrija 6,0 EU-25 68,0 EU-25 65,0 EU-25 85,1 EU-25 63,3 Vir: Statistical Office of the Slovak Republic (2006), DZS (2007b) 34 Tudi za Hrvaško je za izvoz in uvoz blaga zelo pomembno območje Evropske unije. V devetdesetih letih se je sicer delež izvoza v EU v celotnem hrvaškem izvozu zmanjšal in je bil leta 1999 manjši od 50 %. Zaradi počasnega prestrukturiranja in slabe kakovosti izdelkov so namreč trge, ki so jih prej oskrbovala hrvaška podjetja, zasedle druge tranzicijske države. Najpomembnejša trgovinska partnerica je Italija, kamor je Hrvaška leta 2006 izvozila 23,1 % svojega blaga, uvozila pa 16,7 % vsega blaga. Italiji sledijo na izvozni strani Bosna in Hercegovina, Nemčija in Slovenija. Okrepitev trgovskih vezi z državami nekdanje Jugoslavije in rast izvoza na te trge je bila še posebej dobrodošla v času šibkega uvoznega povpraševanja Evropske unije v obdobju 2002-2005 (EIU 2007b). Večino blaga Hrvaška uvozi iz Evropske unije. Leta 2006 je njen delež predstavljal 65 % vsega uvoženega hrvaškega blaga. Rusija se je na uvozni strani uvrstila na visoko mesto kot dobaviteljica surove nafte. Slovenija ostaja pomembna trgovinska partnerica Hrvaške. Uvoz iz naše države predstavlja kar 6,3 % celotnega hrvaškega uvoza, izvoz v našo državo pa 8,2 % celotnega hrvaškega izvoza. To našo državo uvršča na četrto mesto med državami, s katerimi Hrvaška največ trguje. V strukturi slovenskega uvoza zaseda Hrvaška s 4 % peto mesto, na izvozni strani pa tretje. Na Hrvaško je Slovenija leta 2006 izvozila 8,7 % vsega blaga (BS 2007). Gibanja na tekočem računu se odražajo tudi v kapitalskem delu bilance in v zunanji zadolženosti celotne države. Leta 2006 je zunanja zadolženost na Hrvaškem znašala 84,8 % bruto domačega proizvoda in je biia za več kot sto odstotkov višja kot leta 1997, ko je znašala 37,1 % (HNB 2007c). V zadnjih letih se je povečeval predvsem delež dolga zasebnega sektorja (banke, gospodinjstva). Zunanja zadolženost leta 2006 je v Sloveniji znašala 80,3 %, na Slovaškem pa 55,6 % bruto domačega proizvoda. Slovaška in Hrvaška se glede na tokove neposrednih investicij uvrščata med neto uvoznice kapitala. Po podatkih Eurostata je delež neposrednih tujih naložb na Slovaškem leta 2005 predstavljal 35 % bruto domačega proizvoda in se je v primerjavi z letom 1997, ko je znašal 8,9 %, povečal za slabih 300 %. Na Hrvaškem so neposredne tuje naložbe leta 2005 predstavljale 38,5 % bruto domačega proizvoda. V Sloveniji je bil ta delež bistveno manjši in je znašal 21,6 %. Slovaška privablja neposredne tuje investitorje s svojim strateškim položajem v Evropi in s konkurenčnim trgom dela, ki podjetjem zagotavlja relativno visoko kvalificirano, toda poceni delovno silo (EIU 2006). Delovna sila pa postaja na Slovaškem v zadnjem obdobju redka in posledično dražja, saj številni Slovaki v želji po višjih dohodkih zapuščajo državo. Da bi zapolnila kapacitete se podjetja zelo angažirajo pri iskanju delovne sile in plačujejo tudi visoke potne stroške delavcem, ki se vozijo iz oddaljenih krajev. To pa seveda draži delovno silo. Po podatkih slovaške centralne banke najpomembnejši tuji investitorji na Slovaško prihajajo iz starih članic Evropske unije (slika 15). Nizozemska, Nemčija, Avstrija in Italija ostajajo najpomembnejše investitorke. V obdobju od 2001 do 2006 sta se deleža Nemčije in Avstrije zmanjšala, povečala pa sta se deleža Nizozemske in Italije. Združene države Amerike, ki so bile denimo leta 2001 na petem mestu (6,1 %), so leta 2006 zdrsnile na deveto mesto (3,3 %). V tem letuje bila peta najpomembnejša država investitorka na Slovaškem Madžarska z 6,1 % deležem. Največji prejemniki tujega kapitala so predelovalne dejavnosti (39,1 % leta 2006), finančno posredništvo (10,2 %) in podjetja, ki se ukvarjajo z oskrbo z elektriko, plinom in vodo (13,9 35 %) (NBS Monetary Survey, različne številke). V predelovalni dejavnosti je najpomembnejši prejemnik tujih investicij avtomobilska industrija, saj sta se kar dva avtomobilska proizvajalca, in sicer francoski Peugeot-Citroen in južnokorejski Hyundai, odločila za proizvodnjo na Slovaškem. Se pred uveljavitvijo strožje evropske zakonodaje na področju državnih pomoči (veljati je začela 2007), je Slovaška konec leta 2006 odobrila posebne investicijske spodbude dobaviteljem južnokorejskega proizvajalca v obliki davčnih oprostitev, subvencij za ustvarjanje delovnih mest in podpore pri izobraževanju. Poleg proizvajalcev avtomobilskih komponent so med 40 podjetji, ki so bila deležna spodbud, predvsem podjetja, ki proizvajajo elektronske izdelke. Največji posamezni prejemnik med njimi je Sony (Japonska) (EIU 2006). Slika 15: Obseg neposrednih tujih investicij na Slovaškem in na Hrvaškem glede na državo leta 2006 (v % vseh neposrednih tujih investicij, stanje konec leta/^ Opomba: "Za Luksemburg in Francijo na Slovaškem ni podatka. ''Hrvaški deleži izračunani na osnovi vsote tokov neposrednih tujih investicij v obdobju 1993-2006. Vir: NBS Monetary Survey, različne številke, HNB (2007b). Do sredine 90. let prejšnjega stoletja je Hrvaška financirala primanjkljaj na tekočem računu predvsem z zadolževanjem v tujini in s prelivanjem domačih prihrankov iz tujine nazaj na Hrvaško. Šele po letu 1998 se je v financiranju primanjkljaja tekočega računa povečal delež tujih neposrednih investicij. Poslovno tveganje zaradi vojne in nestabilnost gospodarskega okolja sta bila dejavnika, ki sta v začetku 90. let zaustavila večji dotok tujega kapitala na Hrvaško. Vodilne pri investiranju na Hrvaškem so države Evropske unije. Glavnina neposrednih tujih naložb prihaja iz Avstrije. Več kot 10-odstotni delež imata še Nemčija in Nizozemska. Osmo mesto na lestvici neposrednih tujih investitorjev zaseda Slovenija, katere delež znaša 3,7 %. Med leti 2001 in 2006 se je relativno močno zmanjšal delež Nemčije (za 12,5 odstotne točke) in Združenih držav Amerike (17,4 odstotne točke), medtem ko se je povečala vloga Nizozemske (za 13,4 odstotne točke). Slovenski delež je v obdobju 1993-2001 znašal 3,2 % inje pomenil 7. mesto. Tuje neposredne naložbe na Hrvaškem so bile v preteklih desetih letih usmerjene predvsem v storitvene dejavnosti - telekomunikacije in denarno posredništvo. V začetku aprila 2007 je bilo v sektorju finančnega posredništva brez zavarovalniških in pokojninskih skladov kar 36 32,7 % vseh neposrednih naložb.'^ Na drugo mesto se je uvrstila proizvodnja kemikalij in kemičnih proizvodov (13,8 %), več kot deset odstotkov tujega kapitala pa je šlo še v sektor pošte in telekomunikacij (12,8 %). Neposredne naložbe v te dejavnosti so izboljšale kakovost referenčnih izdelkov in storitev, kar še posebej velja za bančništvo in trgovino. Majhen delež neposrednih tujih naložb v predelovalne dejavnosti je sicer tudi eden od razlogov za počasno gospodarsko preobrazbo. Hrvaška se je leta 2006 uvrstila na 124. mesto med 175. državami glede na to, kako enostavno je poslovanje v njej. Skupen položaj države je odvisen od večjega števila kazalcev poslovanja, med drugim so upoštevani sistem zaposlovanja in odpuščanja, podatki o tem, kako enostavno je začeti in prenehati s poslovanjem, dostop do posojil ipd. V primerjavi z letom 2005 je pridobila 10 mest. Posebno nizko je razvrščena pri poslovanju z licencami (170. mesto) in pri zaščiti investitorjev (156. mesto). Slovaška je v letu 2006 v primerjavi z letom poprej poslabšala svoj položaj za dve mesti in bila uvrščena na 36. mesto. Pri kar sedmih od desetih kazalcev je leta 2006 poslabšala svoj položaj v primerjavi z letom 2005. Najnižje mesto je dosegla pri kazalcu zaščita investitorjev (118. mesto) (World Bank 2006). V svojem letnem poročilu o neposrednih tujih naložbah je UNCTAD (2006) v letu 2005 rangiral 141 držav po posebnem indeksu, s katerim so merili dejansko velikost pritokov neposrednih naložb {inward FDI performance index). Izračunali so ga kot količnik med deležem pritokov neposrednih tujih naložb posamezne države v globalnih tokovih neposrednih tujih naložb in deležem bruto domačega proizvoda izbrane države v svetovnem bruto domačem proizvodu. Na podlagi povprečnih vrednosti za obdobje 2003-2005 se je Slovaška leta 2005 uvrstila na 60. mesto (vrednost količnika 1,892), leto poprej pa je bila uvrščena celo na 21. mesto. Hrvaška pa je bila na 38. mestu (vrednost količnika 2,937). Slovenijaje bila z vrednostjo količnika 1,024 na 92. mestu. Poleg tega so na osnovi 12 različnih spremenljivk izračunali še indeks privlačnosti države za neposredne tuje investicije {inward FDI potential index), ki kaže kakšen bi lahko bil potencialni pritok neposrednih tujih investicij. Med spremenljivkami so med drugim upoštevane razpoložljivost informacijske in komunikacijske infrastrukture, lokalne tehnološke zmogljivosti, razpoložljivost visokokvalificirane delovne sile ipd. Indeks je izračunan na osnovi podatkov za obdobje 2002-2004. Pri tej razvrstitvi je Slovaška zasedla 42. mesto, Hrvaška 52. in Slovenija 29. mesto. Vse tri države se na podlagi podatkov za obdobje 2002— 2004 uvrščajo med države, kjer sta oba indeksa visoka (t. i. front-runners). Gre torej za države, ki imajo velik potencial in ki ga tudi dobro izkoriščajo. Po indeksu, ki meri velikost odlivov neposrednih naložb {outward FDI performance index), je Slovenija zasedla 33. mesto, Hrvaška je bila 50., Slovaška pa 94. 1.2 Razvitost in razvojne možnosti opazovanih gospodarstev V tem poglavju predstavljamo nekatera primerjalna gibanja na področju realne konvergence in razvojnih možnosti izbranih gospodarstev. Realno konvergenco običajno ugotavljamo s primerjavo vrednosti bruto domačega proizvoda na prebivalca med različnimi državami. Dejavniki, ki omogočajo državi, da bo dolgoročno dosegala gospodarsko rast, so povezani z obsegom in kakovostjo proizvodnih dejavnikov, to je človeškega in fizičnega kapitala. Deleži so izračunani na osnovi neposrednih tujih investicij in reinvestiranih dobičkov od neposrednih investicij na Hrvaškem. 37 Poglejmo najprej gibanje vrednosti bruto domačega proizvoda na prebivalca po pariteti kupne moči (tabela 8). Vse tri države zaostajajo za povprečnim bruto domačim proizvodom na prebivalca petindvajseterice, vendar pa je zaostanek iz leta v leto manjši. Slovenija je leta 2006 med desetimi novimi članicami zasedla drugo mesto, takoj za Ciprom. Tabela 8: Primerjava bruto domačega proizvoda na prebivalca, PPP standard, EU-25 = 100 1 2(MH) :no2 2(M)4 20116 21)0"' 2on.s-" Slovaška 47,7 47,4 51,0 54,4 60,6 63,7 66,1 Hrvaška 41,7 40,8' 43,6' 47,0"^ 48,3^ 50,6 51,6 Slovenija _ _ 7 • Ö»T r 71,9 72,7 74,5 79,9 83,8 84,9 85,9 Vir: Eurostat - Economy and Finance, Main Economic Indicators (7. 7. 2007). Za oceno realne konvergence in zmožnosti dolgoročne rasti je pomemben tudi fizični kapital, kazalec zanj pa naj bi bila po predlogu Martinove in Velasqueza (2001) akumulirana vrednost izdatkov za raziskave in razvoj. V pričujočem primeru prikazujemo razvojne zmožnosti s podatki o deležu bruto investicij v osnovna sredstva in deležu izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu. Slika 16: Delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto domačem proizvodu (v %)" 2001 H E025 m Slo^QŠka S Hrvaška □ Slo^enija 2002 2003 2004 Leto 2005 2006 2007 Opomba: "Pomladanska napoved Evropske komisije za leto 2007. Vir: Eurostat - Economy and Finance, National Accounts (7. 7. 2007). S slike 16 je razvidno, da je imela največji delež bruto naložb v osnovna sredstva v bruto domačem proizvodu Hrvaška. V vseh treh državah so bili opazovani deleži višji od povprečja Evropske unije. Na Hrvaškem in v Sloveniji je opazen trend zviševanja, medtem ko je za Slovaško značilno nihanje deleža. 38 Na sliki 17 prikazujemo delež izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu. Raziskava European Policy Committee (EPC 2002) je pokazala izrazito zvezo med izdatki za raziskave in razvoj ter rastjo produktivnosti, ki posledično pomaga pri doseganju realne konvergence. Cilj, ki si ga je zadala Evropska unija, je 3-odstotni delež izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu. Deleži vseh treh držav zaostajajo za zastavljenim ciljem, še posebej velik je zaostanek na Slovaškem. V Sloveniji je bil ta delež leta 2005 1,2 %. Enak odstotek je leta 2004 dosegla Hrvaška, medtem koje na Slovaškem znašal delež leta 2005 le 0,51 % in seje v primerjavi z letom 2000 zmanjšal. Iz prikaza je jasno vidno, daje še najbližje ciljni vrednosti 3 % Slovenija. Slikal?: Bruto izdatki za raziskave in razvoj glede na vir sredstev (v % bruto domačega proizvodaf 2005 2000 2004 2005 2000 '0,79 0,03 0,28 Q33 .0,0& 0,57 um 0,57 0,01 QQ3 B som □ Podjetja O Država □ Tujina O 0,2 0,4 0,6 0,8 1,2 1,4 1,6 Opomba: "Podatki za Slovenijo za leto 2005 so začasni Vir: Eurostat - Science and Technology - R&D Expenditure (31. 1. 2007). Slovaška si je zato kot eno od prioritet na področju mikroekonomskih politik v nacionalnem programu reform za uresničevanje Lizbonske strategije zastavila krepitev naporov na področju raziskav in razvoja ter inovacij (EC 2006a). To bo izvedla s podpiranjem visoko kvalificiranih znanstvenikov, s spodbujanjem povezovanja mednarodno priznanih in kakovostih raziskav s podjetniškim sektorjem ter z efektivno javno podporo raziskavam in inovacijam. Po oceni Evropske komisije bi morala Slovaška bolj natančno opredeliti, kako spodbujati R&R ter inovativnost, še posebej v majhnih in srednje velikih podjetjih. Pri 39 financiranju raziskovalnih aktivnosti naj bi bil bolj aktivno vključen tuji kapital (neposredne tuje naložbe). Za Slovaško bi bilo dobro, da si postavi konkretne cilje, ki jih želi doseči glede deleža sredstev za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu. Končno pa mora po mnenju Komisije izboljšati še sistem prijavljanja patentov. Tudi Hrvaška si je kot enega od ciljev v procesu prevzemanja acquis communautaire zastavila spodbujanje investicij v raziskave in razvoj (EIU 2007b). Področje znanosti in raziskav bo prejelo kar 40 % vseh sredstev, potrebnih za implementacijo evropskega pravnega reda. To predstavlja 0,34 do 0,36 % letnega bruto domačega proizvoda. Toda samo povečanje sredstev za raziskave in razvoj je premalo. Nacionalni svet za konkurenčnost (2004) je že leta 2004 izpostavil, da bi se moral povečati delež teh investicij v podjetjih. Seveda pa so raziskave in razvoj le eden od elementov narodne inovacijske sposobnosti. Zato je treba po mnenju Nacionalnega sveta za konkurenčnost poleg sredstev ustrezno pozornost nameniti še absorbcijski sposobnosti (sposobnost delovne sile, da uporablja nove tehnologije in posledično poveča produktivnost), širjenju novosti na različna področja in povpraševanju. Nacionalni svet je priporočal vrsto aktivnosti, ki naj bi jih izvedla Hrvaška, da bi spodbudila inovativnost (spodbujanje uvedbe ISO standardov v podjetjih z državnim sofinanciranjem dela stoškov, povečevanje produktivnosti, spodbujanje in krepitev inovacijske kapacitete podjetij s strani države z ukrepi, zbranimi na enem mestu, izboljšanje subvencioniranja tehnološke aktivnosti podjetij, spodbujanje transferja znanja in izkušenj preko učečih se podjetij, izboljšanje statističnega sistema, uvedba nacionalnih nagrad za inovativnost podjetij in posameznikov ipd.). v Človeški kapital nastaja kot posledica investiranja v izobraževanje, zdravje, kot posledica nenehnega izobraževanja ob delu, seveda pa ne smemo pozabiti na prirojene sposobnosti. Bistvena značilnost vseh teh naložb je, da povečujejo posameznikovo produktivnost tako na trgu dela kakor tudi na področju drugih netržnih aktivnosti (CSLS 2001, 5). Za prikaz ravni človeškega kapitala smo upoštevali podatke o odstotku prebivalcev, ki imajo doseženo srednješolsko izobrazbo in se izobražujejo, ter podatke o strukturi univerzitetnih diplomantov. Iz podatkov v tabeli 9 izhaja, da na področju dosežene formalne srednješolske izobrazbe prebivalcev vse tri države presegajo povprečje Evropske unije in tudi presegajo zastavljeni evropski cilj, po katerem naj bi v letu 2010 vsaj 85 % vseh oseb, starih 22 let, imelo srednješolsko izobrazbo (EC 2006g, 5). Nasploh je delež prebivalcev z doseženo srednješolsko izobrazbo v novih članicah visok. Tako ne čudi podatek, da so prva tri mesta v celotni Uniji pri tem kazalcu leta 2006 zasedle Češka republika. Poljska in Slovaška. Slovenija se je uvrstila na četrto mesto. Dobro splošno znanje je bil tudi pomemben motiv za neposredne tuje naložbe v te države. Vse tri obravnavane države dosegajo ugodne rezultate tudi pri izobraževanju mladih po zaključeni osnovni šoli. Na Slovaškem je bilo leta 2006 le 6,4 % prebivalcev v starostni skupini od 18-24 let, ki niso nadaljevali z izobraževanjem. Še večji uspeh na tem področju beležita Hrvaška in Slovenija. Ne glede na to pa tudi pri tem kazalniku vse tri dosegajo zastavljeni evropski cilj. Tudi po tem kazalniku dosegajo najboljše rezultate nove članice Unije. Na prvih treh mestih so bile leta 2006 Slovenija, Češka republika in Poljska. Slovaška seje uvrstila na četrto mesto. 40 Tabela 9: Izbrani kazalci za področje izobraževanja v letih 2001 in 2006" 111 |)rcl)i\iili-i \. Ui iiiia \Mij smin jcŠoKkd i/nhiM/hf»'' 2001 2006 prchi>:iU-cv. M pmiča.siio /:ikljiičij() *'i> |)ivl)i\:ik*cK ki M' ^ Ni'/i\ IJciij«iLo i/ohr:i/iijcji>' 2001 2006 2001 2006 Slovaška 94,4 91,5 5,( 6.4 8,5® 4,3 Hrvaška 90,6® 93,8' 8,3® 5,3' 2,1' Slovenija 88,2 89,4 7,5 5,2' 7,3 15,0 EU-25 76,5 77,7 17,0 15,1 7,5^ 10,1 EU (2010) 85 % 10% 12,5 % Opombe: "Podatki na osnovi ankete o delovni sili. " V starostni skupini od 20-24 let. ^Delež prebivalcev v starosti od 18--24 let, ki se ne izobražujejo in imajo doseženo osnovnošolsko izobrazbo. ^Nezanesljiv podatek. ^Odstotek odraslih prebivalcev v starostni skupini od 25-64 let, ki se izobražujejo. Ocenjena vrednost ^Leto 2002 ''Leto 2005. Vir: Eurostat - Population and Social Conditions, Education and Lifelong Learning (13 6 2007) EC (2006g). Izjemnega pomena za ohranjanje sposobnosti za delo in večjo zaposljivost delovne sile je vseživljenjsko učenje. Cilj Evropske unije je do leta 2010 povečati povprečni delež izobraževanja odrasle populacije na 12,5 % (EC 2006g). To je še zmeraj bistveno manj od treh najboljših držav, Švedske Danske in Velike Britanije, kjer je delež leta 2006 znašal preko 26 %. Tabela 10: Visokošolska statistika v letih 1998 in 2004" (liploiii:iiil()\ s poilročj:! (lrii/lM>slf)\ iiili in |M)M|(l\||i|| \i'«| UT 998 2004 (lipl(iiii:iii(o\ s pvnili \l-(I in ifhnolo^ijo 1998 1998 2004 (\ lonoi' 2000 Slovaška 25,3 29,5 21,1 24,1 24,4' 38,2 4,7 7.7 Hrvaška 35,2 17,8 30,1 3,4 Slovenija 41,2 47,3 23,8 18,7 33,6 50 2,6 2,6 EU-25' 31,8 35,0 25,1 23,6 650,2 754,9 Opombi: "Ocene. Vključno z doktorandi. Vir: Eurostat ~ Population and Social Conditions, Education and Training (19. 3. in. 2007), EC (2006g). Za povečanje konkurenčnosti v prihodnosti bo še kako pomembna dobro izobražena delovna sila. Tako na Slovaškem kot v Sloveniji se je od leta 1998 do leta 2004 zelo povečalo število tistih, ki se odločijo za nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni in posledično je višje tudi število diplomantov (tabela 10). Na Slovaškem se je v tem obdobju povečalo število diplomantov na 1000 prebivalcev v starostni skupini 20-29 let za 56,6 %, v Sloveniji pa za 48,8 %. Opozoriti velja, da je takšen porast delno tudi posledica dejstva, da mladi težko dobijo delo in zato nadaljujejo z izobraževanjem. Zaskrbljujoče pri tem je, da je tako na ' Za Švedsko je na voljo le podatek za leto 2005, kije bil 32,1 %. 41 Hrvaškem kot v Sloveniji v strukturi diplomantov izrazito visok delež družboslovnih ved, medtem ko je delež diplomantov s področja naravoslovnih in tehnoloških ved majhen in se je v Sloveniji celo zmanjšal Za Slovaško je na tem področju značilen pozitiven trend. Zato bo treba v Evropi zelo povečati število tistih, ki bodo študirali naravoslovne in tehnološke vede. Cilj Unije je do leta 2010 povečati število diplomantov s teh področij za 15 %, kar zahteva povprečno letno rast števila diplomantov za 1,6 % v obdobju 2001-2010 (EC 2006g). Da bi dosegli zastavljeni cilj, bi se moralo torej število diplomantov do leta 2004 kumulativno povečati za 6,6 %. Kot kažejo podatki v tabeli 10, sta Slovaška in Slovenija na dobri poti. Slovaška je bila skupaj z Italijo in Poljsko na prvem mestu med evropskimi državami glede na najvišje povprečne letne stopnje rasti v letih 2000-2003. Kljub povečanju števila diplomantov pa na Slovaškem veliko mladih, ki končajo srednješolsko poklicno izobraževanje, ne nadaljuje študija. Eden od razlogov za to je pomanjkanje krajših in strokovno usmerjenih študijskih programov, zato bi morala Slovaška spodbujati njihovo nastajanje (OECD 2007). Ker ti dijaki običajno dosežejo manjše število točk pri sprejemnih izpitih na univerzah, se ne morejo vpisati kot redni študenti, ki so oproščeni plačila šolnine, temveč le kot izredni. Čeprav je parlament maja 2005 že drugič zavrnil predlog zakona o šolninah v višini 30 % stroškov študija (EIU 2006), OECD predlaga vladi, da razmisli o uvedbi šolnin v visokem šolstvu, kar bi povečalo učinkovitost študija in družbeno enakost. Kot smo že omenili slovaški nacionalni program reform (EC 2006a) izpostavlja izobraževalno politiko in reforme izobraževalnega sistema kot najvišjo prioriteto za izboljšanje človeškega kapitala in povečanje zaposlenosti tako mladih kot odraslih. Temeljni kazalec različnih prikazov zdravja je zmeraj pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Na Slovaškem, na Hrvaškem in v Sloveniji in tudi v povprečju Evropske unije so med letoma 1995 in 2005 dosegli napredek na tem področju (slika 18, slika 19). Slika 18: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v letu 1995^^ moški □ ženske E3 skiipaj EU-12 EU-15 EU-27 Slo\enija H'voška Slo^^ka Z3 '^9,6 70:8" 78,6 77,2 76,5 80,8 65 70 75 80 85 Opombi: °EU-15 so stare članice EU. ^EU-12 so nove članice EU. Vir WHO - Health for all database. 42 v novih članicah se je pričakovana življenjska doba v obdobju 1995-2005 povečala za 3,9 %, še zmeraj pa absolutno gledano precej zaostaja za starimi članicami, kjer je bila leta 2004 79,6 leta. Najboljše rezultate med obravnavanimi državami dosega Slovenija. Za oceno ravni človeškega kapitala pa ni pomembna le pričakovana življenjska doba, temveč tudi njena kakovost, zaradi česar v nadaljevanju predstavljamo podatek o popravljeni pričakovani življenjski dobi, ki upošteva zdravje (t. i. DALE ^ disability-adjusted life expectancy). Ta kazalec nam v povprečju pove, koliko "zdravih" let lahko pričakuje novorojenec. Pri izračunu tega kazalca upoštevamo podatke o smrtnosti in podatke o deležu bolnih. Slika 19: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v letu 2005"^^ moški □ ženske 0 skip^ EU-12 JA 78,0 82,5 81,5 Slowiija Hnaška Slovaška 78^ 65 70 75 80 85 Opombe: "EU-15 so stare članice EU. ^EU-12 so nove članice EU "EU-15 namesto 2005 leto 2004. Vir: WHO - Health for all database. Pomanjkljivo vlaganje v zdravje v tranzicijskih državah se najbolj odraža po tem kazalcu, saj je pričakovana življenjska doba v tem primeru v Sloveniji še krajša, kot pa pri običajnem prikazu. V Sloveniji je bila pričakovana življenjska doba, merjena s kazalcem DALE, v letu 2002 za 9,4 % krajša od siceršnje, na Slovaškem za 10,4 % in na Hrvaškem za 11 %. Prebivalci Hrvaške, rojeni leta 2002, lahko pričakujejo, da bodo v povprečju dočakali 66,6 zdravih let, kar pomeni 0,4 leta manj kot Slovaki in kar 2,9 leta manj kot Slovenci. 43 Slika 20: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, merjena s kazalcem DALE v letu 2002 H'NOŠka Sovaška moški □ ženske 0 skL5D^ 72,3 58 60 62 64 66 68 70 72 74 Vir: WHO - Health for all database. 44 IL MEDNARODNA PRIMERJAVA CEN IN PLAČ: SLOVENIJA, SLOVAŠKA IN HRVAŠKA IL A RAVNI CEN IN PLAČ: SLOVENIJA IN SLOVAŠKA 2. PRIMERJAVA MALOPRODAJNIH CEN MED SLOVENIJO IN SLOVAŠKO Agregatna censka pariteta predstavlja nacionalno raven cen. Različne značilnosti menjalnih in nemenjalnih dobrin so osnova za večino teorij nacionalne ravni cen (Officer 1982; Kravis in Lipsey 1983; Dombush 1987). Če odmislimo trgovinske in druge ovire ter transportne stroške, naj bi mednarodna menjava izravnavala cene menjalnih dobrin med državami. Cene nemenjalnih dobrin pa so med državami različne predvsem zato, ker previsoki transportni stroški omejujejo njihovo mednarodno menjavo (Dornbusch 1987). Do definicije nacionalne ravni cen nam pomaga predpostavka, da imamo v gospodarstvu tri skupine dobrin: izvozne in uvozne, ki skupaj predstavljajo menjalne dobrine, ter nemenjalne dobrine. Cene menjahiih dobrin se določajo z mednarodno menjavo (Clague 1988): Pi =Pi-DT p2=P;-dt (1), (2), kjer so pi* in p2* cene izvoznih in uvoznih dobrin v bazni državi, DT pa devizni tečaj, definiran kot število enot domače valute za enoto valute bazne države. Cene p3 so cene nemenjalnih dobrin in na njih ne vpliva mednarodna menjava. Pariteta kupne moči je: PKM = h. vPI/ .P2 Pl P3 (3), kjer so a, b in c ponderji. Njihov seštevek je enak 1 in so po Geary-Khamisovi metodi enaki za vse države (Geary 1958; Khamis 1972; 1984). Nacionalna raven cen je tako enaka: NRC = PKM DT p;-DT (4). Zaradi mednarodne menjave naj bi bile cene menjalnih dobrin enake v vseh državah. Raven cen pa se med državami razlikuje zaradi razlik med cenami nemenjalnih dobrin. Tako pravi teorija. Empirične analize kažejo drugače. Na ravni končnega povpraševanja niti cene menjalnih dobrin niso enake med državami (Clague 1988). Države v tranziciji so imele v 45 preteklem sistemu izrazite censke disparitete, zato cene menjalnih dobrin v teh državah še danes niso izenačene. To velja tudi za Slovenijo (Žižmond 1992a; 1992b; Kračun in Žižmond 1995). 2.1 Nacionalna raven cen v Sloveniji aprila 2007 Nacionalno raven cen smo v Sloveniji izračunali po naslednji enačbi: Nacionalna _ Agregatna censka pariteta ^^^ ACP ^^^ raven cen Tečaj Evropske centralne banke ~ TECB Tabela 10 predstavlja agregatno censko pariteto, izračunano na osnovi censkih paritet posameznih izdelkov in storitev. Tabela 10: Agregatna censka pariteta in nacionalna raven cen aprila 2007 1. ACP = agregatna censka pariteta vzorca 2. TECB = tečaj Evropske centralne banke 0,0361 EUR/SKK 0,0299 EUR/SKK 3. Nacionalna raven cen v Sloveniji: (ACP* 100) 120,92 Aprila 2007 je bila raven maloprodajnih cen v Sloveniji glede na vzorec za 20,92 % višja kot na Slovaškem. 46 3. RELATIVNA KUPNA MOČ POVPREČNIH SLOVENSKIH NETO PLAČ Relativna kupna moč slovenskih neto plač nam pove, koliko odstotkov dobrin lahko kupi zaposleni Slovenec s svojo povprečno neto plačo v Sloveniji manj oziroma več kot zaposleni Slovak s svojo povprečno neto plačo na Slovaškem. V ta namen moramo pariteto neto plač (PW) deliti z že izračunano agregatno censko pariteto (ACP): PW ACP Pri tem velja poudariti, da so izračuni le približni, zlasti zaradi neprimerljivosti storitev, zaradi različnih ugodnosti družbenega standarda (zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem itd.), različnega obsega sive ekonomije, različne strukture gospodarstva in podobno. 3.1 Relativna kupna moč povprečnih slovenskih neto plač aprila 2007 Plače za delo v tekočem mesecu so izplačane v prihodnjem mesecu. Tako so plače, ki so na voljo za porabo v opazovanem mesecu, izplačane za delo, opravljeno v predhodnem mesecu. Zato so v tabeli 11 navedene neto plače, ki so bile izplačane aprila 2007 za delo v marcu istega leta. Tabela 11: Povprečne mesečne neto plače, razpoložljive za porabo v aprilu 2007 Povprečne neto plače v Sloveniji ~ I 815 34 EUR Povprečne neto plače na Slovaškem (ocena) 15.393,46 SKK Povprečne neto plače na Slovaškem (TECB=0,0299 EUR/SKK)__ 460^26 EUR V absolutnem smislu so bile povprečne mesečne neto plače v Sloveniji aprila 2007 za 77 % višje kot na Slovaškem oziroma so bile slovaške plače za 43,5 % nižje od slovenskih. Zaradi različnih ravni cen je notranja kupna moč plač drugačna. Pariteta plač je: p^^ 815^4^^^ 0,0530 EUR/SKK. 15.393,46 SKK Sedaj lahko uporabimo enačbo 6 in izračunamo relativno kupno moč povprečnih slovenskih neto plač: = = 1,4681. ACP 0,0361 S svojo povprečno plačo je lahko Slovenec v aprilu v Sloveniji kupil 47 % dobrin več, kot jih je zmogel zaposleni Slovak s povprečno neto plačo na Slovaškem. 47 4. RAVNI GENSKIH PARITET BLAGOVNIH SKUPIN -ABSOLUTNA PRIMERJAVA (april 2007) Z absolutno primerjavo censkih paritet med dvema državama, v našem primeru Slovenijo in Slovaško, dobimo odgovor na vprašanje, katere blagovne skupine so bile v Sloveniji absolutno dražje oziroma absolutno cenejše kot na Slovaškem. V ta namen primerjamo ravni censkih paritet blagovnih skupin z deviznim tečajem Evropske centralne banke, kar lahko zapišemo kot: Raven censke paritete ^ Genska pariteta blagovne skupine _ CP blagovne skupine Tečaj ECB " V primeru, ko je raven censke paritete večja od 100, so proizvodi oziroma storitve v izbrani blagovni skupim v Sloveniji absolutno dražji kot na Slovaškem. Obratno pa bo veljalo, ko je raven censke paritete manjša od 100. Tedaj bo blagovna skupina v Sloveniji absolutno cenejša kot na Slovaškem. Podatki za 14 skupin proizvodov in storitev v tabeli 13 kažejo, da so bili aprila 2007 proizvodi in storitve v Sloveniji v povprečju za 21 % dražji kot na Slovaškem. Blago, kjer smo opazovali cene 503 izdelkov, ki smo jih nato združili v 13 skupin, je bilo aprila 2007 v Sloveniji v povprečju za 11 % dražje kot na Slovaškem. Od vseh opazovanih blagovnih postavk jih je bilo 79 % takih, ki so bile v Sloveniji dražje kot v primerjani državi. 54 od njih je bilo v Sloveniji za več kot 50 % dražjih kot na Slovaškem, v sedmih primerih celo za več kot 100 %. V sedmih primerih pa so bile cene proizvodov v Sloveniji za 30 in več % nižje kot na Slovaškem. Najdražji posamezni proizvod med vsemi 503 opazovanimi proizvodi je polnozrnat kruh, kije bil v Sloveniji za 147 % dražji kot na Slovaškem. Druga skrajnost so športni copati za košarko, kjer so bile slovenske cene nižje od slovaških za 56 %. Izrazito dražje so v Sloveniji storitve. Spremljanje cen 98 storitev pokaže, da so te v Sloveniji v povprečju za 51 % dražje kot na Slovaškem. Kar v 36 % primerov so bile storitve v Sloveniji za več kot 50 % dražje kot na Slovaškem. V desetih primerih so bile cene storitev v Sloveniji nižje kot na Slovaškem. Vseh deset podskupin storitev je bilo v Sloveniji dražjih (v primerjavi s Slovaško). Najmanj so cene v Sloveniji presegale cene finančnih in drugih storitev v primerjani državi (za 18 %). Najcenejša posamezna storitev med vsemi 98 opazovanimi storitvami je bila mesečna naročnina za ISDN telefonski priključek, kjer so bile slovenske cene nižje od slovaških za 34 %. Druga skrajnost je mesečni izdatek za dijaški dom, kjer so bile slovenske cene višje od slovaških za 279 %. Med 13 blagovnimi skupinami najdemo štiri, ki so bile v Sloveniji cenejše kot na Slovaškem: razsvetljava in kurjava, usnjeni izdelki, tekoča goriva in maziva ter prometna sredstva in deli za vozila. Med dražjimi skupinami izstopajo cene proizvodov v skupinah živila, kmetijsko orodje in oprema ter prediva in tkanine, ki so bile za več kot 25 % višje kot na Slovaškem. Od vseh 52 opazovanih skupin proizvodov in storitev je bilo devet takih, ki so bile v Sloveniji cenejše kot v primerjani državi: razsvetljava in kurjava, obutev, tekoča goriva in maziva, trikotažna oblačila, perilo, sredstva za kulturo, prometna sredstva in deli za vozila, usnjena galanterija in sveže ribe. Šest skupin proizvodov in storitev je bilo v Sloveniji za 48 več kot 50 % dražjih kot na Slovaškem: storitve družbenega varstva, storitve za izobraževanje, prometne storitve, osebne in druge storitve, izdelki iz žit in komunalne storitve. Tabela 13: Ravni censkih paritet (april 2007) šl. lil:i<>n\iiii skupina ( cii.sLii p:ii*ilc(:i l .l U SKk K;i\('ii cciiskc IKirilcIi' (1' n (11: il i li - iim I ŽIVILA 0,04 133 n PIJACE IN CIGARETE 0,03 112 III PREDIVA IN TKANINE 0,04 126 rv GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI 0,03 107 v USNJENI IZDELKI 0,03 92 VI RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,03 87 VII OPREMA ZA GOSPODINJSTVO 0,03 112 VIII HIGIENSKE POTREBŠČINE IN ZDRAVILA 0,04 118 IX SREDST. ZA IZOB., KULT. IN RAZVEDRILO 0,03 113 X PROMETNA SREDSTVA JN DELI ZA VOZILA 0,03 98 XI TEKOČA GORIVA IN MAZIVA 0,03 93 xn KMETIJSKO ORODJE IN OPREMA 0,04 128 XIII GRADBENI MATEIUAL 0,03 107 BLAGO (I-XIII) 0,03 111 XIV STORITVE 0,05 151 SKUPAJ (i-xrv) 0,04 121 CP = cemka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. V nadaljevanju predstavljamo ravni cen proizvodov in storitev znotraj posameznih blagovnih skupin. 4.1 Blago V okviru blaga smo opazovali cene 503 proizvodov, ki smo jih nato združili v 13 blagovnih skupin. Podrobno informacijo o vsakem posameznem proizvodu je moč najti v aneksu II, v nadaljevanju pa predstavljamo glavne ugotovitve o razmerju cen med Slovaško in Slovenijo po posameznih blagovnih skupinah. 4.1.1 Živila V vzorcu živil, ki so razvrščena v 13 skupin, smo primerjali 156 reprezentančnih proizvodov. Živila so bila aprila 2007 v Sloveniji v povprečju za 33 % dražja kot na Slovaškem. Iz podatkov v tabeli 14 vidimo, daje bila v Sloveniji cenejša kot na Slovaškem le blagovna skupina sveže ribe. Med dražjimi blagovnimi skupinami izstopajo izdelki iz žit, ki so bili v Sloveniji za 64 % dražji kot na Slovaškem. Sledijo jim blagovne skupine predelano in konzervirano sadje, 49 predelano in konzervirano meso ter sveže vrtnine - te so bile v Sloveniji za več kot 40 % dražje kot na Slovaškem. V skupini živil najdemo štiri od skupno sedmih proizvodov, ki so bili v Sloveniji za več kot 100 % dražji kot na Slovaškem in tri od skupno štirinajstih proizvodov, ki so bili v Sloveniji za več kot 20 % cenejši kot v primerjani državi. Tabela 14: Ravni censkih paritet živil (april 2007) 1 Ci'iisK:! cciisLc št. piirUcCi |):irik'lc C |»Ti:( U: i:i k SKK — _ 1 (:< Ii ^ IDO SVEŽE VRTOINE 0,04 142 2 SVEŽE SADJE 0,04 120 3 KOKOŠJA JAJCA 0,03 113 4 SVEŽE RIBE 0,03 98 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,05 164 6 PREDELANE IN KONZERVIRANE VRTNINE 0,04 137 7 PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE 0,04 149 8 SVEŽE MESO 0,04 129 9 PREDELANO EM KONZERVIRANO MESO 0,04 145 10 PREDELANE JN KONZERVIRANE RIBE 0,04 120 11 SVEŽE IN PREDELANO MLEKO 0,03 112 12 MAŠČOBE 0,03 107 13 OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI 0,04 119 ŽIVILA 0,04 133 Živila predstavljamo v nadaljevanju podrobneje. V tabeli 15 navajamo ravni censkih paritet za izdelke iz žit. Ti so bili aprila 2007 v Sloveniji za 64 % dražji kot na Slovaškem in so bili najdražja skupina med 42 opazovanimi skupinami proizvodov v Sloveniji. Tako ne preseneča podatek, da najdemo med skupno 20 izdelki iz žit kar sedem proizvodov, katerih cene so bile v Sloveniji za več kot 60 % višje kot na Slovaškem. K doseženi ravni censke paritete je največ prispevala skupina kruh in pecivo. Vse blagovne postavke v tej podskupini so bile v Sloveniji dražje od primerljivih proizvodov na Slovaškem. Izstopata polnozraat kruh in mala žemlja, ki sta bila najdražja med reprezentančnimi proizvodi iz žit (za več kot 100 %). Poleg teh dveh dobrin je bilo le še pet izdelkov v skupini blago v Sloveniji dražjih kot na Slovaškem za več kot 100 % (rdeča pesa, sirup proti kašlju, računalniški priročnik, rozine in sintetična odeja). 50 Tabela 15: Ravni censkih paritet izdelkov iz žit (april 2007) K: C.V— St. ii:i .skiipiii:i ( c*ii.sL:i p:inlcl:i 11 U.SKK parilik' ( 1' IK U: II.C K imi Mleto in oluščeno žito 0,04 144 Kruh in pecivo 0,05 174 Testenine 0,04 124 5 IZDELKI IZ ŽIT 0.05 164 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Predelane in konzervirane vrtnine (tabela 16) so bile aprila 2007 v Sloveniji v povprečju za 37 % dražje kot na Slovaškem. Proizvode v tej blagovni skupini smo združili v tri podskupine, in sicer: zamrznjene vrtnine, vkisane vrtnine in ostali izdelki iz vrtnin. Cene vseh podskupin so bile v Sloveniji višje kot na Slovaškem, izstopajo pa vkisane vrtnine, kjer so bile slovenske cene višje od slovaških za 47 %. Med posameznimi proizvodi velja izpostaviti najdražja artikla: kislo zelje v vrečki in gorčico v kozarcu. Najcenejša izdelka v tej blagovni podskupini sta bila kisla paprika in konzerviran fižol v zrnju. Tabela 16: Ravni censkih paritet predelanih in konzerviranih vrtnin (april 2007) ii:i .sLii|Hiia Ci'ii.sL:! |):inlcl:i i:i U SKK Uavui cciisko imrilcii' :ki' |):irik-(c CI' im«; M ( H - KM) 16 VOLNA IN NITI 0,04 136 17 VOLNENE TKANINE 0,03 114 18 BOMBAŽNE TKANINE 0,04 134 19 SVILENE TKANINE 0,04 144 PREDIVA IN TKANINE 0,04 126 tečaj Evropske centralne banke. Kot celota je bila ta blagovna skupina v Sloveniji za 26 % dražja kot na Slovaškem. Najbolj so bile slovenske cene višje od slovaških pri svilenih tkaninah (za 44 %). Med posameznimi dražjimi proizvodi izstopata bombaž za pletenje in tkanina iz viskoze, ki sta bila v Sloveniji za več kot 80 % dražja kot na Slovaškem. Nižjo ceno kot na Slovaškem je v Sloveniji dosegla le mešanica volne (za 3 %). Cene dobre polovice izdelkov so bile v Sloveniji za več kot 20 % višje od tistih na Slovaškem. 54 4.1.4 Gotovi tekstilni izdelki Tabela 23 kaže censke paritete in ravni censkih paritet gotovih tekstilnih izdelkov. V tej blagovni skupim smo opazovali 67 reprezentativnih proizvodov, ki smo jih po lastnostih razvrstili v šest podskupin. Tabela 23: Ravni censkih paritet gotovih tekstilnih izdelkov (april 2007) — 1 k:i\cii conske St. Hlsti>o\ n;i «(Kupjiiii p:iritcl:i i:i K s K k p;inli'tc < IK H: 11 C It 1IM) 20 TRIKOTAŽNA OBLAČILA 0,03 95 21 NOGAVICE 0,03 107 22 PERILO 0,03 96 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,03 109 24 KONFEKCIJA ZA GOSPODINJSTVO 0,04 122 25 TALNE PREPROGE 0,03 101 GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI 0,03 107 Skupina se skupaj z blagovno podskupino gradbeni material uvršča na zadnje mesto blagovnih skupin, ki so bile v Sloveniji dražje kot na Slovaškem. Najdražja je bila podskupina konfekcija za gospodinjstvo, cenejši pa sta bili skupini trikotažna oblačila in perilo. Od vseh opazovanih blagovnih postavk jih je bilo 70 % takih, ki so bile v Sloveniji dražje kot v primerjani državi. Trije proizvodi v tej skupini so bili v Sloveniji dražji kot na Slovaškem za 50 in več %: sintetična odeja (za 101 %), posteljnina iz damasta (za 69 %), (za 60 %) in kravata (za 50 %). Sintetična odeja je eden od skupno sedmih proizvodov, ki so bili v Sloveniji za več kot 100 % dražji kot na Slovaškem. Med cenejšimi proizvodi izstopajo moška majica, klasične moške spodnjice in moški dežni plašč, ki so bili v Sloveniji za 15 in več % cenejši kot na Slovaškem. 55 Tabela 24: Ravni censkih paritet perila in konfekcijske obleke (april 2007) St. lihl^|)^ ii:i skiipiiiii ( i nsk:i |»:inU'l:i U SKK U;n('ii ci'iiskc pai'hck' C l>. l l.( 1 rc 15 KM) Konfekcija perila 0,03 104 Trikotažno spodnje perilo 0,03 92 22 PERILO 0,03 96 Moška oblačila 0,03 111 Ženska oblačila 0,03 109 Otroška oblačila 0,03 105 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,03 109 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Za 4 % je bilo v Sloveniji cenejše perilo (tabela 24). V blagovni podskupini trikotažno spodnje perilo je bilo šest od devetih izdelkov v Sloveniji cenejših od primerljivih slovaških proizvodov in posledično je bilo nižje tudi povprečje cen celotne podskupine (za 8 %). Pri nakupu oblačil je bilo treba v Sloveniji v povprečju plačati za 9 % več kot na Slovaškem. Med osemindvajsetimi proizvodi, ki smo jih primerjali v okviru konfekcije obleke, izstopajo kravata, moški sako, ženski plašč, moška obleka, žensko krilo in ženske kopalke, ki so bili v Sloveniji za več kot 20 % dražji kot na Slovaškem. 4.1.5 Usnjeni izdelki V vzorcu usnjenih izdelkov smo primerjali cene reprezentativnih proizvodov obutve (18) in usnjene galanterije (6) (tabela 25) Tabela 25: Ravni censkih paritet usnjenih izdelkov (april 2007) Št. ltliiiii:i CoiisLi |):irilcla 1.1 K SKK R:ivcii Ci'ii.skc fiiirilL-U' (i> ri:< U; 11:( ion Moška obutev 0,03 112 Ženska obutev 0,03 105 Otroška obutev 0,03 107 Ostala obutev 0,02 63 26 OBUTEV SKUPAJ 0,03 91 27 USNJENA GALANTERIJA 0,03 98 USNJENI IZDELKI 0,03 92 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Usnjeni izdelki so bili v Sloveniji za 8 % cenejši kot na Slovaškem. Pri obutvi, ki je bila v Sloveniji za 9 % cenejša kot na Slovaškem, so bile absolutno dražje podskupine moške, ženske in otroške obutve, medtem ko je bila ostala obutev v Sloveniji v povprečju cenejša kot v primeijani državi. Vsi štiije proizvodi, ki tvorijo skupino ostala obutev, so bili v Sloveniji cenejši od 56 primerljivih slovaških proizvodov. V tej skupini najdemo tudi športne copate za košarko, ki so bili najcenejši posamezni proizvod med vsemi 503 opazovanimi proizvodi. Med dražjimi proizvodi pri obutvi, ki jih je bilo vsega skupaj trinajst od skupno osemnajstih proizvodov, so bili v Sloveniji najdražji moški športni sandali (za 29 %). Polovica artiklov je imela v Sloveniji do 10 % višjo ceno kot na Slovaškem. Edina opazovana proizvoda pri usnjeni galanteriji, ki sta bila v Sloveniji cenejša, sta bila šolski nahrbtnik in moške usnjene rokavice. Ostali izdelki so bili v Sloveniji dražji od podobnih artiklov v primerjani državi. Najdražji je bil moški pas (za 9 %). Skupaj so bili proizvodi usnjene galanterije v Sloveniji v povprečju za 2 % cenejši kot na Slovaškem. 4,1.6 Razsvetljava in kurjava Blagovno skupino razsvetljava in kurjava sestavljajo tri podskupine: električna energija za gospodinjstvo, sredstva za razsvetljavo in kurjava. Skupaj smo primerjali cene 10 reprezentativnih proizvodov. Proizvodi v tej blagovni skupini so bili aprila 2007 v Sloveniji za 13 % cenejši kot na Slovaškem (tabela 26). S tem je ta blagovna skupina zasedla prvo mesto med blagovnimi skupinami, ki so bile v Sloveniji cenejše kot na Slovaškem. Proizvode lahko strukturiramo v štiri skupine. V prvo skupino smo razvrstili proizvode, ki so bili v Sloveniji izrazito cenejši (za 25 in več %) v primerjavi s Slovaško. Ta proizvoda sta bila električna energija za gospodinjstva (dnevna tarifa) in zidno stikalo. Drugo skupino tvorijo proizvodi, ki so bili v Sloveniji cenejši za manj kot 10 %. To so: kurilno olje, drva za kurjavo in plin butan v jeklenkah. V tretjo skupino smo združili proizvode, ki so imeli v Sloveniji enako ceno ali pa so bili do 15 % dražji od artiklov na Slovaškem (navadna žarnica, zemeljski plin in varčna žarnica). V četrti skupini sta najdražja reprezentanta te skupine, ki sta bila dražja od primerljivih slovaških izdelkov za več kot 40 % (1,5V in 9V baterijska vložka). Tabela 26: Ravni censkih paritet razsvetljave in kurjave (april 2007) ši. HI:l^o\]i:l skiipiiiii ( V11.s Lil pai'iU'la I I U SKK UilM'll Cl'llskc parilcU' C r ii:( U: n.C It HMI Električna energija za gospodinjstvo 0,02 71 Sredstva za razsvetljavo 0,04 119 Kurjava 0,03 98 28 RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,03 87 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 4.1.7 Oprema za gospodinjstvo V tabeli 27 so podane censke paritete in ravni censkih paritet opreme za gospodinjstvo. V tej blagovni skupini je zajetih 51 reprezentativnih proizvodov, od tega 11 reprezentantov pohištva, 11 reprezentantov posode in pribora, 6 reprezentantov drugih predmetov za gospodinjstvo in 23 reprezentantov električnih aparatov za gospodinjstvo. 57 Tabela 27: Ravni censkihparitet opreme za gospodinjstvo (april 2007) šl. Ul:ill<»\ ii:i sl\iipiii;i < L'ii.sk:! pariti'l:i l.l K SKK UiiM'ii ci'iiskc piiriuic Cl' M C U: IK Ii KM) 29 POfflSTVO 0,03 116 30 POSODA IN PRIBOR 0,04 122 31 DRUGI PREDMETI ZA GOSPODINJSTVO 0,04 121 32 ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO 0,03 103 OPREMA ZA GOSPODINJSTVO 0,03 112 Oprema za gospodinjstvo je bila v Sloveniji dražja kot na Slovaškem za 12 %. Vse blagovne podskupine so bile v Sloveniji dražje kot na Slovaškem. Le štirje izdelki od skupno 51 znotraj te blagovne skupine so bili v Sloveniji cenejši kot na Slovaškem. Cene sedmih izdelkov so bile v Sloveniji enake cenam na Slovaškem, ostali izdelki pa so bili v Sloveniji dražji od podobnih artiklov v primeijani državi. Šest proizvodov je bilo celo dražjih za več kot 40 %: kozarec za vino (za 93 %), ekonom lonec (za 85 %), neijaveči jedilni pribor (za 62 %), kuhinjski stol (za 59 %), plastično vedro (za 45 %) in plastična posoda (za 41 %). Pri blagovni skupini pohištvo izstopajo kuhinjski stol, kuhinjska garnitura in kuhinjska miza. Prva dva artikla sta bila v Sloveniji izrazito dražja kot na Slovaškem (za več kot 38 %), zadnji pa je pri nas dosegel enako ceno kot v primerjani državi. Tabela 28: Ravni censkih paritet posode in pribora (april 2007) m Si. .... Iil:i^n\ii:i sLiipina ( ciisKa p:ii'ik'la 1 1 KSkK Ua\L'ii 1-t'iiskt paiifck' (V irn«; ii:( KM) Posoda iz stekla 0,04 122 Posoda iz porcelana 0,03 104 Kovinska posoda 0,04 125 Jedilni pribor 0,05 162 30 POSODA IN PRIBOR 0,04 122 Znotraj skupine posoda in pribor so bile vse opazovane blagovne podskupine v Sloveniji dražje kot na Slovaškem (tabela 28). Občutno dražji kot na Slovaškem je bil v Sloveniji jedilni pribor, in sicer kar za 62 %. Cene električnih aparatov za gospodinjstvo so bile v Sloveniji v povprečju za 3 % višje od slovaških (tabela 29). Dobra četrtina električnih aparatov za gospodinjstvo je imela v Sloveniji enako ceno kot na Slovaškem. 57 % cen opazovanih izdelkov v tej skupini pa je bilo v Sloveniji do deset odstotkov višjih od tistih na Slovaškem. 58 Tabela 29: Ravni censkih paritet električnih aparatov za gospodinjstvo (april 2007) Št. lil:ilio\n:i sKiipiiia < Vil s kil |>:irilc(a 1.1 RSKK K:ivcn ccii-oLi-pai'iU'lc < \\ n ( H: 11:( If imi Avdio-video oprema 0,03 102 Toplotne naprave 0,03 101 Hladilne naprave 0,03 101 Ostale naprave 0,03 106 32 ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO 0,03 103 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 4.1.8 Higienske potrebščine in zdravila V vzorcu te blagovne skupine smo zajeli skupaj 46 reprezentativnih proizvodov. Od tega smo primerj ali cene 3 5 reprezentantov higienskih potrebščin ter 11 reprezentantov zdravil in zdravstvenih pripomočkov (tabela 30). Ta blagovna skupina je bila v Sloveniji dražja kot na Slovaškem v povprečju za 18 %. Izrazito dražja so bila v Sloveniji v primerjavi s Slovaško zdravila in zdravstveni pripomočki (za 37 %). V tej blagovni podskupini je tudi sirup proti kašlju, ki je bil eden od sedmih proizvodov, katerih cene so v Sloveniji presegle cene na Slovaškem za več kot enkrat. Njegova cena je bila višja od slovaške za 113 %. Druga skrajnost med zdravili so vitaminske tablete, ki so bile v Sloveniji za 4 % cenejše kot na Slovaškem. Tabela SO: Ravni censkih paritet higienskih potrebščin in zdravil (april 2007) SI. lila^o^ IUI skupina ( Viiska pari Uta I I k.SKK Ka\ I'll i'cnski' paiiltk' ( IVI 1 ( U: TK li Inn Pralna sredstva 0,03 112 Toaletno-kozmetični proizvodi 0,03 111 Proizvodi za osebno higieno 0,03 106 Proizvodi za stanovanjsko higieno 0,03 111 33 HIGIENSKE POTREBŠČINE SKUPAJ 0,03 110 Zdravila 0,04 149 Zdravstveni pripomočki 0,03 109 34 ZDRAVILA Es[ ZDRAVSTVENI PRIPOMOČKI 0,04 137 HIGIENSKE POTREBŠČINE IN ZDRAVILA 0,04 118 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Dražje kot na Slovaškem so bile tudi higienske potrebščine (za 10 %). Razpon cen posameznih proizvodov znotraj te blagovne skupine je velik. Skupaj je bilo štiri petine proizvodov te blagovne podskupine v Sloveniji dražjih kot v primerjani državi. Trije proizvodi so bili v Sloveniji dražji kot na Slovaškem za več kot 30 % (sredstvo za strojno 59 pomivanje posode, barvni preliv za lase in gobica za pomivanje). Med štirimi cenejšimi proizvodi pri higienskih potrebščinah je bil najcenejši tekoči detergent za posodo (za 7 %). 4.1.9 Sredstva za izobraževanje, kulturo in razvedrilo V tabeli 31 so navedene censke paritete in ravni censkih paritet sredstev za izobraževanje, kulturo in razvedrilo. Rezultate smo dobili s primerjavo cen 27 sredstev za izobraževanje, 8 sredstev za kulturo (časopis in revije) in 26 sredstev za razvedrilo. Tabela SI: Ravni censkih paritet sredstev za izobraževanje, kulturo in razvedrilo (april 2007) Šl. Hl:i«^(ivii:i .sKiipiiiii ( i'II s k: 1 p:iri telil l.l K SKK k:i\in ccnsKc piiriti-u-( IM I.( U: M ( I!um Knjige in učbeniki 0,05 163 Računalniška oprema 0,03 111 Šolski pribor 0,04 125 35 SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE 0,04 127 36 SREDSTVA ZA KULTURO 0,03 97 Glasbila in drugo 0,03 110 Športni rekviziti 0,03 103 Ostalo 0,03 107 Cvetje in izdelki za vrtnarstvo 0,04 127 37 SREDSTVA ZA RAZVEDRILO 0,03 106 SREDST. ZA IZOB., KULT. IN RAZVEDRILO 0,03 113 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke Povprečne cene te blagovne skupine so bile aprila 2007 v Sloveniji višje kot na Slovaškem za 13 %. Izrazito dražja kot na Slovaškem so bila sredstva za izobraževanje, medtem ko so bila sredstva za kulturo v Sloveniji cenejša kot na Slovaškem. K visokim povprečnim cenam sredstev za izobraževanje v Sloveniji so prispevali predvsem knjige in učbeniki, ki so bili v Sloveniji v povprečju dražji od primerljivih proizvodov na Slovaškem za 63 %. Med temi proizvodi je bil denimo računalniški priročnik dražji za 110 %, žepni slovar pa za 71 %. Med sredstvi za kulturo, ki so bila za 3 % cenejša kot na Slovaškem, so bile cene petih reprezentantov (63 %) v Sloveniji nižje od slovaških. Le 10 od skupno 61 proizvodov za izobraževanje, kulturo in razvedrilo je bilo v Sloveniji cenejših kot na Slovaškem, med njimi je bila polovica cenejša za več kot 20 %. Med te izdelke sodijo: tedenski reviji za mladino oziroma odrasle, računalniška igrica, revija Men's health in miška za osebni računalnik. 60 4.1.10 Prometna sredstva in deli za vozila Povprečne cene blagovne skupine prometna sredstva in deli za vozila so bile aprila 2007 v Sloveniji za 2 % nižje kot na Slovaškem. Skupaj smo primerjali cene 26 reprezentativnih proizvodov, od tega 15 avtomobilov, treh koles, enega motornega kolesa in sedmih delov za vozila. Rezultati so zbrani v tabeli 32. Blagovni podskupini v Sloveniji, ki sta bili cenejši kot na Slovaškem, sta bili avtomobili in motorna kolesa. Najdražja blagovna podskupina so kolesa. Omenimo še proizvode, ki so bili v Sloveniji izrazito dražji oziroma izrazito cenejši od proizvodov primerjane države. Med prve se uvrščata avtomobilski plašč in žensko kolo, ki sta bila dražja za več kot 30 %. V drugi skupini proizvodov izstopa motorno kolo, ki je bilo cenejše za 31 %, plašč za motorno kolo ter avtomobila Renault Megane in Scenic pa so bili cenejši za 12 do 15 %. 73 % cen opazovanih proizvodov v tej skupini je bilo v Sloveniji do deset odstotkov višjih oziroma nižjih od tistih na Slovaškem. Tabela 32: Ravni censkih paritet prometnih sredstev in delov za vozila (april 2007) Ši. l{l:i<>(i\ ii:i .sltii|Hii:l Coil^kil |KirilL-1:i i:i U SKK Kaven cciisLi-|»:irili*k' ( IM l.( 15: 1K Ii lOfi Avtomobili 0,03 94 Kolesa 0,03 116 Motoma kolesa 0,02 69 Deli za vozila 0,03 112 38 PROMETNA SREDSTVA IN DELI ZA VOZILA 0,03 98 CP = censka pariteta; TECB - tečaj Evropske centralne banke. 4.1.11 Tekoča goriva in maziva Izidi primerjave cen petih reprezentantov tekočih goriv in maziv so zbrani v tabeli 39. V Sloveniji je bilo treba za te proizvode odšteti v povprečju za 7 % manj kot na Slovaškem. Med posameznimi cenejšimi proizvodi pri tekočih gorivih in mazivih izstopata 98-oktanski bencin in plinsko olje, ki sta bila za 12 % cenejša. Aditiv, kije bil v Sloveniji za 31 % dražji kot na Slovaškem, je bil najdražji posamezni proizvod te skupine. Tabela 33: Ravni censkih paritet tekočih goriv in maziv (april 2007) St. na skn|>liiii ,. , Uii\ en cciisLi- pjinU'lc |»imuu. (PIKU. 39 TEKOČA GORJVA IN MAZIVA 0,03 93 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 61 4.1.12 Kmetijsko orodje in oprema Kmetijsko orodje in oprema sta bila v Sloveniji v aprilski primerjavi cen za 28 % dražja kot na Slovaškem (tabela 34). Gre za drugo najdražjo blagovno skupino. Primeijali smo cene šestih reprezentantov kmetijskega orodja in treh reprezentantov opreme za kmetijstvo. Kmetijsko orodje je bilo v Sloveniji za 15 % dražje kot na Slovaškem, cene opreme za kmetijstvo pa so bile v povprečju višje od cen primerljivih izdelkov na Slovaškem za 29 %. Vsi reprezentativni proizvodi so bili v Sloveniji dražji kot na Slovaškem, izrazito dražji pa so bili električne škarje za živo mejo (za 63 %), aluminijasta A lestev (za 28 %) in motika (za 25 %). Najcenejši izdelek, a še zmeraj dražji kot na Slovaškem, je bila sekira. Njena cena je bila v Sloveniji višja od cene na Slovaškem le za 2 %. Tabela 34: Ravni censkih paritet kmetijskega orodja in opreme (april 2007) v St. niii»o\ iiii sUiipiiiii ( Clisksi I):ii'ilH:i 1.1 k SKK UilWII CCliNkt iniriU'li-( V EI C H: \\<\i MM» 40 KMETIJSKO ORODJE 0,03 115 41 OPREMA ZA KMETIJSTVO 0,04 129 KMETIJSKO ORODJE IN OPREMA 0,04 128 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 4.1.13 Gradbeni material Tabela 35 prinaša primerjavo cen gradbenega materiala. Skupaj smo primerjali dvanajst reprezentativnih proizvodov, ki so bili v Sloveniji v povprečju za 7 % dražji od proizvodov na Slovaškem. Proizvode lahko strukturiramo v tri skupine. V prvo skupino smo razvrstili proizvode, ki so bili v Sloveniji cenejši v primerjavi s Slovaško. To so vrtalnik Black&Decker, električni razdelilec in kladivo. Drugo skupino tvorijo proizvodi, ki so imeli enako ceno ali pa so bili v Sloveniji dražji za 10 % in manj. To so lepilo za keramične ploščice, laminat, cement, žeblji in izolimi trak. V tretjo skupino pa smo združili proizvode, ki so bili v Sloveniji dražji od artiklov na Slovaškem za več kot 10 % (stiropor, mavčna plošča, meter in okensko steklo). Tabela 35: Ravni censkih paritet gradbenega materiala (april 2007) Šl. Mil sLiipiiiii C L'll.sk:i p;iriU'lsi \:\ M SKK U:i\cn ci-nsKi* psiriU'ii' ( P l l .n«: 'Nxn=imi : 42 GRADBENI MATERIAL 0,03 107 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 62 4.2 Storitve Primerjava cen storitev pokaže, da so bile le-te aprila 2007 v Sloveniji kar za 51 % višje kot na Slovaškem (tabela 36). 98 opazovanih storitev smo razvrstili v 10 podskupin. V vzorcu smo upoštevali 14 reprezentantov obrtnih storitev, 13 reprezentantov osebnih storitev, 3 reprezentante stanarine, 4 reprezentante komunalnih storitev, 4 reprezentante finančnih in drugih storitev, 11 reprezentantov storitev za izobraževanje in kulturo, 3 reprezentante storitev družbenega varstva, 7 reprezentantov prometnih storitev, 26 reprezentantov gostinsko-hotelskih storitev in 13 reprezentantov komunikacij. Vse skupine storitev so bile v Sloveniji dražje od primerljivih storitev na Slovaškem. Kot izrazito dražje lahko izpostavimo storitve družbenega varstva (za 213 %), storitve izobraževanje in kulturo (za 84 %) in prometne storitve (za 75 %). za Med 98 storitvami je bilo v Sloveniji kar 86 storitev dražjih kot na Slovaškem. Porazdelitev dražjih storitev je bila naslednja: 37 % storitvenih postavk je bilo v Sloveniji dražjih kot na Slovaškem do 25 %. Druga večja skupina storitev, v kateri je bilo 22 % storitvenih postavk, je bila dražja od storitev na Slovaškem od 26 % do 50 %. V tretji skupini storitev, ki so bile v Sloveniji dražje od 51 do 75 %, najdemo znova 22 % storitev, v zadnjo skupino pa smo razvrstili storitve, ki so bile za 76 in več odstotkov dražje. Takih je bilo 19 %. Najdražja posamezna storitev med vsemi 98 opazovanimi storitvami je bil izdatek za dijaški dom. Sledijo mu izdatek za študentski dom, vožnja z avtobusom v razdalji 60 kilometrov, mineralna voda, izdatek za vrtec (polna cena) in RTV naročnina. Cene teh storitev so bile v Sloveniji za več kot 160 % višje od slovaških. Tabela 36: Ravni censkihparitet storitev (april 2007) Št. • • |{|)ilIo\ii:i skiipiiKi ( Vii.ska VMl SkK U:i\i'ii conske IKirhcU' n' I I ( H: \ixn-m\ 43 OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 0,04 141 44 OSEBNE IN DRUGE STORITVE SKUPAJ 0,05 173 45 STANARINA 0,04 136 46 KOMUNALNE STORITVE 0,05 160 47 FINANČNE IN DRUGE STORITVE 0,04 118 48 STORITVE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO 0,06 184 49 STORITVE DRUŽBENEGA VARSTVA 0,09 313 50 PROMETNE STORITVE 0,05 175 51 GOSTINSKE m HOTELSKE STORITVE 0,04 121 52 KOMUNIKACIJE 0,04 135 STORITVE 0,05 151 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Med desetimi storitvami, ki so bile v Sloveniji cenejše kot na Slovaškem, so bile štiri cenejše za manj kot 10 %. Izrazito cenejša kot na Slovaškem je bila v Sloveniji mesečna naročnina na ISDN telefonski priključek. Med šestimi najcenejšimi storitvami najdemo poleg že omenjene mesečne naročnine še: pisemsko znamko v domačem prometu (za 20 %), 63 impulz za klic iz mobilnega telefona (predplačniški paket) v istem omrežju, prenos dvokilogramske pošiljke s hitro pošto in uro parkiranja v garažni hiši (za 15 %) ter obrok hitre hrane - Happy Meal (za 12 %). V nadaljevanju bomo izpostavili še ravni censkih paritet nekaterih izbranih storitev. Avtomobili so bili v Sloveniji za 6 % cenejši kot na Slovaškem, zato pa je pri nas dražje njihovo servisiranje in vzdrževanje. Tako je treba za popravilo avtomobila v Sloveniji odšteti za 39 % več kot na Slovaškem, za zamenjavo olja in filtra 25 % več, za zamenjavo koles in njihovo uravnovešenje 20 % več, pranje avtomobila pa je bilo pri nas za 10 % dražje. Dražja kot na Slovaškem sta tudi obvezno zavarovanje vozila (za 16 %) in tehnični pregled vozila (za 11 %). Najdražja obrtna storitev v Sloveniji je bila izdelava ključa (za 104 %). 77 % cen opazovanih osebnih storitev je bilo v Sloveniji za več kot 35 odstotkov višjih od tistih na Slovaškem. Posamezne storitve v tej skupini so bile v Sloveniji tudi za enkrat in več dražje kot v primerjani državi (fotografiranje za osebno izkaznico, kemično čiščenje ženskega plašča in žensko striženje). Stanarina je bila v Sloveniji za 36 % dražja od primerljivih storitev na Slovaškem. Še najbolj so bile slovenske cene višje od slovaških pri stanarini za dvosobno stanovanje v centru mesta (za 45 %). Cene komunalnih storitev v Sloveniji so presegale slovaške za 60 %. Najdražja storitev te skupine je bilo ogrevanje stanovanja na daljavo iz toplarne (za 74 %). Edina opazovana storitev, kije bila v Sloveniji cenejša, je bila ura parkiranja v garaži. Se najmanj so bile slovenske cene višje od slovaških pri finančnih in drugih storitvah (za 18 %). Druga skrajnost so storitve družbenega varstva, ki so bile v Sloveniji v povprečju za 213 % dražje kot na Slovaškem. Za storitvami družbenega varstva so bile storitve za izobraževanje in kulturo druga najdražja storitvena skupina. Dostop do intemeta je bila edina storitev v Sloveniji, ki je bila v tej skupini cenejša kot na Slovaškem (za 2 %). Najdražja storitev v Sloveniji, to je RTV naročnina, pa je presegla ceno primerljive storitve na Slovaškem za 163 %. Za več kot enkrat je bil v Sloveniji višji tudi izdatek za obisk fitnesa. Tretje mesto najdražjih storitev so zasedle prometne storitve, ki so bile v Sloveniji za 75 % dražje kot na Slovaškem. Izpostavljamo avtobusni prevoz v razdalji 60 kilometrov in izdatek za vožnjo s taksijem v mestu. Prvo zato, ker je bila to najdražja storitev omenjene podskupine (za 188 %), drugo pa zato, ker je njena slovenska cena presegla slovaško le za 4 %. Razpon cen posameznih komunikacijskih storitev, ki so bile v Sloveniji za 35 % dražje kot na Slovaškem, je velik. Štiri opazovane storitve so imele v Sloveniji nižjo ceno kot na Slovaškem (mesečna naročnina na ISDN telefonski priključek, znamka za pismo v domačem prometu, prenos dvokilogramske pošiljke s hitro pošto in impulz za klic iz mobilnega telefona-predplačniški paket. Izrazito dražji kot na Slovaškem so bili v Sloveniji: poštnina za dvokilogramski paket (za 73 %), minuta telefonskega pogovora s tujino (za 67 %) in impulz za klic iz mobilnega telefona (naročniški paket) ter prednaročniška SIM kartica brez impulzov (oba za 64 %). Posebej predstavljamo še skupino gostinske in hotelske storitve (tabela 37). Tovrstne storitve so bile v Sloveniji za 21 % dražje kot na Slovaškem. V tej skupini izstopajo gostinske storitve. Njihova raven cen je bila v Sloveniji v povprečju za 36 % višja kot na Slovaškem. Še 64 najmanj so bile slovenske cene višje od slovaških pri hitri hrani (za odstotek). V tej storitveni podskupini so tudi vse štiri gostinsko-hotelske storitve, ki so bile v Sloveniji cenejše kot na Slovaškem. Tabela 3 7: Ravni censkihparitet gostinskih in hotelskih storitev (april 2007) Št. IiI:il>ovii:i NliiipiiKi ....... Cciisk:) r.l K SKK Kil ven i-cnskc |):ink'U-( P Ji:f |{: ri:( u- UMI Gostinske storitve 0,04 136 Hotelske storitve 0,04 128 Hitra hrana 0,03 101 51 GOSTINSKE IN HOTELSKE STORITVE 0,04 121 CP ~ censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 65 5. GENSKE "DISPARITETE" V SLOVENIJI - RELATIVNA PRIMERJAVA V četrtem poglavju smo s pomočjo absolutne primeijave (primeijava censke paritete z deviznim tečajem) pokazali, katere blagovne skupine so v Sloveniji dražje oziroma cenejše kot na Slovaškem. Pri mednarodnih primeijavah cen pa nas zanimajo še relativne primeijave oziroma t. i. censke disparitete. Do censkih disparitet pride, ko censka pariteta določenega blaga oziroma skupine blaga znatneje odstopa od agregatne censke paritete (paritete kupne moči). Z enačbo to razmeije zapišemo kot: Raven censke paritete _ Censka pariteta blagovne skupine ^^^ CP ^^^ blagovne skupine Agregatna censka pariteta ~ ACP Pri primerjavi censkih paritet blagovnih skupin z agregatno censko pariteto upoštevamo kot referenčno vrednost censka razmerja na Slovaškem. Raven censke paritete blagovne skupine pokaže, za koliko odstotkov je ta blagovna skupina v Sloveniji relativno dražja oziroma relativno cenejša od povprečja celotnega vzorca v Sloveniji. Če je raven censke paritete večja od 100, potem je blagovna skupina relativno dražja, če pa je raven censke paritete manjša od 100, potem je blagovna skupina relativno cenejša od agregatne censke paritete oziroma paritete kupne moči. Censke "disparitete" v Sloveniji prikazujemo v tabeli 38. V nasprotju z absolutno primerjavo, dosegajo pri relativni primerjavi cene blaga nižjo raven, cene storitev pa imajo tudi po tej primerjavi višjo raven. Tako so storitve v Sloveniji v povprečju za 25 % dražje od povprečja celotnega vzorca opazovanih proizvodov in storitev, blago pa je za 8 % cenejše od povprečja opazovanega vzorca. Kar deset od trinajstih blagovnih skupin je imelo v Sloveniji podpovprečno raven cen. Največje disparitete najdemo pri razsvetljavi in kurjavi, usnjenih izdelkih ter pri tekočih gorivih in mazivih. Te skupine so bile v Sloveniji cenejše v primerjavi s Slovaško (absolutna primerjava). Nadpovprečno raven cen pa dosegajo v Sloveniji cene živil, kmetijskega orodja in opreme ter cene prediv in tkanin. Blagovna skupina živil je bila tudi najdražja blagovna skupina v Sloveniji po absolutni primerjavi censkih paritet. Censka pariteta 32 % vseh opazovanih blagovnih postavk in 59 % storitev je bila višja od agregatne censke paritete. 16 proizvodov in 14 storitev je bilo za več kot 50 % dražjih od povprečja vzorca. Za več kot 40 % pa je bilo cenejših od povprečja vzorca osem proizvodov in ena storitev. Največji dispariteti pri posameznih proizvodih med 601 opazovanim proizvodom in storitvijo najdemo pri izdatku za dijaški dom (za 213 % višja od agregatne censke paritete) in pri športnih copatih za košarko (za 64 % nižja od povprečja vzorca). Prav ta dva artikla sta bila v Sloveniji najdražja oziroma najcenejša v primerjavi s Slovaško (absolutna primerjava). 66 Tabela 38: Ravni censkih paritet-relativna primerjava (april 2007; primerjava s Slovaško) v St UI:il:ii'ilL-ti' (1' IM 1«: 1 i:rn - imi I ŽIVILA 0,15 108 II PIJACE IN CIGARETE 0,13 95 III PREDIVA IN TKANINE 0,15 113 IV GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI 0,14 104 v USNJENI IZDELKI 0,13 97 VI RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,16 117 vil OPREMA ZA GOSPODINJSTVO 0,15 111 vni HIGIENSKE POTREBŠČINE IN ZDRAVILA 0,15 112 IX SREDST. ZA IZOB., KULT. IN RAZVEDRILO 0,15 111 X PROMETNA SREDSTVA IN DELI ZA VOZILA 0,13 93 XI TEKOČA GORIVA IN MAZIVA 0,13 98 XII KMETIJSKO ORODJE IN OPREMA 0,18 131 XIII GRADBENI MATERL\L 0,15 114 BLAGO (i-XIII) 0,14 106 XIV STORITVE 0,17 124 SKUPAJ (I-XIV) 0,15 110 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. V nadaljevanju predstavljamo ravni cen proizvodov in storitev znotraj posameznih blagovnih skupin. 8.1 Blago V okviru blaga smo opazovali cene 506 proizvodov, ki smo jih nato združili v 13 blagovnih skupin. Podrobno informacijo o vsakem posameznem proizvodu je moč najti v aneksu III, v nadaljevanju pa predstavljamo glavne ugotovitve o razmerju cen med Hrvaško in Slovenijo po posameznih blagovnih skupinah. 8.1.1 Živila V vzorcu živil, ki so razvrščena v 13 skupin, smo primerjali 156 reprezentančnih proizvodov. Živila so bila aprila 2007 v Sloveniji v povprečju za 8 % dražja kot na Hrvaškem. Iz podatkov v tabeli 43 vidimo, da so cene dveh blagovnih skupin v Sloveniji dosegle enako raven kot na Hrvaškem: sveže sadje in kokošja jajca. Ostale blagovne skupine so bile dražje kot na Hrvaškem. Posebej izstopajo izdelki iz žit, ki so bili v Sloveniji za 23 % dražji kot na Hrvaškem. Sledita jim blagovni skupini predelano in konzervirano sadje ter predelano in konzervirano meso - ti sta bili v Sloveniji za 18 oziroma 13 % dražji kot na Hrvaškem. V skupini živil najdemo sedem od skupno štiriindvajsetih proizvodov, ki so bili v Sloveniji za več kot 40 % dražji kot na Hrvaškem. 74 Tabela 43: Ravni censkih paritet živil (april 2007) ( ViisU:! p:iriff(:i \ { \i \\\U< U:iM-ii ei'iivkc .SI. iisi skiipiiiii riM H Ii: 'ir(IS MM) 1 SVEŽE VRTNINE 0,14 107 2 SVEZE SADJE 0,14 100 3 KOKOŠJA JAJCA 0,14 100 4 SVEŽE RIBE 0,15 111 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,17 123 6 PREDELANE IN KONZERVIRANE VRTNINE 0,15 109 7 PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE 0,16 118 8 SVEŽE MESO 0,14 101 9 PREDELANO IN KONZERVIRANO MESO 0,15 113 10 PREDELANE IN KONZERVIRANE RIBE 0,15 110 11 SVEŽE IN PREDELANO MLEKO 0,14 105 12 MAŠČOBE 0,14 103 13 OSTALI ZIVILSKI PROIZVODI 0,14 104 ŽIVILA 0,15 108 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Živila predstavljamo v nadaljevanju podrobneje. V tabeli 44 navajamo ravni censkih paritet za izdelke iz žit. Ti so bili aprila 2007 v Sloveniji za 23 % dražji kot na Hrvaškem. To jih uvršča na prvo mesto najdražjih živil. K doseženi ravni censke paritete je največ prispevala skupina kruh in pecivo. V to podskupino sodijo tudi koruzni, francoski in polnozrnat kruh, ki so bili v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško najdražji med reprezentančnimi proizvodi iz žit in živili (za 67 in več %). Tabela 44: Ravni censkih paritet izdelkov iz žit (april 2007) v SI. Itla^ovna .skupina ( Vliskil p:inU*l:i 1 1 UllUK Kiivcii cciiski' parilcli' ( 1» 1 1 < H: n ino Mleto in oluščeno žito 0,14 104 Kruh in pecivo 0,17 129 Testenine 0,15 114 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,17 123 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Predelane in konzervirane vrtnine (tabela 45) so bile aprila 2007 v Sloveniji v povprečju za 9 % dražje kot na Hrvaškem. Proizvode v tej blagovni skupini smo združili v tri podskupine, in sicer zamrznjene vrtnine, vkisane vrtnine in ostali izdelki iz vrtnin. V blagovni skupini vkisane vrtnine, ki je bila v Sloveniji za 13 % dražja kot na Hrvaškem, najdemo tudi 75 najdražji artikel predelanih in konzerviranih vrtnin - to so konzervirane kumarice, ki so bile v Sloveniji za 17 % dražje kot na Hrvaškem. Tabela 45: Ravni censkih paritet predelanih in konzerviranih vrtnin (april 2007) .Šl. liiiii>()\na skupiiui ( cii.^ikii pai'iU'la i:i k MUK U:n'cii cciiski' parilrli' ( r 1! ( 15: li:(lt MM) Zamrznjene vrtnine 0,14 106 Vkisane vrtnine 0,15 113 Ostali izdelki iz vrtnin 0,15 108 6 PREDELANE IN KONZERVIRANE VRTNINE 0,15 109 CP = censka pariteta; TECB ~ tečaj Evropske centralne banke. Predelano in konzervirano sadje je bilo v Sloveniji v povprečju za 18 % dražje kot na Hrvaškem (tabela 46). S tem je ta blagovna skupina zasedla drugo mesto med blagovnimi skupinami, ki so bile v Sloveniji dražje kot na Hrvaškem. Kar pet od osmih artiklov je bilo v Sloveniji za 16 in več % dražjih kot na Hrvaškem. Tabela 46: Ravni censkih paritet predelanega in konzerviranega sadja (april 2007) ŠL Khiuo^ na skupina • ( diska |»arik'la 1.1 m IKK Na^cn ci nski- j parilfU' ( 1' 1 1 ( Ii: ir(i(=in() . Suho sadje 0,16 115 Predelano sadje 0,16 122 7 PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE 0,16 118 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Cene svežega mesa so bile v Sloveniji skoraj enake cenam podobnih proizvodov na Hrvaškem, saj so se v povprečju razlikovale le za odstotek. Trije opazovani proizvodi so imeli v Sloveniji nižjo ceno kot na Hrvaškem (puranji zrezek, piščančji file in goveji zrezek). Tabela 47: Ravni censkih paritet predelanega in konzerviranega mesa (april 2007) Št. |{lai:OMi:i '«klllMIi:! ( Clisksi parifi'1:i i:i iMiuk Ufi\cii I'viisUc [uiriU'lc i l>H ( 15: ll.Cli 100 Sladkor 0,14 100 Kakav in kakavovi proizvodi 0,12 89 Bomboni 0,14 102 Keksi in podobno 0,14 107 Drugi prehrambeni izdelki 0,15 109 Začimbe 0,14 101 Hrana za domače živali 0,14 103 13 OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI 0,14 104 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 8.1.2 Pijače in cigarete Blagovna skupina pijače in cigarete temelji na opazovanju 17 reprezentativnih pijač, tako alkoholnih kot brezalkoholnih, in treh reprezentantih cigaret. Pijače in cigarete so bile na drugem mestu najcenejših blagovnih skupin. Pred njo so bila le prometna sredstva in deli za vozila. Tabela 50: Ravni censkih paritet pijač in cigaret (april 2007) ( Cliskil piiriki:) i:i u'MUK k:i\i'ii i'i'liski' Si. Ul;il*(i\ iisi sl\ii|Hii:i piii'ikic (1' I R K: TI ( IS 100 Vina 0,15 111 Zgane pijače 0,13 99 Pivo 0,14 101 Brezalkoholne pijače 0,13 97 14 PIJAČE 0,14 101 15 CIGARETE 0,12 90 PIJAČE IN CIGARETE 0,13 95 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Iz podatkov v tabeli 50 vidimo, da so bile aprila 2007 cene pijač v Sloveniji v povprečju za odstotek višje kot na Hrvaškem. Dobra polovica vseh opazovanih artiklov je bila v Sloveniji cenejša kot na Hrvaškem. Cenejše kot na Hrvaškem so bile v Sloveniji brezalkoholne in žgane pijače. V prvo podskupino sodi tudi naravna pitna voda, ki je bila v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško najcenejša med izbranimi proizvodi pijač (za 31 %). Med pijačami najdemo še enega od osmih proizvodov, ki so bili v Sloveniji za 30 in več odstotkov cenejši kot na Hrvaškem (namizno belo vino). Med dražjimi artikli izstopa vrhunsko belo vino, ki je bilo v Sloveniji za 31 % dražje kot na Hrvaškem in je najdražji proizvod vin ter celotne blagovne skupine pijače. Cenejše kot na Hrvaškem so v Sloveniji vse vrste cigaret (za 10 78 %). Cigarete so bile v Sloveniji najcenejša blagovna skupina med 52 skupinami proizvodov in storitev. 8.1.3 Prediva in tkanine Blagovno skupino prediva in tkanine tvori 15 reprezentativnih izdelkov, ki smo jih združili v štiri podskupine: volna in niti (3 izdelki), volnene tkanine (6 izdelkov), bombažne tkanine (3 izdelki) in svilene tkanine (3 izdelki) (tabela 51). Tabela 51: Ravni censkih paritetprediv in tkanin (april 2007) St. l{l:i«*oviut skii|nn:i |>iii'itc(:i 1.1 K IlUK U:l\OII cciiskc p:ii-iU-li' ( 1* li:( It: 1 i:< K - KM) 16 VOLNA IN NITI 0,17 125 17 VOLNENE TKANINE 0,14 105 18 BOMBAŽNE TKANINE 0,14 105 19 SVILENE TKANINE 0,18 132 PREDIVA IN TKANINE 0,15 113 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Kot celota je bila ta blagovna skupina v Sloveniji za 13 % dražja kot na Hrvaškem. Še najbolj so bile slovenske cene višje od hrvaških pri svilenih tkaninah (32 %) ter pri volni in nitih (25 %). Edini opazovani proizvod, ki je bil v Sloveniji cenejši (za 19 %), je bil poplin za ženske bluze. Posamezni izdelki v tej skupini so bili v Sloveniji tudi za več kot 20 % dražji kot v primerjani državi (tkanina iz viskoze, sukanec, podlaga iz umetne svile in bombaž za pletenje). 8.1.4 Gotovi tekstilni izdelki Tabela 52 kaže censke paritete in ravni censkih paritet gotovih tekstilnih izdelkov. V tej blagovni skupini smo opazovali 67 reprezentativnih proizvodov, ki smo jih po lastnostih razvrstili v šest podskupin. Tudi ta blagovna skupina je bila v Sloveniji dražja kot na Hrvaškem. Najdražje so bile nogavice, sledita pa jim konfekcija obleke in konfekcija za gospodinjstvo. Od vseh opazovanih blagovnih postavk jih je 33 % bilo takih, ki so bile v Sloveniji cenejše kot v primerjani državi. V skupini najdemo tudi dva od osmih izdelkov, ki so bili v Sloveniji za 30 in več odstotkov cenejši kot na Hrvaškem: ženski dežni plašč (za 34 %) in itison (za 33 %). 79 Tabela 52: Ravni censkihparitet gotovih tekstilnih izdelkov (april 2007) Šl. ( I'IINU;! piiriuisi U R IIRK U:i\i'ii I'l'iiski-p:ii'i(cU' ( P IK It: 1K KMI 20 TRIKOTAŽNA OBLAČILA 0,13 99 21 NOGAVICE 0,15 112 22 PERILO 0,14 102 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,14 104 24 KONFEKCIJA ZA GOSPODINJSTVO 0,14 104 25 TALNE PREPROGE 0,13 97 GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI 0,14 104 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. V skupini perilo je bilo trikotažno spodnje perilo v Sloveniji za malenkost cenejše kot na Hrvaškem (tabela 53). Pri nakupu oblačil je bilo treba v Sloveniji v povprečju plačati za 4 % več kot na Hrvaškem. Edina blagovna podskupina v Sloveniji, ki je bila cenejša kot na Hrvaškem, so otroška oblačila. Med osemindvajsetimi proizvodi, ki smo jih primerjali v okviru konfekcije obleke, izstopa že omenjeni ženski dežni plašč (najcenejši izdelek) in moški sako, ki je bil v Sloveniji za 35 % dražji kot na Hrvaškem. Polovica proizvodov skupine konfekcija obleke je bila v Sloveniji cenejša kot na Hrvaškem. Tabela J3: Ravni censkih paritet perila in konfekcijske obleke (april 2007) ( Cliskll piit'iU'hi i:i IMIUK U;ivcii cciiski' v St. lil;ii>()\ ii:i sltii|Mil;i parilclc (1» I I C Ii: ii:( inii Konfekcija perila 0,14 106 Trikotažno spodnje perilo 0,13 99 22 PERILO 0,14 102 Moška oblačila 0,15 109 Ženska oblačila 0,14 101 Otroška oblačila 0,13 99 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,14 104 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 8.1.5 Usnjeni izdelki V vzorcu usnjenih izdelkov smo primerjali cene reprezentativnih proizvodov obutve (18) in usnjene galanterije (7) (tabela 54). Usnjeni izdelki so bili v Sloveniji za 3 % cenejši kot na Hrvaškem. Pri obutvi, ki je bila v Sloveniji za 5 % cenejša kot na Hrvaškem, je bila najcenejša podskupina ostala obutev. Vanjo 80 sodijo med drugim športni copati za tek in za košarko, ki so bili v Sloveniji za več kot 25 % cenejši kot na Hrvaškem. Tabela 54: Ravni censkih paritet usnjenih izdelkov (april 2007) Šl. iilllBIliliillillillllliilliBi p:iri(c(:i i:i K IIUK k:i\c'ii cciisUc psirhtU-(1». I R K: IKI« KM) Moška obutev 0,15 108 Ženska obutev 0,14 103 Otroška obutev 0,14 103 Ostala obutev 0,11 79 26 OBUTEV SKUPAJ 0,13 95 27 USNJENA GALANTERIJA 0,14 104 USNJENI IZDELKI 0,13 97 CP - cemka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Razpon cen posameznih proizvodov usnjene galanterije, ki je bila v Sloveniji za 4 % dražja kot na Hrvaškem, je velik. Med posameznimi proizvodi velja izpostaviti žensko usnjeno torbico in poslovni kovček. Prva je bila v Sloveniji za 20 % dražja kot na Hrvaškem, drugi proizvod pa je bil za 18 % cenejši. 8.1.6 Razsvetljava in kurjava Blagovno skupino razsvetljava in kurjava sestavljajo tri podskupine: električna energija za gospodinjstvo, sredstva za razsvetljavo in kurjava. Skupaj smo primerjali cene 12 reprezentativnih proizvodov. Tabela 55: Ravni censkih paritet razsvetljave in kurjave (april 2007) Št. ii:i .skiipiiKi Cciiskii pariU'la 1.1 k IIUK U;i\L'n eciivkc |>:iriU'K' ( IM l.( It: ir.( li^ UMI Električna energija za gospodinjstvo 0,15 115 Sredstva za razsvetljavo 0,16 120 Kurjava 0,16 121 28 RAZSVETLJAVA JN KURJAVA 0,16 117 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Proizvodi v tej blagovni skupini so bili aprila 2007 v Sloveniji za 17 % dražji kot na Hrvaškem (tabela 55). Edina dva opazovana proizvoda, ki sta bila v Sloveniji cenejša, sta bila rjavi premog (za 26 %) in kurilno olje (za 10 %). Od vseh opazovanih blagovnih postavk jih je bila polovica v Sloveniji za več kot 25 % dražjih kot v primerjani državi. Pri razsvetljavi in kurjavi najdemo tri od štirindvajsetih izdelkov, katerih cene so bile v Sloveniji višje od cen na 81 Hrvaškem za več kot 40 %. Ti izdelki so: drva za kurjavo, plin butan v jeklenkah in zemeljski plin. Izrazito dražja so bila drva za kurjavo (za 90 %). 8.1.7 Oprema za gospodinjstvo V tabeli 56 so podane censke paritete in ravni censkih paritet opreme za gospodinjstvo. V tej blagovni skupini je zajetih 51 reprezentativnih proizvodov, od tega 11 reprezentantov pohištva, 11 reprezentantov posode in pribora, 6 reprezentantov drugih predmetov za gospodinjstvo in 23 reprezentantov električnih aparatov za gospodinjstvo. Tabela 56: Ravni censkih paritet opreme za gospodinjstvo (april 2007) ( ensivii IKiriiclsi I I R IIKk U;i\cii i'l'iisUi' n:i >kii])iiisi IKiiitLic ( IM 1 ( It: 11(1! mu 29 POHIŠTVO 0,14 105 30 POSODA IN PRIBOR 0,15 112 31 DRUGI PREDMETI ZA GOSPODINJSTVO 0,15 114 32 ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO 0,16 116 OPREMA ZA GOSPODINJSTVO 0,15 111 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. V skupini oprema za gospodinjstvo so bile vse blagovne podskupine v Sloveniji dražje kot na Hrvaškem (za 5 do 16 %). 96 % cen opazovanih izdelkov v tej skupini je bilo v Sloveniji višjih od tistih na Hrvaškem. Tabela 57: Ravni censkih paritet posode in pribora (april 2007) Si. — ('ciisKii |iiiriU'l:i M IMIUK U:i\('ii cciiski-|):iMk-k' riM i:( 1«: n:( ion Posoda iz stekla 0,15 108 Posoda iz porcelana 0,15 109 Kovinska posoda 0,15 110 Jedilni pribor 0,23 167 30 POSODA IN PRIBOR 0,15 112 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Znotraj skupine posoda in pribor je bil v Sloveniji občutno dražji kot na Hrvaškem jedilni pribor, in sicer kar za 67 % (tabela 57). Kozarec za vino je bil edini proizvod znotraj te blagovne skupine, ki je bil v Sloveniji cenejši kot na Hrvaškem (za 5 %). Cene električnih aparatov za gospodinjstvo so bile v Sloveniji za 16 % višje od hrvaških (tabela 58). Vsi opazovani izdelki so bili v Sloveniji dražji kot na Hrvaškem. Posamezni izdelki v tej skupini so bili v Sloveniji tudi za več kot 20 % dražji kot na Hrvaškem (DVD 82 predvajalnik, kombiniran hladilnik, bojler, pralni stroj Gorenje, sesalnik za prah in likalnik na paro). Tabela 58: Ravni censkihparitet električnih aparatov za gospodinjstvo (april 2007) Si. ii:) sltiipina ( 'i'liNkiI |):iriU'l:i I J K IlUK Avdio-video oprema Toplotne naprave Hladilne naprave Ostale naprave 0,15 0,15 0,16 0,16 U:i\cn eoMskc piiriu-li' ( IM I ( M: \] ( \i ■ UM) 111 114 117 119 32 ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO 0,16 116 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 8.1.8 Higienske potrebščine in zdravila V vzorcu te blagovne skupine smo zajeli skupaj 46 reprezentativnih proizvodov. Od tega smo primerjali cene 35 reprezentantov higienskih potrebščin ter 11 reprezentantov zdravil in zdravstvenih pripomočkov (tabela 59). Proizvodi te skupine so bili v Sloveniji za 12 % dražji kot na Hrvaškem, dražji pa sta bili tudi obe blagovni podskupini. Med higienskimi potrebščinami izstopajo pralna sredstva in toaletno-kozmetični proizvodi, ki so bili v Sloveniji za več kot deset odstotkov dražji kot na Hrvaškem. Le štirje opazovani proizvodi med higienskimi potrebščinami so imeli v Sloveniji nižjo ceno kot na Hrvaškem (tekoči detergent za posodo, higienski vložki, gobica za pomivanje in bela sintetična barva za kovino). Tabela 59: Ravni censkih paritet higienskih potrebščin in zdravil (april 2007) Št. HI:i(i\ lili .skiipiii:i [uirilcla 11 iniKk ka\ t'li ceiisKc |i:iriU'lc i 1' l i:( Ii: ■| 1 ('n= um 39 TEKOČA GORIVA JN MAZIVA 0,13 98 CP - censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 8.1.12 Kmetijsko orodje in oprema Kmetijsko orodje in oprema sta bila v Sloveniji v aprilski primerjavi cen za 31% dražja kot na Hrvaškem (tabela 63). Primerjali smo cene šestih reprezentantov kmetijskega orodja in treh reprezentantov opreme za kmetijstvo. Kmetijsko orodje je bilo v Sloveniji za 28 % dražje kot na Hrvaškem, cene opreme za kmetijstvo pa so bile v povprečju za 31 % višje od primerljivih izdelkov na Hrvaškem. Vsi opazovani proizvodi so bili v Sloveniji dražji kot na Hrvaškem. Izrazito dražji (za več kot 40 %) so bili: motoma žaga za les, motika in zalivalka za vrt. Se najmanj so slovenske cene presegale hrvaške pri sekiri (za 4 %). 85 Tabela 63: Ravni censkih paritet kmetijskega orodja in opreme (april 2007) . , Kiixen I'ciiNkc ( I'lisK:! , iKinlilc 11 (li 10(1 40 KMETIJSKO ORODJE 0,17 128 41 OPREMA ZA KMETIJSTVO 0,18 131 KMETIJSKO ORODJE IN OPREMA 0,18 131 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 8.1.13 Gradbeni material Tabela 64 prinaša primerjavo cen gradbenega materiala. Skupaj smo primerjali dvanajst reprezentativnih proizvodov, ki so bili v Sloveniji v povprečju za 14 % dražji kot na Hrvaškem. Proizvode lahko strukturiramo v tri skupine. V prvo skupino smo razvrstili proizvode, ki so bili v Sloveniji dražji v primerjavi s Hrvaško do deset odstotkov. Ti proizvodi so: silikonski kit, stiropor, lepilo za keramične ploščice, cement in izolimi trak. Drugo skupino tvorijo proizvodi, ki so bili v Sloveniji dražji za več kot 10 in manj kot 20 % (laminat, električni razdelilec, vrtalnik Black&Decker, žeblji in mavčna plošča). V tretjo skupino pa smo združili proizvoda, ki sta bila v Sloveniji za 30 in več % dražja od artiklov na Hrvaškem (500 g kladivo in okensko steklo). Tabela 64: Ravni censkih paritet gradbenega materiala (april 2007) S(. Hhl^o\ na Nkiiphui i Vnskii p:irik'f:i i:i iMiRk U:i\fii cciivke parilrlc < \ \.( \i: 1 r< iim 42 GRADBENI MATERIAL 0,15 114 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 8.2 Storitve Primerjava cen storitev pokaže, da so bile le-te aprila 2007 v Sloveniji kar za 24 % višje kot na Hrvaškem (tabela 65). 98 opazovanih storitev smo razvrstili v 10 podskupin. V vzorcu smo upoštevali 14 reprezentantov obrtnih storitev, 13 reprezentantov osebnih storitev, 3 reprezentante stanarine, 4 reprezentante komunalnih storitev, 4 reprezentante finančnih in drugih storitev, 11 reprezentantov storitev za izobraževanje in kulturo, 3 reprezentante storitev družbenega varstva, 7 reprezentantov prometnih storitev, 26 reprezentantov gostinsko-hotelskih storitev in 13 reprezentantov komunikacij. Vse skupine storitev so bile v Sloveniji dražje od primerljivih storitev na Hrvaškem, v šestih primerih celo za več kot 20 %. Kot izrazito dražje lahko izpostavimo stanarino (za 50 %), obrtne storitve (za 40 %) in komunalne storitve (za 39 %). Še najmanj so bile slovenske cene višje od hrvaških pri gostinskih in hotelskih storitvah (za 12 %). 86 Med 98 storitvami je büo v Sloveniji 13 storitev cenejših kot na Hrvaškem, od tega štiri za več kot 30 %. To so bile: prenos dvokilogramske pošiljke s hitro pošto (za 51 %), znamka za pismo v Sloveniji (37 %), minuta pogovora v tujino (za 36 %) in poštnina za priporočeno pismo v Sloveniji (za 32 %). Vse štiri storitve sodijo v podskupino komunikacije. Fotografiranje za osebno izkaznico, poštnina za paket in barvanje prostorov pa so tri posamezne storitve, ki so bile v Sloveniji za več kot 80 % dražje kot na Hrvaškem. Tabela 65: Ravni censkih paritet storitev (april 2007) šl. m:i skiipiiiii C cii.skii p:inU'lil r.l IMIkK K:i\cn Oi-ii'ikt pari It le (IM 1 <1«: IK u= nm 43 OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 0,19 140 44 OSEBNE IN DRUGE STORITVE SKUPAJ 0,16 119 45 STANARINA 0,20 150 46 KOMUNALNE STORITVE 0,19 139 47 FINANČNE IN DRUGE STORITVE 0,16 121 48 STORITVE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO 0,17 124 49 STORITVE DRUŽBENEGA VARSTVA 0,17 126 50 PROMETNE STORITVE 0,16 118 51 GOSTINSKE IN HOTELSKE STORITVE 0,15 112 52 KOMUNIKACIJE 0,16 118 STORITVE 0,17 124 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. V nadaljevanju bomo izpostavili še ravni censkih paritet nekaterih izbranih storitev. Avtomobili so bili v Sloveniji za 9 % cenejši kot na Hrvaškem, njihovo servisiranje in vzdrževanje pa je bilo pri nas dražje kot v primerjani državi. Tako je treba za pranje avtomobila v Sloveniji odšteti za 48 % več kot na Hrvaškem, zamenjava olja in filtra je pri nas za 37 % dražja, popravilo avtomobila pa je dražje za četrtino. Cenovna razlika pri vulkanizerski storitvi zamenjave gum pa je znašala 8 %. Pri osebnih storitvah je v Sloveniji bistveno dražje kot na Hrvaškem fotografiranje za osebno izkaznico, za več kot tretjino sta v Sloveniji dražji storitvi razvijanje barvnega filma in moško striženje. Izjemno visoka raven censke paritete stanarine v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško je v veliki meri posledica višjega izdatka za stanarino za garsonjero v centru mesta (za 69 %) in za stanarino za dvosobno stanovanje v centru mesta (za 66 %). V skupini komunalnih storitev, ki je bila tretja najdražja podskupina storitev, izstopata po visokih cenah ogrevanje stanovanja na daljavo in parkiranje v garaži. Najbližje hrvaški ceni je parkiranje na odprtem, saj je bilo to v Sloveniji za 11 % dražje od storitve v primerjani državi. V storitveni podskupini finančne in druge storitve so bile vse storitve v Sloveniji dražje od primerljivih hrvaških storitev in posledično je bilo višje tudi povprečje cen celotne 87 podskupine (za 21 %). Še najmanj so slovenske cene presegale hrvaške pri tehničnem pregledu vozila (za 3 %). Edina opazovana storitev v podskupini storitev za izobraževanje in kulturo, ki je bila v Sloveniji cenejša (le za 2 %), je bil izdatek za tečaj tujega jezika. Dobra tretjina cen opazovanih storitev v tej skupini je bila za več kot 30 % višja od tistih na Hrvaškem. Pri storitvah družbenega varstva ima na censko pariteto najvišji vpliv izdatek za študentski dom, ki je v Sloveniji za 49 % višji kot na Hrvaškem. Razpon cen posameznih prometnih storkev, ki so bile v Sloveniji za 18 % dražje kot na Hrvaškem, je velik. Med posameznimi storitvami velja izpostaviti delavsko mesečno karto in izdatek za vožnjo z avtobusom v razdalji 60 kilometrov. Prva je bila v Sloveniji za 15 % cenejša kot na Hrvaškem, druga storitev pa je bila za 51 % dražja. Tudi v skupini komunikacije so bile cene storitev v Sloveniji za 18 % višje kot v primerjani državi. V njej najdemo kar sedem od skupno trinajstih storitev, ki so bile v Sloveniji cenejše kot v primerjani državi. Posebej predstavljamo še skupino gostinske in hotelske storitve (tabela 66). Tovrstne storitve so bile v Sloveniji za 12 % dražje kot na Hrvaškem. V tej skupini izstopajo gostinske storitve. Njihova raven cen je bila v Sloveniji v povprečju za 21 % višja kot na Hrvaškem. Polovica vseh gostinsko-hotelskih storitvenih postavk je imela v Sloveniji do 10 % višjo ceno kot na Hrvaškem. Med dražjimi storitvami izstopajo goveja juha, mešana solata in mineralna voda, ki so bile v Sloveniji za 50 in več odstotkov dražje kot v primerjani državi. Cene vse treh storitev, ki so bile v Sloveniji nižje kot na Hrvaškem, sodijo v skupino hitre hrane (Happy Meal, pijača in sladoled). Tabela 66: Ravni censkih paritet gostinskih in hotelskih storitev (april 2007) š|. ii:i skii|iiii:i ( ViisKa psii'ik'lsi M IMlkk U:iM'ii ci-iisUt psiiilrlf ( r TK H: w.Cii UM) Gostinske storitve 0,16 121 Hotelske storitve Hitra hrana 0,15 0,14 Ili 102 51 GOSTINSKE IN HOTELSKE STORITVE 0,15 112 9. CENSKE "DISPARITETE" V SLOVENIJI - RELATIVNA PRIMERJAVA V osmem poglavju smo s pomočjo absolutne primeijave (primerjava censke paritete z deviznim tečajem) pokazali, katere blagovne skupine so v Sloveniji dražje oziroma cenejše kot na Hrvaškem. Pri mednarodnih primeijavah cen pa nas zanimajo še relativne primeijave oziroma t. i. censke disparitete. Do censkih disparitet pride, ko censka pariteta določenega blaga oziroma skupine blaga znatneje odstopa od agregatne censke paritete (paritete kupne moči). Z enačbo to razmeije zapišemo kot: Raven censke paritete _ Censka pariteta blagovne skupine CP /q\ blagovne skupine " Agregatna censka pariteta ^^^"aČp"^^^ Pri primerjavi censkih paritet blagovnih skupin z agregatno censko pariteto upoštevamo kot referenčno vrednost censka razmerja na Hrvaškem. Raven censke paritete blagovne skupine pokaže, za koliko odstotkov je ta blagovna skupina v Sloveniji relativno dražja oziroma relativno cenejša od povprečja celotnega vzorca v Sloveniji. Ce je raven censke paritete večja od 100, potem je blagovna skupina relativno dražja, če pa je raven censke paritete manjša od 100, potem je blagovna skupina relativno cenejša od agregatne censke paritete oziroma paritete kupne moči. Censke "disparitete" v Sloveniji prikazujemo v tabeh 67. Podobno kot pri absolutni primerjavi, tudi pri relativni primerjavi dosegajo cene storitev višjo raven. Tako so storitve v Sloveniji v povprečju za 13 % dražje od povprečja cen celotnega vzorca opazovanih proizvodov in storitev. V nasprotju s tem pa je biago za 4 % cenejše od povprečja opazovanega vzorca. Kar sedem od trinajstih blagovnih skupin je imelo v Sloveniji nadpovprečno raven cen. Največje disparitete najdemo pri kmetijskem orodju in opremi ter razsvetljavi in kurjavi. Prav ti dve skupini sta bili v Sloveniji dražji v primerjavi s Hrvaško (absolutna primerjava). Podpovprečno raven cen pa dosegajo v Sloveniji cene prometnih sredstev in delov za vozila, pijač in cigaret, usnjenih izdelkov, tekočih goriv in maziv, gotovih tekstilnih izdelkov in živil. Blagovna skupina prometna sredstva in deli za vozila je bila tudi najcenejša blagovna skupina v Sloveniji po absolutni primerjavi censkih paritet. Censka pariteta 64 % vseh opazovanih blagovnih postavk in 37 % storitev je bila nižja od agregatne censke paritete. 35 proizvodov in sedem storitev je bilo za dvajset in več odstotkov cenejših od povprečja vzorca. Za več kot 40 % pa je bilo dražjih od povprečja vzorca enajst storitev in deset proizvodov. 89 Tabela 67: Ravni censkih paritet - relativna primerjava (april 2007; primerjava s Hrvaško) SI. BI:iüo\ n;t >kii|nii:i 1 C ciiskii rriMiuK U:i\i'ii cciinKL' p:iri(cU' i V \( V: M V- ItMI I ŽIVILA 0,15 98 II PIJACE IN CIGARETE 0,13 87 III PREDIVA IN TKANINE 0,15 103 IV GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI 0,14 94 v USNJENI IZDELKI 0,13 88 VI RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,16 107 VII OPREMA ZA GOSPODINJSTVO 0,15 101 VIII HIGIENSKE POTREBŠČINE IN ZDRAVILA 0,15 102 IX SREDST. ZA IZOB., KULT. IN RAZVEDRILO 0,15 101 X PROMETNA SREDSTVA IN DELI ZA VOZILA 0,13 83 XI TEKOČA GORIVA IN MAZIVA 0,13 89 XII KMETIJSKO ORODJE IN OPREMA 0,18 119 XIII GRADBENI MATERIAL 0,15 104 BLAGO (I-XIII) 0,14 96 XIV STORITVE 0,17 113 SKUPAJ (I-XIV) 0,15 100 CP - censkapariteta; ACP = agregatna censkapariteta (pariteta kupne moči). Največji dispariteti pri posameznih proizvodih med vsemi 604 opazovanimi proizvodi in storitvami najdemo pri fotografiranju za osebno izkaznico (za 97 % višja od agregatne censke paritete) in pri tedenski mladinski reviji (za 72 % nižja od povprečja vzorca). Prav ta dva artikla sta bila v Sloveniji najdražja oziroma najcenejša v primerjavi s Hrvaško (absolutna primerjava). Podrobnejši prikaz censkih disparitet v Sloveniji (za 52 blagovnih in storitvenih skupin) podajamo v tabeli 68. Pri blaguje imelo v Sloveniji 23 ali 55 % vseh blagovnih skupin raven cen, kije bila nižja od agregatne censke paritete. Za več kot 10 % so bile nižje ravni cen pri šestih skupinah. To so: cigarete, prometna sredstva in deli za vozila, sredstva za kulturo, obutev, talne preproge ter tekoča goriva in maziva. Za več kot 10 % pa so v Sloveniji presegale agregatno censko pariteto skupine: svilene tkanine, oprema za kmetijstvo, kmetijsko orodje, volna in niti ter izdelki iz žit. Pri storitvah so imele v Sloveniji vse skupine nadpovprečno raven cen. Razpon odstopanja ravni cen navzgor je pri storitvah bistveno večji kot pri blagu. Tako so bile cene stanarine višje od agregatne censke paritete za 37 %. Pri blaguje bilo odstopanje največje (za 20 %) pri svilenih tkaninah. 90 Tabela 68: Ravni censkih paritet - relativna primeijava (april 2007; primeijava s Hrvaško) Šl. liliiU(»\ ii:i skiipiii:! ('(-liskii p:irilc1;i 11 IMIkK p;inli'tc ( 1* .\( 1': \( 1* KM) 1 SVEŽE VRTNINE 0,14 97 2 SVEŽE SADJE 0,14 91 3 KOKOŠJA JAJCA 0,14 91 4 SVEŽE RIBE 0,15 101 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,17 112 6 PREDELANE IN KONZERVIRANE VRTNINE 0,15 99 7 PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE 0,16 107 8 SVEŽE MESO 0,14 92 9 PREDELANO IN KONZERVIRANO MESO 0,15 103 10 PREDELANE EM KONZERVIRANE RIBE 0,15 100 11 SVEŽE IN PREDELANO MLEKO 0,14 96 12 MAŠČOBE 0,14 93 13 OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI 0,14 94 14 PIJAČE 0,14 92 15 CIGARETE 0,12 82 16 VOLNA IN NITI 0,17 114 17 VOLNENE TKANINE 0,14 96 18 BOMBAŽNE TKANINE 0,14 95 19 SVILENE TKANEME 0,18 120 20 TRIKOTAŽNA OBLAČILA 0,13 90 21 NOGAVICE 0,15 102 22 PERILO 0,14 92 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,14 94 24 KONFEKCIJA ZA GOSPODINJSTVO 0,14 95 25 TALNE PREPROGE 0,13 88 26 OBUTEV SKUPAJ 0,13 86 27 USNJENA GALENTERIJA 0,14 95 28 RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,16 107 29 POHIŠTVO 0,14 95 30 POSODA IN PRIBOR 0,15 102 31 DRUGI PREDMETI ZA GOSPODEMJSTVO 0,15 104 32 ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO 0,16 106 33 HIGIENSKE POTREBŠČINE SKUPAJ 0,15 100 34 ZDRAVILA m ZDRAVSTVENI PRIPOMOČKI 0,16 106 35 SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE 0,15 104 36 SREDSTVA ZA KULTURO 0,13 85 37 SREDSTVA ZA RAZVEDRILO 0,16 106 91 38 PROMETNA SREDSTVA IN DELI ZA VOZILA 0,13 84 39 TEKOČA GORIVA IN MAZIVA 0,13 89 40 KMETIJSKO ORODJE 0,17 116 41 KMETIJSKA OPREMA 0,18 119 42 GRADBENI MATERIAL 0,15 104 43 OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 0,19 127 44 OSEBNE IN DRUGE STORITVE SKUPAJ 0,16 108 45 STANARINA 0,20 137 46 KOMUNALNE STORITVE 0,19 126 47 FINANČNE IN DRUGE STORITVE 0,16 110 48 STORITVE ZA IZOBRAŽEVANJE JN KULTURO 0,17 113 49 STORITVE DRUŽBENEGA VARSTVA 0,17 115 50 PROMETNE STORITVE 0,16 107 51 GOSTINSKE IN HOTELSKE STORITVE 0,15 102 52 KOMUNIKACIJE 0,16 107 BLAGO (1-42) 0,14 96 STORITVE (43-52) 0,17 113 SKUPAJ 0,15 100 CP = cemka pariteta: ACP = agregatna censka pariteta (pariteta kupne moči). 92 SKLEPNE UGOTOVITVE 1. Kot ustreza pričakovanjem, kadar opravljamo primerjave z manj razvitimi državami, je splošna pariteta maloprodajnih cen v Sloveniji višja kot na Slovaškem in na Hrvaškem. V celotnem povprečju vzorca so cene v Sloveniji za 21 % višje kot na Slovaškem (indeks 120) in za 10 % višje kot na Hrvaškem (indeks 110), če v obeh primerih upoštevamo tečaj Evropske centralne banke. Ta razlika je še posebej očitna pri cenah storitev: medtem ko imajo cene proizvodov indeks ravni 111 v primerjavi s Slovaško in 106 v primerjavi s Hrvaško, imajo cene storitev raven 151 v primerjavi s Slovaško in 124 v primerjavi s Hrvaško. 2. Razlike v plačah kažejo razumljivo na višjo raven v Sloveniji kot v vsaki od primerjanih držav. V primerjavi s Slovaško ima povprečna slovenska plača nominalno raven celo 177, v primerjavi s Hrvaško pa 126. Razlike v ravneh cen nekoliko ublažijo plačne razlike, saj ima povprečna kupna moč slovenske neto plače v Sloveniji raven le 147 v primerjavi s kupno močjo povprečne slovaške plače na Slovaškem in raven 115 v primerjavi s kupno močjo povprečne hrvaške plače na Hrvaškem. 3. Tudi pri cenah živil je Slovenija absolutno dražja, in sicer za 33 % od Slovaške in za 8 % od Hrvaške. V relativnih razmerjih, če kot raven 100 postavimo povprečje cen vzorca v vsaki od primerjanih držav, pa se kot relativno dražja živila v Sloveniji pokažejo le v primerjavi s Slovaško - raven 109, ne pa tudi v primerjavi s Hrvaško -raven le 98. V primerjavi s Slovaško posebej izstopajo cene izdelkov iz žit (absolutna raven 164, relativna predelanega in konzerviranega sadja (absolutna raven 149, relativna 124), predelanega in konzerviranega mesa (absolutna raven 145, relativna 120) ter svežih vrtnin (absolutna raven 142, relativna 118). Le sveže ribe so v Sloveniji cenejše (absolutna raven 98, relativna 81). V primerjavi s Hrvaško so razlike manjše in cene živil precej bolj izravnane. Kot dražje skupine v Sloveniji izstopajo izdelki iz žit (absolutna raven 123, relativna \ \2\ predelano in konzervirano sadje (absolutna raven 118, relativna 107), predelano in konzervirano meso (absolutna raven 113, relativna 103) ter ribe - ^veze (absolutna raven 111, relativna 101), predelane in konzervirane (absolutna raven 110, relativna 100). 4. Poleg velike razlike v povprečni ravni cen med Slovenijo in Slovaško so občutne tudi relativne razlike med cenami posameznih blagovnih skupin. Na eni strani imamo poleg živil in storitev še nekaj blagovnih skupin, kjer slovenske cene izrazito prehitevajo slovaške - pri predivih in tkaninah (absolutna raven 126, relativna 104) predvsem svilene tkanine (absolutna raven 144, relativna 119), pri zdravilih in zdravstvenih pripomočkih (absolutna raven 137, relativna 113; samo zdravila imajo absolutno raven 149, kar ustreza relativni ravni 123) ter pri kmetijskem orodju in (absolutna raven 128, relativna 106). Je pa nekaj blagovnih skupin, ki imajo v Sloveniji v povprečju nižje cene, predvsem razsvetljava in kurjava (absolutna raven 87, relativna 72) ter tekoča goriva in maziva (absolutna raven 93, relativna 77). 5. V primerjavi s Hrvaško so razlike tako v ravneh kot tudi v relativnih razlikah cen manj izrazite kot v primerjavi s Slovaško. Z izjemo storitev povprečne slovenske cene za več kot 20 % presegajo hrvaške le v pomembnejših blagovnih skupinah izdelki iz žit (absolutna raven 123, relativna 112), volna in niti (absolutna raven 125, relativna 114), svilene tkanine (absolutna raven 132, relativna 120) ter kmetijsko orodje in oprema 93 (absolutna raven 131, relativna 118). Med višjimi velja omeniti še slovenske cene razsvetljave in kurjave (absolutna raven 117, relativna 107). Za več kot 5 % cenejše blagovne skupine v Sloveniji pa so v povprečju le cigarete (absolutna raven 90, relativna 82), sredstva za kulturo (absolutna raven 94, relativna 85) ter prometna sredstva in deli za vozila (absolutna raven 93, relativna 84). 6. Vprašanja konvergence cen se v primerjavah z manj razvitimi državami odpirajo v obratni smeri kot v primerjavah z bolj razvitimi. V tem primeru je namreč Slovenija tista, kije bližje censkim razmerjem v razvitem jedru EU, medtem ko sta Slovaška in Hrvaška od teh razmerij bolj oddaljeni. Pričakujemo pa lahko, da bo poleg hitrosti gospodarske rasti tudi proces integracije v skupno tržišče proces konvergence pospešil. Slaba stran censkih konvergenčnih procesov za manj razvita gospodarstva pa je v izgubljanju komparativnih prednosti, ki jih censke razlike omogočajo. V tej fazi sta primerjani državi temu tveganju še bolj izpostavljeni kot Slovenija. 7. Sicer je glede gospodarske razvitosti (po večini kriterijev, poleg seveda BDP na prebivalca) Slovenija razumljivo pozicionirana pred Slovaško in Hrvaško. Vse tri države zaostajajo za povprečnim bruto domačim proizvodom na prebivalca petindvajseterice, vendar pa je zaostanek iz leta v ieto manjši. V letu 2006 je Slovenija po BDP na prebivalca (PPP standard) dosegala 83,8 % EU-25, Slovaška 60,6 %, Hrvaška pa 48,3 %. Stopnje rasti bruto domačega proizvoda Slovaške in Hrvaške presegajo povprečno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda v Evropski uniji. Tako je v obdobju 1996-^2000 znašala povprečna letna stopnja gospodarske rasti na Slovaškem 3,6 %, na Hrvaškem 3,4 %, v petnajstih državah Evropske unije pa 2,8 %. Slovenija je v tem obdobju dosegla višjo stopnjo rasti, in sicer 4,4 %. Po letu 2001 so se povprečne stopnje rasti na Slovaškem in na Hrvaškem zvišale. V obdobju 2001-2006 sta znašali povprečni letni stopnji gospodarske rasti 5,2 % na Slovaškem in 4,7 % na Hrvaškem, medtem ko je povprečna stopnja petnajsterice v istem obdobju znašala le 1,8 petindvajseterice pa 1,9 %. Slovenska stopnja rasti je bila 3,7 %. 8. V vseh treh državah je zaradi tranzicije prišlo do intenzivnih strukturnih sprememb. Pri tem je poleg dinamike pomembno tudi vprašanje makroekonomske stabilnosti: • Brezposelnost je v Sloveniji (anketna stopnja 6,0 % v letu 2006) bistveno nižja kot na Slovaškem (13,4 %) in na Hrvaškem (11,7 %). Slovaška je med leti 2002 in 2006 brezposelnost znižala za 5,3 odstotne točke. Hrvaška pa za 3,0. • V letih 2000-2002 je Slovenija imela najvišjo inflacijsko stopnjo, ki pa jo je nato znižala do sprejemljive za prevzem evra. Za Slovaško je značilna volatilnost, ki pa Hrvaško prizadene v mnogo nižji meri. • Deväni tečaj slovaške krone kaže rahlo težnjo k apreciaciji, medtem ko so za hrvaško kuno značilna zmerna nihanja tečaja. • Obrestne mere imajo na Slovaškem in na Hrvaškem težnjo k zniževanju. • V zadnjih letih je proračunski primanjkljaj Slovenije (1,4 % BDP v 2006) nižji tako od slovaškega (3,4 %) kot tudi od hrvaškega (2,2 %). • Javni dolg vseh treh držav je izrazito pod maastrichtskim limitom, v Sloveniji je s 27,5 % BDP najnižji. Na Slovaškem se je znižal s 48,9 % v letu 2001 na 40,1 % v letu 2007, na Hrvaškem pa s 43,7 % v letu 2005 na 40,1 % v letu 2007. • Pri vseh obravnavanih državah gre za odprta gospodarstva, ki so zelo vpeta v mednarodne tokove dobrin in storitev, največje deleže izvoza in uvoza proizvodov ter storitev v bruto domačem proizvodu pa dosega Slovaška. Saldo tekočega računa izkazuje najnižji primanjkljaj pri Sloveniji. 94 9. Povprečne stopnje rasti produktivnosti dela so na Hrvaškem v zadnjih letih višje od povprečja Evropske unije in blizu stopnjam, ki jih dosegata Slovaška in Slovenija. Hrvaška stopnja rasti produktivnosti dela je bila v obdobju 1997-2000 2,7 %, v obdobju 2001-2006 pa se je povečala na 4,2 %. V petindvajsetih državah Unije je bila stopnja rasti v prvem obdobju (1996-2000) 2,0 v drugem pa 1,2 %. Povprečje Unije, Slovaške in Hrvaške je v prvem obdobju (1996-2000) bistveno presegla Slovenija s 4,8 % povprečno letno stopnjo rasti produktivnosti. V obdobju 2001-2006 je bila povprečna stopnja rasti produktivnosti dela v Sloveniji 3,1 % in je zaostala za Slovaško in Hrvaško, a je bila višja od povprečja EU. Tudi v letu 2007 se bodo Slovenija, Slovaška in Hrvaška po napovedih Evropske komisije uvrstile med države, v katerih bo stopnja rasti produktivnosti dela višja od povprečja Unije. 95 VIRI Bejaković, P. (2006). Contribution to the EEO Autumn Review 2006 "Flexicurity". Croatia [online]. European Employment Observatory. Available: http://www. eu-employment-observatory.net/resources/reports/Croatia-FlexicurityAR06.pdf [30. 7. 2007]. BS - Banka Slovenije. (2007). Bilten Banke Slovenije: Maj. [online]. Available: http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId^229 [7. 7. 2007]. Cazes, S., A. Nesporova, D. Sertcan and F. Kempf (2006). Employment Policy Review Croatia [online]. Strasbourg: Council of Europe. Available: http://www.ilo.org/ public/english/^egion/eurpro^udapest/downIoad/empl/croatia_epr.pdf [30. 7. 2007]. Clague, C. K. 1988. Explanation of National Price Levels, V: Salazar-Carillo & Prasada Rao (ur.). World Comparison of Incomes, Prices and Product. North-Holland. CSLS - Centre for the Study of Living Standards. (2001). Health and Education: Human Capital Indicators. Discussion Paper. [online]. Available; http://www.nrtee- tmee.ca/eng/programs/Current_Programs/SDIndicators/Prograni_Research/CSLS-DiscussionPaper_E.pdf [1.3.2004]. Dornbusch, R. 1987. Purchasing Power Parity. V: Eatwell J., M. Milgate in P-Newman (ur.). The New Palgrave: A Dictionary of Economics. Vol. 3. London: The MacMillan. DZS - Državni zavod za statistiku (2003). Statistički ljetopis 2003 [online]. Available* http://www.dzs.hr/ [30. 7. 2007]. DZS - Državni zavod za statistiku (2006). Statistički ljetopis 2006 [online]. Available-http://www.dzs.hr/ [30. 7. 2007]. DZS - Državni zavod za statistiku (2007a). Indeksi potrošačkih cijena u travnju 2007 [online]. Priopčenje 13.1.1/4. (Godina XLIV), 15. 5. 2007. Available: http://www.dzs.hr/ [29 5 2007]. DZS - Državni zavod za statistiku (2007b). Statističke informacije [online]. Available* http://www.dzs.hr/ [30. 7. 2007]. EC - European Commission. (2005). Integrated Guidelines for Growth and Jobs (2005- 2008). Communication to the Spring European Council, [online]. Available: http://europa.eu.int/growthandjobs/pdf/integrated guidelines_en.pdf [14.11.2005]. EC - European Commission. (2006a). The Commission's Assessments of National Reform Programmes for Growth and Jobs. [online]. Available: Slovakia http://ec.europa.eu/growthandjobs/pdf/2006_annual_report_siovakia_en.pdf [9. 4. 2007] EC - European Commission (2006b). Progress Towards Meeting the Economic Criteria for Accession: The Assessments of the 2006 Progress Reports [online]. European Economy. Enlargement papers no. 29 (December). Available: http://ec.europa.eu/economy_fmance/ pubiications/enlargement_papers/2006/elp29en.pdf [30. 7. 2007]. 96 EC - European Commission. (2006c). The Statistical Annex. Autumn 2006. [online]. Available: http://ec.europa.eu/economy_fmance/publications/eiiropean_economy/2006/ statannex0206_en.pdf [10.11.2006]. EC - European Commission (2006d). 2006 Convergence Report. C0M(2006)762 [online]. European Economy no. 1. Available: http://ec.europa.eu/economy_fmance/ publications/european_economy/2006/eel06en.pdf [30. 7. 2007]. EC - European Commission (2006e). Public Finances in EMU - 2007 [online]. Available: http://ec.europa.eu/economy_fmance/publications/european_economy/2006/ee306 en pdf [30. 7. 2007]. EC - European Commission (2006f). Western Balkans in Transition [online], European Economy. Enlargement Papers. No. 30 (December). Available: http://ec.europa.eu/ economy_fmance/publications/enlargement_papers/2006/eip30en.pdf [30. 7. 2007]. EC - European Commission. (2006g). Progress Towards the Lisbon Objectives in Education and Training - 2006 Report, [online]. Commission Staff Working Papers. Available: http://ec.europa.eu/education/policies/2010/doc/progressreport06.pdf and http://ec.europa.eu/ educationypolicies/2010/doc/progressreport06annexes.pdf [20.10.2006]. EC - European Commission. (2007a). Economic Forecasts. Spring 2007. [online]. Available: http://ec.europa.eu/economy_fmance/publications/european_economy/2007/ee207en.pdf [27 5. 2007]. EC - European Commission. (2007b). The Statistical Annex. Spring 2007. [online]. Available: http://ec.europa.eu/economy_fmance/publications/european_economy/2007/statannex0107 e n.pdf[23. 5.2007]. EC - European Commission (2007c). Public Finances in EMU~ 2007 [online]. Available: http://ec.europa.eu/economy_fmance/news/hotissues/2007/public~fmance-report/main en.htm [30. 7. 2007]. EC Internal Market&Services DG. (2005) Internal Market Scoreboard, July, [online]. Available: http;//europa.eu.int/comm/intemal_market/score/docs/scorel4/scoreboardl4printed en pdf [14.11.2005]. ECB - European Central Bank (2006). Financial Development in Central, Eastern and South-Eastem Europe [online]. ECB Monthly Bulletin November: 93 - 104. Available: http://www.ecb.int/pub/pdf/mobu/mb200611en.pdf [4. 4. 2007]. EIU - Economist Inteligence Unit. 2004. Country Report 2004 (March): Croatia. London: The Economist Inteligence Unit. EIU - Economist Inteligence Unit. 2006. Country Profile 2006 (May): Slovakia. London: The Economist Inteligence Unit. 97 EIU ~ Economist Inteligence Unit. 2007a. Country Report 2007 (March): Croatia. London: The Economist Inteligence Unit. EIU - Economist Inteligence Unit. 2007b. Country Profile 2007 (March): Croatia. London: The Economist Inteligence Unit. EIU ~ Economist Inteligence Unit. 2007c. Country Report 2007 (February): Slovakia. London: The Economist Inteligence Unit. EPC - European Policy Committe (2002). Report on Research and Developoment. [online]. Available: http://www.europa.eu.int/comm/economy fmance/epc/documents/rdfmal en ndf [1.3.2004]. " ~ Erste bank (2006). Croatia [online]. CEE Macroeconomic and Fixed Income Research. February 10. Available: http://www.erste-securities.hr/pdf/20060210 sn cro en pdf [30 7 2007]. - - ^ t' L ■ ■ European Communities. (2006a). Integration Seen Through Statistics, [online], Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. Available: http://epp.eurostat.ec. europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-71-05-691/EN/KS-71-05-691-EN.PDF [19.10.2006]. European Communities. (2006b) Key figures on Europe - Statistical Pocketbook 2006. [online]. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. Available: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-EI-06-001/EN/KS-EI-06-001-EN.PDF [28.10.2006]. European Communities. (2007). Taxation Trends in the European Union. Data for the EU Member States and Norway [online]. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. Available: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY OFFPUB/KS-DU-07-001/EN/KS-DU-07-001-EN.PDF [30. 7. 2007]. Geary, R.C. 1958. A Note on the Comparison of Exchange Rates and Purchasing Power Parities Between Countries. Journal of the Royal Statistical Society Vol. 121. p. 97-99. Gligorov, v., D. Hanzi, M. Holzner and H. Vidovic. (2002). Recent Economic Developments and the Competitiveness of the Croatian Manufacturing Industry. Report for the President of the Republic of Croatia [online]. Vienna: WIIW. Available: http://www.wiiw.ac.at/balkan/files/Croatia_Report_Oct_^02.pdf [5.7.2004]. HNB - Hrvatska Narodna Banka. (2004). Bilten 91 (marec), [online]. Available: http://www.hnb.h^/pubiikac^ilten/arhiv/bilten-91/hbilt91 .pdf [3.6.2004]. HNB - Hrvatska Narodna Banka. (2007a). Bilten 126 (svibanj - maj), [online]. Available: http://www.hnb.hr/publikac/bilten/arhiv^ilten-126/hbiltl26.pdf?tsfsg-eeedae2280c9dla3n75e83da9eaeI61 [30. 7. 2007]. Hrvatska narodna banka (2007b). Statistika inozemnih izravnih ulaganja [online]. Statistički pregled, Br. 126 svibanj (maj). Aavailable: http://www.hnb.hr/statistika/ hstatistika.htm?tsfsg=e3e8d85e3846655a294ede44eb9bbacc [30. 7. 2007]. 98 HNB - Hrvatska narodna banka (2007c). Standardni prezentacijski format, drugo tromesečje 2007 [online]. Available: http ://ww.hnb.hr/publikac/prezent/hplatna-bilanca-tecaj.pdf?tsfsg=780b39e9I62eOfB46312019f82ce3e6a [30. 7. 2007]. HZMO - Hrvatski zavod za mirovinsko osiguranje (2006). Overview of the Pension Qualifying Conditions in Croatia According to the Act on Pension Insurance, [online]. Available: http://vmw.mirovinsko.hr/UserDocsImages/publikacije^rosure/Pregleduvjetaengleski pdf [10. 4. 2007]. HZZ - Hrvatski zavod za zapošljavanje (2006). Godišnjak 2005 [online]. Available: http://www.hzz.hr/DocSlike/HZZ_Godisnjak_2005.pdf [20. 5. 2007]. lEDP. 1996. Cene in plače - Slovenija in Italija. Bilten EDP, let.l9, št. 2. Maribor: EPF. lEDP. 1999. Slovenija in Italija - ravni cen in plač. Bilten EDP, let.22, št. 4. Maribor: EPF. IMF-International Monetary Fund (2007a). Republic of Croatia: 2006 Article IV Consultation—Staff Report; Staff Statement; Public Information Notice on the Executive Board Discussion; and Statement by the Executive Director for Croatia) [online], IMF Country Report No. 07/81. Available: http://wv^.imf.org/extemal/pubs/ft/scr/2007/cr0781.pdf [30. 7. 2007]. IMF-International Monetary Fund (2007b). Republic of Croatia: Selected Issues, [online]. IMF Country Report no. 07/82. Available: http://www.imf org/extemal/pubs/ft/scr/2007/cr0782.pdf [30. 7. 2007]. IMF-International Monetary Fund (2007c). Slovak Republic—2007 Article IV Consultation Discussions, Preliminary Conclusions of the Mission [online]. Available: http://www.imforg/extemai/np/ms/2007/031307.htm [31. 5. 2007]. International Relations Committee Task Force on Enlargement (2006). Macroeconomic and Financial Stability Challenges for Acceding and Candidate Countries [online]. ECB Occasional Paper Series no. 48 (July). Frankfurt: European Central Bank. Available: http://www.ecb.int/pub/pdf/scpops/ecbocp48.pdf [30. 7. 2007]. Jevčak, A. (2006a). Energy Prices in Slovakia - Still a Risk Factor [online]. COUNTRY FOCUS 15. (December)/III. Brussels: European Commission. Available: http://ec.europa.eu/economy_fmance/publications/country_focus/2006/cfl5 2006en pdf [8 4 2007]. Jevčak, A. (2006b). Healthcare Reform - Unpopular Even in Slovakia [online]. COUNTRY FOCUS 2 (Febmary)/III. Brussels: European Commission. Available: http://ec.europa.eu/economy_fmance/publications/country_focus/2006/cf02 2006en pdf [8 4 2007]. Khamis, S.H. 1972. A New System of Index Numbers for National and International Purposes. Journal of the Royal Statistical Society, Series A. 135: 96-121. 99 Khamis, S.H. 1984. On Aggregation Methods for International Comparisons. Review of Income and Wealth 2: 185-205. Kračun, D. 1995a. Med monetarno stabilnostjo in izvozno konkurenčnostjo. Bilten EDP 4-75-77. Kračun, D. in E., Žižmond 1995b. Posebnosti oblikovanja cen v tranzicijskih razmerah Bilten EDP 4: 9-14. Kravis I. B. in R. E. Lipsey. 1983. Toward an Explanation of National Price Levels. Princeton Studies in International Finance, No. 52. Martin, C., in F. J. Velasquez (2001). An Assessment of Real Convergence of Less Developed EU Members: Lessons for the CEEC Candidates, [online]. European Economy Group Working Paper no. 5. Available: http://www.ucm.es/info/econeuro/documentos/dt052001.pdf[30.12.2002]. Nacionalno vječe za konkurentnost (2004). 55 Policy Recommendations for Raising Croatia's Competitiveness [online]. Available: http://croatia.usaid.gov/pdf/NVK_ 55Recommendations.pdf [30. 7. 2007]. NBS - National Bank of Slovakia. SKK Monetary Survey [online]. Available-http://www.nbs.sk/ESfDEXA.HTM [30. 5. 2007]. NBS - National Bank of Slovakia (2004). Monetary Programme of the NBS until the Year 2008. [online]. Available: http://www.nbs.sk/INDEXA.HTM [29. 5. 2007]. OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development. (2007). Economic Survery of Slovak Republic, April, [online]. OECD Policy Brief Available: http://www.oecd.org/dataoecd/26/29/38324305.pdf [8. 4. 2007]. Officer, L. 1982. Purchasing Power Parity and Exchange Rates, JAI Press. Republika Hrvatska (2004). Nacionalni akcijski plan zapošljavanja 2005 ~ 2008 [online]. Available: www.strategija.hr/lgs.axd?t-16&id=201 [9. 4. 2007]. Spörel, U. (2007). Inbound and Outbound Tourism in Europe [online]. Statistics in Focus. Industry, Trade and Services. Population and Social Conditions 52/2007. Available: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-07-052/EN/KS-SF-07-052-EN.PDF [30. 7. 2007], Statistical Office of Slovak Republic (2007a). Commodity Structure by Sections of the Nomenclature SITC Rev. 3 in thous. SKK FOB/FOB, structure (1997 - 2005) [online] SLOV STAT on line. Available: [30. 7. 2007]. Statistical Office of Slovak Republic (2007b;. Import and Export by Sections in Customs Tariff in thous. SKK FOB/FOB, structure (1997 - 2ÖÖ5;[online]. SLOV STAT on line. Available: [30. 7. 2007]. 100 Statistical Office of the Slovak Republic (2006). Indicators on Economic Development [online]. December 2006. Available: http://www.statistics.sk/webdata/slov/pubUk/zo/1206/ zo_dec06.xls [30. 5. 2007]. UNCTAD. (2006). World Investment Report 2006 -.from Developing and Transition Economies: Implications for Development. FDI indices [online]. Available: http://www.unctad.org/Templates/Page.asp?intItemID=2468&lang-^l[7. 7. 2007], Vujčić, B. (2001). Ekonomske spremembe na Hrvaškem in izzivi ekonomske politike. Rokopis. WHO - Health for All Database, http://data.euro.who.int/hfadb/ [30. 7. 2007]. World Bank. (2006). Doing Business 2006. [online]. Available: http://www.doingbusiness.org/ExploreEconomies/ [10. 4. 2007]. Zižmond, E. 1992a. Price Levels and Price Disparities in Slovenia. Economia Internazionale 3-4: 364-377. Zižmond, E. 1992b. Levels and Disparities of Retail Prices in Slovenia. Rivista Internazionale di Scienze Economiche e Commerciali 5-6: 519-530. Zižmond, E. 1994. Inflacija in ravni cen. Maribor: Studio Linea. Žižmond, E. 1995a. Prices and Wages in Slovenia and in the Czech Republic. Prague Economic Papers 4: 360-371. Zižmond, E. (ur.). 1995b. Cene in plače v Sloveniji (mednarodna primerjava). Maribor: Studio Linea. Zižmond, E. 1995c. Price level and relative purchasing power of wages in Slovenia. Economia 1: 1-25. Žižmond, E. in D. Kračun. 1995a. Tranzicija in ravni cen. Bilten EDP 4: 15-22. Žižmond, E. in D. Kračun 1995b. Tranzicija in censke disparitete. Bilten EDP 4: 23-38. 101 ANEKS I: RAZISKOVALNE METODE IN REPREZENTATIVNOST PORABNE KOŠARE V mednarodni primerjavi slovenskih cen smo uporabili naslednje poenostavitve; • ugotavljali smo samo ravni maloprodajnih cen; • analizirali smo v glavnem samo agregatno raven cen in le v nekaterih primerih smo razlikovali med menjalnimi dobrinami, ki smo jih imenovali blago, in nemenjalnimi dobrinami, ki smo jih poenostavljeno agregirali v storitve; • porabna košara (vzorec proizvodov in storitev, na osnovi katerega smo primerjali cene) je narejena na osnovi košare za spremljanje maloprodajnih cen, ki jo uporablja Statistični urad Republike Slovenije; • v vseh izračunih smo uporabili samo ponderacijski sistem, ki ga uporablja Statistični urad Republike Slovenije, ne pa tudi ponderacijskih sistemov primerjanih držav (razen če je navedeno drugače). V nadaljevanju navajamo najpomembnejše metode raziskave ter pojasnjujemo vzorec in njegovo reprezentativnost. 1. Raziskovalne metode Osnova za analizo so bili izračuni agregatne censke paritete (paritete kupne moči) in povprečnih censkih paritet blagovnih skupin. Iz teh izračunov smo nato izpeljali izračun ravni maloprodajnih cen v Sloveniji, ravni censkih paritet posameznih blagovnih skupin v Sloveniji, ocene disparitet maloprodajnih cen v Sloveniji in ocene relativne kupne moči slovenskih plač. 1.1 Censke paritete S censko pariteto razumemo razmerje med ceno določenega izdelka ali storitve "x" v Sloveniji v evrih (EUR) in ceno istega izdelka ali storitve "x" na Slovaškem ali na Hrvaškem v slovaških kronah (SKK) oziroma hrvaških kunah (HRK). Osnovna formula za izračun censke paritete blaga "x" je v tem primeru naslednja: censka cena blaga" x" na Slovaškem (v SKK)' pariteta = " ^ Sloveniji (v EUR) blaga" x" Izid je v tem primeru vrednost slovaške krone, izražena v evrih (EUR/SKK) prek blaga "x". Izračunane censke paritete se seveda od blaga do blaga razlikujejo, s ponderiranjem pa je mogoče izračunati povprečne censke paritete posameznih blagovnih skupin in agregatno censko pariteto celotnega vzorca (pariteto kupne moči). Pri tem smo uporabili ponderacijski sistem za izračunavanje indeksov rasti maloprodajnih cen, ki ga uporablja Statistični urad Republike Slovenije. 102 Tudi agregatna censka pariteta celotnega vzorca (pariteta kupne moči) je v bistvu devizni tečaj, ki pa se razlikuje od dejanskega deviznega tečaja (tistega, ki se oblikuje na deviznem trgu, oziroma tistega, ki ga oblikuje centralna banka), saj so osnova za njegov izračun le maloprodajne cene, ne pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje dejanskega tržnega deviznega tečaja oziroma tečaja, ki ga oblikuje centralna banka. Ker so storitve v našem vzorcu slabše zastopane (primerljivost je zaradi različnih razlogov otežena), smo predpostavili, da so izračunane censke paritete za posamezne skupine blaga oziroma storitev veljale za celotne skupine v vzorcu blaga oziroma storitev Statističnega urada Republike Slovenije. 1.2 Nacionalna raven cen Nacionalna (splošna) raven cen je definirana kot razmerje med pariteto kupne moči (ki smo jo imenovali agregatna censka pariteta) ter deviznim tečajem (Dornbusch 1987). Ker smo izračun agregatne censke paritete že razložili v prejšnji točki, je naslednji korak izbira deviznega tečaja. V raziskavi smo uporabili naslednji izračun: Nacionalna _ Agregatna censka pariteta ACP raven cen Tečaj Evropske centralne banke TECB Ce je agregatna censka pariteta večja od deviznega tečaja (tečaja Evropske centralne banke), je raven maloprodajnih cen v Sloveniji višja kot v referenčni državi, in obratno. 1.3 Ravni censkih paritet blagovnih skupin Ravni censkih paritet posameznih blagovnih skupin v Sloveniji so izračunane s primerjavo censke paritete blagovne skupine s tečajem Evropske centralne banke. Raven censke paritete ^ Censka pariteta blagovne skupine ^ CP blagovne skupine Tečaj Evropske centralne banke Ta primerjava nam pokaže, katere blagovne skupine so bile v Sloveniji absolutno dražje (če je bila raven censke paritete večja od 100) oziroma absolutno cenejše (če je bila raven censke paritete manjša od 100) kot v primerjani državi, če vzamemo za osnovo tečaj Evropske centralne banke. 1.4 Disparitete cen V tem primeru primerjamo censko pariteto blagovne skupine z agregatno censko pariteto celotnega vzorca (ACP = 100). Raven censke paritete _ Censka pariteta blagovne skupine CP blagovne skupine ~ Agregatna censka pariteta ^^^" ACP" ^^^ 103 Odstopanje ravni censke paritete v posamezni blagovni skupini od agregatne censke paritete (ACP = 100) pokaže, za koliko odstotkov je ta blagovna skupina v Sloveniji relativno dražja (če je bila raven censke paritete večja od 100) oziroma relativno cenejša (če je bila raven censke paritete manjša od 100) od povprečja celotnega vzorca v Sloveniji. S tem načinom ugotavljamo torej disparitete maloprodajnih cen v Sloveniji v primerjavi z določeno referenčno državo in pri tem predpostavljamo, da so censka razmerja v referenčni državi "normalna". 1.5 Relativna kupna moč povprečne neto plače Izračun relativne kupne moči povprečne neto plače v Sloveniji je narejen z naslednjo enačbo: PW RKM = — C6) ACP Pri tem je: - RKM == relativna kupna moč povprečne slovenske neto plače; - PW = pariteta plač; - ACP = agregatna censka pariteta vzorca. Pojasnimo še pariteto plač. Izračunana je takole: (7)- w w* Pri tem je: - WsLo = povprečne neto plače v Sloveniji; - W* = povprečne neto plače na Slovaškem oziroma na Hrvaškem. Tudi pariteta plač je torej neke vrste devizni tečaj, izračunan s pomočjo plač. Relativno kupno moč povprečne slovenske neto plače dobimo torej tako, da povprečne neto plače v Sloveniji delimo s povprečnimi neto plačami v primerjani državi, dobljeni koeficient pa delimo z že izračunano agregatno censko pariteto celotnega vzorca. Relativna kupna moč povprečne slovenske plače je tako koeficient, ki nam pove, koliko odstotkov dobrin lahko kupi zaposleni Slovenec s svojo povprečno neto plačo v Sloveniji več (če je koeficient večji od 1) oziroma manj (če je koeficient manjši od 1) kot tujec s svojo povprečno neto plačo v svoji državi. 2. Porabna košara (vzorec) in njena reprezentativnost Porabna košara (vzorec proizvodov in storitev, na osnovi katerega smo primerjali cene) je bila v vseh raziskavah narejena na osnovi košare za spremljanje maloprodajnih cen, ki jo uporablja Statistični urad Republike Slovenije. 104 Vse primerjalne raziskave cen so bile opravljene v največji meri na osnovi objavljenih statističnih podatkov. Da pa bi zagotovili čim večjo primerljivost proizvodov in storitev, smo morali cene določenih proizvodov in storitev snemati. V tej raziskavi, ki smo jo opravili aprila 2007, smo cene snemali: • v Sloveniji v Mariboru, • na Slovaškem v Bratislavi, • na Hrvaškem pa v Zagrebu. Zajem proizvodov in storitev v aprilu 2007 ter njegovo primerjavo z zajemom, ki ga zagotavlja Statistični urad Republike Slovenije, kažeta tabeli Al in A2. Tabela Al: Zajem proizvodov in storitev (april 2007 - Slovaška) SUiipiiiii .Sic\ ilo iii'iikli»\ rondci- Ih'lc/ \/or('ii \ priiii('r}:i\i / /ajcintiin SlalisiiOiui»:! iiriHl:i US Blago Storitve 503 98 0,6661 0,2174 97,8 68,2 SKUPAJ 601 0,8835 88,4 Tabela A2: Zajem proizvodov in storitev (april 2007 ~ Hrvaška) Skupina v Število artiklov Ponder Delež vzorca v primerjavi z zajemom Statističnega urada RS Blago Storitve 506 98 0,6661 0,2119 97,8 66,5 SKUPAJ 604 0,8780 87,8 Za Slovaško zajem predstavlja 88,4 % zajema, ki ga zagotavlja Statistični urad Republike Slovenije, vzorec blaga 97,8 %, vzorec storitev pa 68,2 %. Za Hrvaško pa zajem predstavlja 87,8 % zajema, ki ga zagotavlja Statistični urad Republike Slovenije, vzorec blaga 97,8 %, vzorec storitev pa 66,5 %. Storitve so v našem vzorcu sorazmerno slabo zastopane (primerljivost je zaradi raznih razlogov otežena; predvsem so slabo primerljive stanovanjske in komunalne storitve), vendar smo kljub temu predpostavili, da veljajo izračunane censke paritete za posamezne skupine storitev za celotne skupine storitev v vzorcu Statističnega urada Republike Slovenije. Dodajmo še, da smo proizvode in storitve po potrebi agregirali v 14 oziroma 52 blagovnih skupin na podoben način, kot to dela tudi Statistični urad Republike Slovenije. 105 ANEKS II: GENSKE PARITETE IN NJIHOVE RAVNI APRILA 2007, SLOVAŠKA IthiUnMii) \kii|ijii:i 1 lloLi (I' K \\ l.\ ( 1' nii-n- i.ru sivk 11 ( MMi .Afl' 1(1(1 1.01 Krompir kg 0,04 131 109 1.02 Čebula kg 0,04 128 105 1.03 Česen kg 0,04 120 100 1.04 Jedilno korenje kg 0,04 130 108 1.05 Peteršilj kg 0,04 122 101 1.06 Kitajsko zelje kg 0,04 141 117 1.07 Sladko zelje kg 0,05 160 132 1.08 Svež paradižnik kg 0,04 128 106 1.09 Šampinjoni 500g 0,05 152 126 1.10 Zelena solata, endivija kg 0,06 191 158 1.11 Rdeča pesa kg 0,07 227 188 1.12 Sveže kumarice kg 0,03 116 96 1.13 Zelena kg 0,03 117 97 1.14 Cvetača kg 0,05 174 144 1.15 Fižol v zrnju kg 0,03 114 95 1 SVEZE VRTNINE 0,04 142 118 2.01 Orehovajedrca kg 0,02 79 66 2.02 Kivi kg 0,04 134 111 2.03 Jabolka kg 0,04 119 98 2.04 Hruške kg 0,04 129 107 2.05 Grozdje kg 0,04 144 119 2.06 Limone kg 0,03 108 90 2.07 Pomaranče kg 0,03 112 92 2.08 Marelice kg 0,03 107 88 2.09 Slive kg 0,05 153 126 2.10 Breskve kg 0,03 111 91 2.11 Lubenica kg 0,05 166 137 2.12 Jagode 500g 0,04 150 124 2.13 Banane kg 0,03 111 92 2 SVEZE SADJE 0,04 120 99 3 KOKOŠJA JAJCA kos 0,03 113 94 4.01 Postrv kg 0,02 77 64 4.02 Losos (file) kg 0,03 94 78 4.03 Sardele kg 0,03 114 95 4 SVEŽE RIBE 0,03 98 81 iiii skunin:! lMlol:i \<\\ I.N (1» C 1 nuTi' ri k .s K K i 1 ( i: IDM ACI' KiU 5.01 Riž (običajen) kg 0,05 161 133 5.02 Riž (Uncle Ben's) 500g 0,03 115 95 5.03 Polenta 450g 0,04 149 123 5.04 Koruzni kosmiči (Corn flakes) 250g 0,04 121 100 5.05 Otroška hrana (čokolino) 250g 0,03 104 86 5.06 Pšenična moka, tip 500 kg 0,05 178 147 5.07 Kruh (moka tip 850) BOOg 0,04 146 121 5.08 Kruh (moka tip 500) 800g 0,05 172 142 5.09 Francoski kruh 400g 0,05 155 128 5.10 Mala zemlja kos 0,07 231 191 5.11 Polnozmat kruh 700g 0,07 247 205 5.12 Krof kos 0,05 167 138 5.13 Toast 400g 0,04 150 124 5.14 Koruzni kruh 800g 0,05 183 152 5.15 Prepečenec 225g 0,04 144 119 5.16 Testenine - polžki 500g 0,03 115 95 5.17 Testenine - špageti 500g 0,03 103 86 5.18 Sveže pobijene testenine 250g 0,04 143 118 5.19 Zamrznjena pizza 330g 0,03 104 86 5.20 Zamrznjeno listnato testo 500g 0,05 156 129 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,05 164 136 6.01 Zamrznjen grah 450g 0,04 124 103 6.02 Zamrznjena mešana zelenjava 450g 0,04 124 103 6.03 Zamrnjen krompir (pomfri) kg 0,04 129 107 6.04 Zamrznjena špinača 450g 0,04 139 115 6.05 Kislo zelje v vrečki (naribano) kg 0,05 165 136 6.06 Konzervirane kumarice 720ml 0,04 146 121 6.07 Feferoni 720ml 0,03 110 91 6.08 Kisla paprika 720ml 0,03 93 77 6.09 Paradižnikova mezga 500g 0,04 127 105 6.10 Konzervirana koruza 340g 0,04 129 107 6.11 Konzerviran grah 400g 0,04 148 123 6.12 Konzerviran stročji fižol 400g 0,04 125 103 6.13 Konzerviran fižol v zrnju 400g 0,03 99 82 6.14 Pire krompir 200g 0,03 114 94 6.15 Gorčica v kozarcu 200g 0,05 164 136 6 PREDELANE IN KONZER. VRTNINE 0,04 137 114 7.01 Suhe slive 500g 0,03 113 93 7.02 Suhe marelice 250g 0,05 154 127 7.03 Rozine 250g 0,06 202 167 7.04 Marmelada (marelice) 870g 0,04 122 101 7.05 Marmelada (jagode) 700g 0,03 113 93 7.06 Kompot (ananas, konzerva) 836g 0,04 141 116 7.07 Kompot (marelice, konzerva) 850g 0,05 159 132 7.08 Sadna kašica 125g 0,05 180 149 7 PREDELANO IN KONZER. SADJE 0,04 149 124 107 št. liki<>()\n:i NKii|iiii:i 1- llMtil cr U\\ 1 N (1' iiK-rv 1 l K SKK 11 < 11 Kin \('r 1(10 8.01 Goveji zrezek kg 0,04 129 107 8.02 Goveje meso s kostjo kg 0,04 127 105 8.03 Telečji zrezek kg 0,03 103 85 8.04 Telečje meso s kostjo kg 0,04 132 109 8.05 Mleto meso kg 0,03 105 86 8.06 Svinjski zrezek kg 0,03 115 95 8.07 Svinjski kare kg 0,04 120 99 8.08 Očiščen piščanec kg 0,05 161 133 8.09 Piščančji file kg 0,04 138 114 8.10 Puran j i zrezek kg 0,04 125 104 8 SVEZE MESO 0,04 129 107 9.01 Suha svinjska rebra kg 0,05 181 149 9.02 Prekajen svinjski vrat kg 0,04 131 109 9.03 Suha svinjska slanina kg 0,05 162 134 9.04 Pršut kg 0,03 102 85 9.05 Ogrska salama kg 0,05 168 139 9.06 Piščančja prsa kg 0,05 154 127 9.07 Šunkarica kg 0,04 140 116 9.08 Kranjske klobase kg 0,03 114 94 9.09 Hrenovke kg 0,04 139 115 9.10 Čajna klobasa kg 0,04 150 124 9.11 Mortadela kg 0,04 120 100 on Pripravljena mesna omaka za 400g 0,04 y.lZ testenme (bolognese) 141 116 9.13 Jetrna pašteta lOOg 0,06 194 160 9.14 Puranja pašteta lOOg 0,04 136 112 9.15 Pripravljena jed z mesom 300g 0,05 152 126 9.16 Kokošja juha Knorr vrečka 0,04 141 117 9.17 Goveja juha ICnorr vrečka 0,04 148 122 PREDELANO IN KONZERVIRANO 9 MESO 0,04 145 120 10.01 Sardine v olju nsg 0,04 119 99 10.02 Sardine s povrtnino 125g 0,04 119 99 10.03 Tuna v olivnem olju 160g 0,03 105 87 10.04 Panirane ribje palčke 300g 0,04 140 116 10.05 Zamrznjen osličji file kg 0,04 131 109 10 PREDELANE IN KONZERVIRANE RIBE 0,04 120 99 11.01 Alpsko mleko (trajno) 1 0,03 105 87 11.02 Navadno mleko (kratkotrajno) 1 0,03 112 93 11.03 Jogurt navadni 180g 0,03 105 87 11.04 Sadni jogurt 150g 0,04 118 98 11.05 Kisla smetana 180g 0,04 133 110 11.06 Skuta 500g 0,04 130 107 11.07 Sir ementaler kg 0,03 115 95 11.08 Sir gauda kg 0,03 111 92 11.09 Topljeni sir 140g 0,04 150 124 11.10 Lahki sir kg 0,03 94 78 11.11 Sladka smetana 0,21 0,03 115 95 11.12 Sladoled (banjica) 1 0,03 108 89 11.13 Lučka (Magnum) kos 0,04 128 106 11.14 Mlečni napitek (čokoladno mleko) 0,21 0,02 80 67 108 11 SVEZE IN PREDELANO MLEKO 0,03 112 93 109 •il. lil:il>iiMi:i sknpiiin 1- iiol:i (P K\\ I N ( 1' iii^-ri' l.l K SkK 1 r< i{ KMi \('P KHI 12.01 Bučno olje 250ml 0,02 70 58 12.02 uiivno olje 1 0,03 114 94 12.03 Jedilno olje sončnično 1 0,03 111 91 12.04 Surovo maslo 250g 0,03 109 90 12.05 Margarina za peko 250g 0,03 114 94 12.06 Margarina mazljiva (Rama) 250g 0,03 100 83 12 MAŠČOBE 0,03 107 89 13.01 Sladkor Ikg 0,03 105 87 13.02 Umetno sladilo (Natreen) škatlica 0,03 109 90 13.03 Jedilna čokolada lOOg 0,04 137 113 13.04 Mlečna čokolada (Milka) lOOg 0,03 110 91 13.05 Kakav v prahu lOOg 0,05 159 132 13.06 Mlečni kakav 400g 0,03 108 89 13.07 Bomboni Haribo lOOg 0,03 108 89 13.08 Keksi Domaćica loog 0,03 91 75 13.09 Napolitanke 200g 0,04 131 108 13.10 Čips 175 g 0,04 128 106 13.11 Keksi domači (mešani) 400g 0,03 101 83 13.12 Slano pecivo Soletti 250g 0,04 150 124 13.13 Pražena kava 500g 0,04 143 118 13.14 Instant kava lOOg 0,04 138 114 13.15 Čaj (sipek) 60g 0,03 103 85 13.16 Čaj (pravi, vanilija) 50 g 0,03 103 85 13.17 Puding 49g 0,04 138 114 13.18 Med 450g 0,05 157 130 13.19 Žvečilni gumi Orbit kos 0,03 100 82 13.20 Majoneza 250g 0,04 140 116 13.21 Kuhinjska sol 500g 0,04 141 117 13.22 Poper 50g 0,03 110 91 13.23 Kis (vinski) 1 1 0,04 121 100 13.24 Mleta paprika 100 g 0,03 105 87 13.25 Jušne kocke (kokošje) 120g 0,04 137 113 13.26 Hrana za pse (konzerva -Pedigree) 400g 0,03 104 86 13.27 Hrana za pse (briketi) 500g 0,03 84 70 13.28 Hrana za mačke (konzerva-Whiskas) 400g 0,04 123 102 13.29 Hrana za mačke (briketi) 300g 0,03 115 95 13 OSTALI ZIVILSKI PROIZVODI 0,04 119 99 110 ■il. Hhiiiin iiii skii()ji):i riiiil:i ( 1' U \\ 1 > < 1» itiL-ro 1 1 USKK 11 (i{ UMI MMI 14.01 Vrhunsko belo vino 0.751 0,04 134 111 14.02 Penina 0,751 0,04 145 120 14.03 Namizno belo vino 1 0,02 83 68 14.04 Namizno rdeče vino 1 0,03 84 69 14.05 Naravno žganje (sadjevec) 1 I 0,04 130 107 14.06 Whisky Ballantine's 0,7 1 0,04 125 103 14.07 Rum 1 1 0,03 116 96 14.08 Pivo (pločevinka) 0.51 0,03 117 97 14.09 Pivo (steklenica) 0.51 0,04 123 102 14.10 Lahko pivo 0.51 0,03 115 95 14.11 Coca cola (pločevinka) 0.331 0,03 98 81 14.12 Coca cola 1 1 0,03 111 92 14.13 Fanta 1 1 0,03 111 92 14.14 Naravna pitna voda 1,51 0,03 106 88 14.15 Mineralna voda 1.51 0,03 110 91 14.16 Sadni sirup (malina) 1 1 0,05 182 150 14.17 Oranžni sadni sok 1 1 0,04 133 110 14.18 Ledeni čaj 1.51 0,02 81 67 14 PIJACE 0,04 121 100 15.01 Davidoff zav. 0,03 105 87 15.02 West zav. 0,03 102 84 15.03 Marlboro zav. 0,03 105 87 15 CIGARETE 0,03 104 86 16.01 Volna (mešanica) 50g 0,03 97 80 16.02 Bombaž za pletenje 50g 0,06 186 154 16.03 Sukanec (200m) kos 0,04 124 103 16 VOLNA IN NITI 0,04 136 112 17.01 Blago za ženske zimske plašče m 0,03 117 97 17.02 Volneno blago za obleke m 0,04 123 102 17.03 Blago za obleke (meš.) m 0,03 108 90 17.04 Blago za obleke (lažje) m 0,04 139 115 17.05 Tkanina za obleke (meš.) m 0,03 101 84 17.06 Sint. tkan. za obleke m 0,03 101 83 17 VOLNENE TKANINE 0,03 114 94 18.01 Posteljno platno m 0,04 121 100 18.02 Damast m 0,05 158 130 18.03 Poplin za ženske bluze m 0,03 101 83 18 BOMBAŽNE TKANINE 0,04 134 111 19.01 Tkanina iz nar. svile m 0,03 107 88 19.02 Tkanina iz viskoze m 0,06 185 153 19.03 Podlaga iz umetne svile m 0,04 140 116 19 SVILENE TKANINE 0,04 144 119 20.01 Volneni moški pulover kos 0,03 102 84 20.02 Moški pulover (meš.) kos 0,03 101 83 20.03 Ženska jopica (meš.) kos 0,03 102 85 20.04 Ženski puli (meš.) kos 0,03 92 76 20.05 Ženski pulover (meš.) kos 0,03 87 72 20.06 Ženski pulover (bombaž) kos 0,03 86 71 20 TRIKOTAŽNA OBLAČILA 0,03 95 79 Ill Št. UhiUnv iiii skii|)in:i 1-'not 11 < 1» u.\\I:N(I' j iiiL-r^ ri R SKK 10(1 Al V IIMI 21.01 Moške nogavice (bombaž) par 0 03 105 87 21.02 Moške nogavice (meš.) par 0,03 100 83 21.03 Otroške dokolenke par 0,03 102 84 21.04 Otroške žabe par 0,03 102 84 21.05 Otroške kratke nogavice par 0,03 101 83 21.06 Ženske hlačne nogavice (tanke) par 0,04 121 100 21.07 Ženske hlačne nogavice (debele) par 0,03 104 86 21 NOGAVICE 0,03 107 89 22.01 Moška srajca (bombaž) kos 0,03 102 84 22.02 Moška srajca (meš.) kos 0,03 100 83 22.03 Moška srajca (kratki rokav) kos 0,03 112 93 22.04 Moška pižama kos 0,03 103 85 22.05 Otroška pižama kos 0,03 100 82 22.06 Moška majica kos 0,03 84 69 22.07 Moške spodnje hlače (bokserice) kos 0,03 86 71 22.08 Moške spodnje hlače (klasične) kos 0,03 85 70 22.09 Ženska pižama kos 0,03 99 82 22.10 Ženska spodnja majica kos 0,03 101 84 22.11 Ženske spodnje hlače kos 0,03 93 77 22.12 Otroška spodnja majica kos 0,03 101 83 22.13 Body za dojenčke kos 0,03 101 83 22.14 Sp. majčka za dojenčke kos 0,03 91 75 22 PERILO 0,03 96 79 23.01 Moški zimski plašč kos 0,03 106 88 23.02 Moška j akna, podložena kos 0,03 99 82 23.03 Moški dežni plašč kos 0,03 85 70 23.04 Moška volnena obleka kos 0,03 99 82 23.05 Moška obleka kos 0,04 126 105 23.06 Moški sako kos 0,04 130 108 23.07 Moške hlače kos 0,03 101 84 23.08 Kravata kos 0,04 150 124 23.09 Hlače jeans kos 0,03 108 89 23.10 Ženski dežni plašč kos 0,03 111 92 23.11 Ženski plašč kos 0,04 128 106 23.12 Ženska jakna, prehodna kos 0,03 113 93 23.13 Žensko krilo kos 0,04 123 101 23.14 Žensko poletno krilo kos 0,03 102 84 23.15 Ženske kopalke kos 0,04 122 101 23.16 Ženska bluza dolg rokav kos 0,03 111 92 23.17 Ženska bluza viskoza kos 0,03 115 95 23.18 Ženska bluza kratek rokav kos 0,03 103 85 88 23.19 Ženska majica brez ovratnika kos 0,03 107 23.20 Ženske hlače kos 0,03 105 87 23.21 Ženski kostim kompl. 0,03 100 83 23.22 Otroška vetrovka kos 0,03 99 82 23.23 Otroška trenerka kos 0,03 97 80 23.24 Otroške kavbojke kos 0,03 111 92 23.25 Pajac brez rokavov kos 0,03 105 87 23.26 Otroški pulover kos 0,03 112 93 23.27 Otroška majica (kratek rokav) kos 0,03 110 91 23.28 Otroška lakna kos 0,03 103 85 112 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,03 109 90 113 Št. IM;iU(i\ ILI Nkii|ijii:i 1- rioi:« ( 1' U\\ I N < 1» nu-iv 1 1 HSKk M'( |{ KMi liHt 24.01 Jogi rjuha kos 0,04 118 98 24.02 Damast posteljnina kompl. 0,05 169 140 24.03 Prešita odeja kos 0,04 129 107 24.04 Volnena odeja kos 0,03 117 97 24.05 Sintetična odeja kos 0,06 201 166 24.06 Zavese m 0,03 99 82 24.07 Jogi žimnica kos 0,04 131 108 24.08 Brisača kos 0,03 100 83 24.09 Namizni prt kos 0,03 109 90 24 KONFEKCIJA ZA GOSPODINJSTVO 0,04 122 101 25.01 Preproga volnena m2 0,03 101 83 25.02 Preproga sintetična m2 0,03 101 84 25.03 Itison m2 0,03 101 84 25 TALNE PREPROGE 0,03 101 84 26.01 Moški prehodni čevlji par 0,03 105 86 26.02 Moški športni sandali par 0,04 129 106 26.03 M. nizki čevlji (usn.) par 0,04 118 98 26.04 M. nizki čevlji (um.) par 0,03 101 84 26.05 Ženski čevlji par 0,03 101 84 26.06 Ženske sandale par 0,03 110 91 26.07 Ženske gležnarji par 0,03 106 88 26.08 Z. škomji par 0,04 119 98 26.09 Z. salonarji (usn.pod) par 0,03 97 80 26.10 Z. salonarji (um.pod.) par 0,03 102 84 26.11 Deški nizki čevlji (št. 37) par 0,03 109 90 26.12 Deški visoki č. (št.37) par 0,03 109 90 26.13 Otroški nizki č. (25) par 0,03 104 86 26.14 Otroški visoki č. (25) par 0,03 104 86 26.15 Moški gumijasti škomji par 0,02 75 62 26.16 Športni copati (košarka) par 0,01 44 36 26.17 Športni copati (tek) par 0,02 52 43 26.18 Športni copati (tenis) par 0,03 91 76 26 OBUTEV SKUPAJ 0,03 91 75 27.01 Moške usnjene rokavice par 0,03 97 80 27.02 Ženske usnjene rokavice par 0,03 101 84 27.03 Ženska usnjena torbica kos 0,03 100 83 27.04 Poslovni kovček kos 0,03 101 83 27.05 Šolski nahrbtnik kos 0,03 88 73 27.06 Moški pas kos 0,03 109 90 27 USNJENA GALANTERIJA 0,03 98 81 28.01 El. energ. za gosp. (dnevna) KWh 0,02 71 58 28.02 Žarnica (60W), varčna kos 0,03 113 94 28.03 Žarnica, navadna kos 0,03 100 83 28.04 Baterijski vložek (1.5V) kos 0,04 142 117 28.05 Baterijski vložek (9V) kos 0,05 163 135 28.06 Zidno stikalo kos 0,02 75 62 28.07 Drva za kurjavo m3 0,03 99 81 28.08 Kurilno olje 1 0,03 91 75 28.09 Zemeljski plin m3 0,03 112 93 28.10 Plin butan v jeklenkah 10 kg 0,03 99 82 114 28 RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,03 87 72 115 ltli>i!i)\ ii:i vkii|)iii:i i- iioUi ( 1' K\\l N( 1' M U SKK M ( It KH) 11)1) 29.01 Spalnica kompl. 0,03 111 92 29.02 Raztegljiv kavč trosed kos 0,03 101 84 29.03 Dvokrilna omara kos 0,03 101 S3 29.04 Dvokrilna vitrina kos 0,04 117 97 29.05 Kuhinjska garnitura kompl. 0,04 139 115 29.06 Sedežna garnitura kompl. 0,03 111 92 29.07 Kuhinjska miza kos 0,03 100 83 29.08 Kuhinjski stol kos 0,05 159 131 29.09 Kuh. omarica viseča kos 0,03 116 96 29.10 Luč (stropna) kos 0,03 102 84 29.11 Pomivabo korito kos 0,03 104 86 29 POHIŠTVO 0,03 116 96 30.01 Kozarec za vodo kos 0,04 134 111 30.02 Kozarec za vino kos 0,06 193 159 30.03 Stekleni vrč kos 0,02 80 66 30.04 Globok krožnik kos 0,03 105 87 30.05 Servis za črno kavo kos 0,03 102 85 30.06 Jedihii servis kompl. 0,03 107 89 30.07 Nerjaveč lonec kos 0,03 103 85 30.08 Nerjaveča kozica kos 0,03 98 81 30.09 Teflonska ponev kos 0,04 120 99 30.10 Ekonom lonec kos 0,06 185 153 30.11 Nerj. jedilni pribor kompl. 0,05 162 134 30 POSODA IN PRIBOR 0,04 122 101 31.01 Plastična posoda za živ. 3 kos 0,04 125 103 31.02 Budilka kos 0,03 99 82 31.03 Sveča kos 0,03 114 94 31.04 Plastična posoda kos 0,04 141 117 31.05 Plastično vedro kos 0,04 145 120 31.06 Topli pod PVC m2 0,03 103 85 31 DRUGI PREDMETI ZA GOSPODINJSTVO 0,04 121 100 116 šl. riiofii ( k \S lA (1» mer«.- M R SKK 11 ( 11 1(1(1 \('l* fon 32.01 Radio kos 0,03 100 82 32.02 Barvni TV (LCD) kos 0,03 100 82 32.03 Barvni TV (plazma) kos 0,03 100 82 32.04 Glasbeni stolp (Sony) kompl. 0,03 113 93 32.05 DVD predvajalnik kos 0,03 101 84 32.06 MP3 predvajalnik kos 0,03 102 84 32.07 Steklokeramična plošča kos 0,03 95 78 32.08 Kombiniran štedilnik kompl. 0,03 102 84 32.09 Mikrovalovna pečica kos 0,03 100 83 32.10 Bojler kos 0,03 109 90 32.11 Likalnik na paro kos 0,03 101 83 32.12 BI. peč (kalorifer) 2kW kos 0,03 104 86 86 32.13 Sušilec za lase kos 0,03 104 32.14 Hladilnik (vgradljiv) kos 0,03 100 82 32.15 Hladilnik (kombiniran) kos 0,03 103 85 32.16 Klimatska naprava kos 0,03 101 84 32.17 Pralni stroj Gorenje kos 0,03 108 90 32.18 Sušilni stroj kos 0,03 100 82 32.19 Pomivalni stroj Gorenje kos 0,03 107 89 32.20 Sesalec za prah kos 0,03 103 86 32.21 Mešalnik kos 0,03 116 96 32.22 Rezalnik kos 0,03 115 95 32.23 Brivski aparat Braun kos 0,03 104 86 32 ELEKTRIČNI APARATI ZA 0.03 GOSPODINJSTVO 103 85 117 liliiUnvii;i sUii|iit):i l'iiiil:i mere < 1» 11 k k\\ i n ( 1' 1 ven mu \( i' km» 33.01 Cistilü za sanitarije 750ml 0,03 101 83 33.02 Detergent za strojno pranje perila 3kg 0,03 114 95 33.03 Detergent za ročno pranje perila 1,51 0,04 125 103 33.04 Sredstvo za strojno pom. posode 22kosov 0,04 141 117 33.05 Mehčalec 11 0,03 100 82 33.06 Tekoči detergent za posodo 500mi 0,03 93 77 33.07 Tekoče čistilo (Ajax) 750ml 0,03 104 86 33.08 Toaletno milo (Fa) lOOg 0,04 127 105 33.09 Lak za lase Taft 250ml 0,03 103 85 33.10 Deodorant spray Fa 150ml 0,03 100 83 33.11 Šminka za usnice kos 0,03 94 77 33.12 Barvni preliv za lase kos 0,04 134 111 33.13 Električna zobna ščetka kos 0,03 112 93 33.14 Šampon za lase 200ml 0,03 105 87 33.15 Zobna pasta 75ml 0,04 124 102 33.16 Zobna ščetka kos 0,03 113 93 33.17 Mleko za telo (Nivea) 5001 0,03 103 85 33.18 Pena za britje 200ml 0,03 102 84 33.19 Krema za roke 50ml 0,03 106 88 33.20 Krema Nivea 150ml 0,03 101 84 33.21 Cikcak vata 200ml 0,03 107 88 33.22 Pasta za čevlje 75ml 0,03 100 83 33.23 Papirnati robčki kos 0,03 96 79 33.24 Papirnate brisače 2 roli 0,03 102 85 33.25 Otroške plenice (za enkr. uporabo) 44kom 0,03 105 87 33.26 Toaletni papir Srolc 0,03 107 89 33.27 Tamponi 16kom 0,03 113 94 33.28 Higienski vložki 12 zav. 0,03 106 88 33.29 Apno 25kg 0,03 103 85 33.30 Sint. bela barva (za les) 0,75 1 0,03 99 82 33.31 Sint. bela barva (za kovino) 11 0,03 103 86 33.32 Insekticid (Pips) kos 0,03 102 84 33.33 Gobica za pomivanje kos 0,04 132 109 33.34 Vrečka za smeti kos 0,04 126 104 33.35 Vodotopna barva (za stene) kg 0,03 105 87 33 HIGIENSKE POTREBŠČINE SKUPAJ 0,03 no 91 34.01 Aspirin (Bayer) škatl. 0,05 152 126 34.02 Aspirin C (Bayer) škatl. 0,03 113 94 34.03 Sirup proti kašlju (Sinecod) 200 ml 0,06 213 176 34.04 Bisolvon TB škatl. 0,06 197 163 34.05 Vitaminske tablete skatl. 0,03 96 80 34.06 Kontrancepcijska tableta skatl. 0,03 111 92 34.07 Hansaplast Robust škatl. 0,04 128 106 34.08 Palčke za ušesa škatl. 0,04 120 99 34.09 Kontaktne leče kompl. 0,03 104 86 34.10 Termometer (elektronski) kos 0,04 120 99 34.11 Kondomi (6 kosov) zav. 0,03 103 85 34 ZDRAVILA IN ZDRAV. PRIPOMOČKI 0,04 137 113 118 lilJ^ct^ Mil vkiipiiut (1' K \\ I N ( I' iiicri- MUSKK M'Ci; flM) M l' KMi 35.01 Knjiga (Harry Potter) kos 0,04 132 109 35.02 Avtokarta kos 0,04 144 119 35.03 Žepni slovar kos 0,05 171 141 35.04 Windows za telebane kos 0,06 210 173 35.05 PC kos 0,03 105 87 35.06 Prenosni računalnik (Dell) kos 0,03 106 88 35.07 Monitor za PC (LCD 19") kos 0,03 105 87 35.08 Scanner kos 0,04 145 120 35.09 Tiskalnik za PC kos 0,03 101 84 35.10 Kartuša za tiskalnik kos 0,03 103 85 35.11 Windows Vista paket 0,04 118 98 35.12 Miška za PC kos 0,02 76 63 35.13 Web-Cam kos 0,04 129 107 35.14 Neposnet DVD R kos 0,05 181 150 35.15 USB ključ (1GB) kos 0,03 110 91 35.16 Neposnet CD kos 0,03 102 84 35.17 Šolski zvezek kos 0,04 131 109 35.18 Pisalni papir (A4) 500kom. 0,03 101 84 35.19 Plastična mapa kos 0,04 134 111 35.20 Svinčnik, lesen kos 0,03 103 85 35.21 Minice za teh. svinčnik 12 kos 0,04 128 106 35.22 Vložek za kem. svinčnik kos 0,03 111 91 35.23 Črnilo (bombice) 6 kos 0,03 103 85 35.24 Navadna radirka kos 0,05 161 133 35.25 Šolske škarje kos 0,03 113 93 35.26 Marker kos 0,03 114 94 35.27 Šolske navadne barvice (12) kompl. 0,05 175 145 35 SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE 0,04 127 105 36.01 Dnevni časopis kos 0,03 107 89 36.02 Tedenska revija (mladinska) kos 0,02 64 53 36.03 Tedenska revija kos 0,02 64 53 36.04 Cosmopolitan kos 0,04 140 115 36.05 Men's health kos 0,02 73 60 36.06 National geographic (v dom. jeziku) kos 0,03 89 74 36.07 GEO (v domačem jeziku) kos 0,03 112 93 36.08 Strokovna revija kos 0,03 91 75 36 SREDSTVA ZA KULTURO 0,03 97 80 119 I št 1- milil iiK-rc C 1» 1 l U SKK K\\l \ < 1» 1 l i li KMI \( 1' 1(111 37.01 Glasbeni CD kos 0,03 101 84 37.02 Film na DVD kos 0,06 185 153 37.03 PC igra (Sims 2) kos 0,02 67 55 37.04 Igralna konzola - prenosna (PSP) kos 0,03 102 84 37.05 Igralna konzola - hišna (PS 2) kos 0,03 92 76 37.06 Kitara kos 0,03 101 83 37.07 Smuči (alpske, brez vezi) par 0,03 100 82 37.08 Rolerji par 0,03 103 85 37.09 Sobno kolo kos 0,03 105 87 37.10 Trampolin kos 0,03 103 85 37.11 Komplet za badminton kompl. 0,04 121 100 37.12 Žogice za tenis (Wilson) kos 0,03 103 85 37.13 Nogometna žoga (Adidas) kos 0,03 104 86 37.14 Košarkaška žoga (Nike) kos 0,03 87 72 37.15 Športni nahrbtnik (Adidas) kos 0,03 112 92 37.16 Poročni prstan kos 0,03 107 88 37.17 Družabna igra (Monopoly) kos 0,03 107 89 37.18 Barbi punčka kos 0,04 131 109 37.19 Lego kocke (serija Bionicle) kompl. 0,03 100 83 37.20 Spominska kartica za fotoaparat kos 0,03 112 93 37.21 Digitalni fotoaparat kos 0,03 100 82 37.22 Vrtnica kos 0,03 108 89 37.23 Nagelj kos 0,04 137 113 37.24 Tekoče gnojilo za sobne rastline 1 0,02 83 68 37.25 Orhideja v lončku kos 0,03 100 83 37.26 Seme za setev (solata) kos 0,05 176 146 37 SREDSTVA ZA RAZVEDRILO 0,03 106 94 120 Št. ISI:il Kill 38.01 VW Polo kos 0,03 96 80 38.02 VW Golf kos 0,03 93 77 38.03 VW Passat kos 0,03 99 82 38.04 Renault Clio kos 0,03 93 77 38.05 Renault Megane kos 0,03 85 70 38.06 Renault Scenic kos 0,03 88 73 38.07 Toyota Yaris kos 0,03 99 82 38.08 Citroen CS kos 0,03 90 74 38.09 Fiat (Grande Punto) kos 0,03 90 74 38.10 Opel Corsa kos 0,03 91 75 38.11 Opel Astra kos 0,03 102 84 38.12 Peugeot 307 kos 0,03 102 84 38.13 Peugeout 206 kos 0,03 104 86 38.14 Seat Leon kos 0,03 103 85 38.15 Ford Focus kos 0,03 95 78 38.16 Otroško kolo s pomožnimi kolesi kos 0,03 104 86 38.17 Žensko kolo kos 0,04 131 108 38.18 Mountain bike kos 0,03 112 92 38.19 Motorno kolo (Aprillia) kos 0,02 69 57 38.20 Plašč za m. kolo kos 0,03 85 70 38.21 Avtomobilski plašč kos 0,04 151 125 38.22 Akumulator kos 0,03 100 83 38.23 Filter za olje kos 0,03 103 85 38.24 Svečke za avto kos 0,03 100 83 38.25 Tekočina za pranje stekel 3 1 0,03 108 90 38.26 Zadnja izpušna cev kos 0,03 108 89 38 PROMETNA SREDSTVA IN DELI ZA VOZILA 0,03 98 81 39.01 Bencin 95 1 0,03 95 78 39.02 Bencin 98 1 0,03 88 73 39.03 Aditiv 250 ml 0,04 131 108 39.04 Motorno olje Castro! 1 0,04 120 99 39.05 Plinsko olje 1 0,03 88 72 39 TEKOČA GORIVA IN MAZIVA 0,03 93 77 40.01 Sekira 1.2 kg kos 0,03 102 84 40.02 Vile za lopatanje kos 0,03 113 94 40.03 Motika kos 0,04 125 104 40.04 Grablje kos 0,03 108 90 40.05 Lestev (aluminijasta A) kos 0,04 128 106 40.06 Zalivalka za vrt kos 0,03 111 92 40 KMETIJSKO ORODJE 0,03 115 95 41.01 Motoma žaga za les kos 0,03 112 93 41.02 Električne škarje za živo mejo kos 0,05 163 135 41.03 Motoma kosilnica kos 0,03 114 94 41 OPREMA ZA KMETIJSTVO 0,04 129 107 121 Št. IUI NUiipiiia 1- IlfilÜ < 1' ii\\ r.N c i' 1 l'k.'^kK 1 ] ( |{ imi .\< V llHi 42.0] Hlcktrični razdelilec (3m) kos 0,03 95 79 42.02 Mavčna plošča m2 0,03 113 94 42.03 Lepilo za keramične ploščice kos 0,03 100 82 42.04 Cement 50 kg 0,03 106 88 42.05 Stiropor m2 0,03 112 92 42.06 Vrtalnik Black&Decker kos 0,03 91 75 42.07 Žeblji kg 0,03 109 90 42.08 Meter (3 m) kos 0,04 133 110 42.09 Izolimi trak kos 0,03 110 91 42.10 Kladivo 500g kos 0,03 97 80 42.11 Laminat m2 0,03 101 84 42.12 Okensko steklo m2 0,04 144 119 42 GRADBENI MATERIAL 0,03 107 89 43.01 Šivanje moške volnene obleke 0,04 122 101 43.02 Krajšanje moških hlač kos 0,04 132 109 43.03 Šivanje ženskega krila kos 0,04 118 98 43.04 Podplatenje čevljev par 0,03 no 91 43.05 Popravilo pet par 0,05 152 125 43.06 Popravilo radia ura 0,05 165 136 43.07 Popravilo televizorja ura 0,03 114 95 43.08 Popravilo štedilnika ura 0,03 109 90 43.09 Popravilo avtomobila ura 0,04 139 115 43.10 Pranje avta kos 0,03 110 91 43.11 Zamenjava olja in filtra kos 0,04 125 104 43.12 Vulkanizerska storitev (zam. gum) kos 0,04 120 99 43.13 Barvanje prostorov m2 0,05 174 144 43.14 Izdelava ključa kos 0,06 204 169 43 OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 0,04 141 117 44.01 Moško striženje 0,06 195 162 44.02 Žensko striženje 0,06 200 165 44.03 Trajna ondulacija 0,05 177 146 44.04 Barvanje las 0,04 147 121 44.05 Obisk solarija Imin 0,05 169 140 44.06 Kemično čišč. m. obleke kos 0,06 189 156 44.07 Kemično čišč. ž. plašča kos 0,07 219 181 44.08 Pranje srajce kos 0,03 115 95 44.09 Pranje posteljne rjuhe kos 0,04 138 115 44.10 Fotografiranje za osebno izkaznico 4 slike 0,07 248 205 44.11 Razvijanje barvnega filma kos 0,03 100 83 44.12 Izdelava barvnih fotografij kos 0,05 165 136 44.13 Fotokopiranje (dvostransko) list 0,03 105 87 44 OSEBNE IN DRUGE STORITVE SKUPAJ 0,05 173 143 45.01 Stanarina (dvosobno stanovanje) ni2 0,04 145 120 45.02 Stanarina (garsonjera) m2 0,04 139 115 45.03 Stanarina (trosobno stanovanje) m2 0,04 124 103 45 STANARINA 0,04 136 113 46.01 Voda za gospodinjstvo m3 0,04 148 123 46.02 Ogrevanje stan. na dalj. (toplarna) MWh 0,05 174 144 46.03 Parkh-anje (garaža) ura 0,03 85 71 46.04 Parkiranje (na odprtem) ura 0,04 129 107 122 46 KOMUNALNE STORITVE 0,05 160 133 123 Št. Ul:ii>nvi>ii skupiiisi -^ i.iKil:) ( 1' Ei\\ 1 \ ( I' IIICII' 1 1 ->kK 11 ci; iiHi \( ['-IHM 47.01 Zavarovanje stanovanja leto 0,04 144 119 47.02 Stroški vodenja računa mes. 0,04 130 108 47.03 Tehnični pregled vozila leto 0,03 111 92 47.04 Obvezno zavarovanje vozila leto 0,03 116 96 47 FINANČNE IN DRUGE STORITVE 0,04 118 98 48.01 Vozniški izpit cel izpit 0,05 173 143 48.02 Vstopnica za kino kos 0,03 105 87 48.03 Izposoja DVD dan 0,03 116 96 48.04 Vstopnica za gledališče kos 0,06 188 155 48.05 Vstopnica za nogometno tekmo kos 0,04 134 HI 48.06 Izdatek za tečaj tujega jezika ura 0,04 127 105 48.07 Internet dostop dostop 0,03 98 81 48.08 Fitness obisk 0,06 210 173 48.09 Tečaj plesa 8 obisk. 0,05 175 145 48.10 RTV naročnina mes. 0,08 263 218 48.11 Kabelska televizija mes. 0,04 144 119 STORITVE ZA IZOBRAŽEVANJE IN 48 KULTURO 0,06 184 152 49.01 Izdatek za vrtec ( polna cena) mes. 0,08 275 228 49.02 Izdatek za študentski dom mes. 0,09 296 245 49.03 Izdatek za dijaški dom mes. 0,11 379 313 49 STORITVE DRUŽBENEGA VARSTVA 0,09 313 259 50.01 Delavska mesečna karta (MPP) mes. 0,04 134 111 50.02 Mestni pomiški promet voz. 0,05 152 126 50.03 Avtobus (60 km) voz. 0,09 288 238 50.04 Taksi v mestu km 0,03 104 86 50.05 Najem vozila dan 0,05 151 125 50.06 Letalska vozovnica (London, ekon.) voz. 0,05 171 142 50.07 Prevoz z vlakom km 0,05 157 129 50 PROMETNE STORITVE 0,05 175 144 124 - ___- .... - -1 lilii'jdviisi sUlipillii IlIDCl iiik-ri' (1' i:i k SKK K \\ 11 (i{ mu RN CP ■\(V IIMI 51.01 Coca-cola 0,251 0,04 122 101 51.02 Pivo (steklenica) 0,331 0,03 103 85 51.03 Črna kava skodel. 0,04 138 114 51.04 Namizno belo vino 1 0,04 129 107 51.05 Žganje 0,031 0,03 101 83 51.06 Whiskey 0,031 0,03 102 84 51.07 Mineralna voda 0,51 0,08 283 234 51.08 Gosti sadni sok 0,21 0,03 116 96 51.09 Čaj z limono skodel. 0,03 105 87 51.10 Pizza kos 0,03 101 84 51.11 Dunajski zrezek kos 0,05 172 142 51.12 Lignji (ocvrti) porcija 0,03 114 94 51.13 Mešana solata (porcija) porcija 0,05 180 149 51.14 Palačinke porcija 0,03 113 93 51.15 Goveja juha porcija 0,03 103 85 51.16 Prenočevanje v hotelu *** noč 0,04 130 108 51.17 Prenočevanje v hotelu **** noč 0,04 127 105 51.18 Hamburger kom 0,03 109 91 51.19 Big Mac kom 0,03 101 83 51.20 McChicken kom 0,03 101 83 51.21 Fish Mac kom 0,03 93 77 51.22 Chicken McNuggets 6 kom 0,03 92 76 51.23 Pijaca 0,51 0,03 116 96 51.24 Sladoled kom 0,03 93 77 51.25 Krompirček - veliki kom 0,03 113 93 51.26 Happy Meal kom 0,03 88 . 73 51 GOSTINSKE HOTELSKE STORITVE 0,04 121 100 52.01 Znamka za pismo (doma) kos 0,02 80 66 52.02 Priporočeno pismo (doma) kos 0,04 140 116 52.03 Poštnina za paket 2kg 0,05 173 143 52.04 Hitra pošta 2kg 0,03 85 70 52.05 GSM impulz (fiksno omrežje, predplačniški paket) impulz 0,03 85 70 52.06 GSM impulz (fiksno omrežje, naročniki) impulz 0,05 164 136 52.07 GSM aparat (brez naročnine) kos 0,03 109 90 52.08 SIM kartica (prednaročniška, brez impulzov) 0,05 164 136 52.09 Nacionalni pogovor min. 0,03 100 83 52.10 Pogovor v tujino min. 0,05 167 138 52.11 Pogovor v mobilno omrežje min. 0,05 156 129 52.12 Tel. naročnina (analogna) mes. 0,05 157 130 52.13 ISDN naročnina mes. 0,02 66 55 52 KOMUNIKACIJE 0,04 135 112 125 ANEKS III: CENSKE PARITETE IN NJIHOVE RAVNI APRILA 2007, HRVAŠKA St. 1.01 1.02 1.03 1.04 1.05 1.06 1.07 1.08 1.09 1.10 1.11 1.12 1.13 1.14 1.15 2.01 2.02 2.03 2.04 2.05 2.06 2.07 2.08 2.09 2.10 2.11 2.12 2.13 4.01 4.02 4.03 4.04 IMauttvn:) sl\iipin:i Krompir Čebula Jedilno korenje Peteršilj Blitva Sladko zelje Fižol v stročju Svež paradižnik Šampinjoni Zelena solata, endivija Rdeča pesa Sveže kumarice Zelena Cvetača Fižol v zrnju SVEZE VRTNINE Orehovajedrca Kivi Jabolka Hruške Grozdje Limone Pomaranče Marelice Slive Breskve Lubenica Jagode Banane SVEZE SADJE KOKOŠJA JAJCA Postrv Losos (file) Orada Sardele l-.nMl:i kg kg kg kg kg kg 500g kg 500g kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg 500g kg kos kg kg kg kg SVEZE RIBE < r ri u IIKK 0,13 0,14 0,13 0,16 0,13 0,16 0,13 0,15 0,14 0,16 0,16 0,14 0,13 0,18 0,14 0,14 0,16 0,13 0,15 0,13 0,15 0,14 0,11 0,12 0,15 0,14 0,13 0,13 0,15 l<\\ I imm UMI N ( I' 0,14 0,14 0,15 0,16 0,14 0,15 0,15 100 101 97 116 99 118 96 109 100 116 120 103 98 136 107 107 115 93 111 100 111 104 82 91 115 101 95 95 108 100 100 111 115 107 110 M I' ion 111 91 92 89 105 90 107 87 99 91 106 109 94 89 124 97 97 104 84 101 91 101 95 75 82 104 92 86 86 98 91 91 101 104 97 100 101 126 i:ii(i\ iiii Nkii|)iii:i mere \ Ifi^lUk f 1 ( i; 11)11 \i r lOM 5.01 Riž (običajen) kg 0,15 113 103 5.02 Riž (Uncle Ben's) 500g 0,14 104 95 5.03 Polenta 450g 0,14 104 95 5.04 Koruzni kosmiči (Com flakes) 250g 0,14 102 93 5.05 Otroška hrana (čokolino) 250g 0,14 103 94 5.06 Pšenična moka, tip 500 kg 0,14 104 94 5.07 Kjruh (moka tip 850) 800g 0,16 118 107 5.08 Kruh (moka tip 500) 800g 0,15 109 99 5.09 Francoski kruh 400g 0,25 181 165 5.10 Mala žemlja kos 0,14 103 93 5.11 Polnozmat kruh 700g 0,23 167 152 5.12 Krof kos 0,14 100 91 5.13 Toast 400g 0,19 141 128 5.14 Koruzni kruh 800g 0,27 202 184 5.15 Prepečenec 330g 0,17 126 115 5.16 Testenine - polžki 500g 0,14 105 95 5.17 Testenine - špageti 500g 0,19 141 128 5.18 Sveže polnjene testenine 250g 0,15 110 100 5.19 Zamrznjena pizza 330g 0,14 100 91 5.20 Zamrznjeno listnato testo 500g 0,14 100 91 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,17 123 112 6.01 Zamrznjen grah 450g 0,15 109 99 6.02 Zamrznjena mešana zelenjava 450g 0,15 114 103 6.03 Zamrnjen krompir (pomfri) kg 0,13 99 90 6.04 Zamrznjena špinača 450g 0,14 107 97 6.05 Kislo zelje v vrečki (naribano) kg 0,15 113 102 6.06 Konzervirane kumarice 720ml 0,16 117 106 6.07 Kisla paprika 720ml 0,14 100 91 6.08 Paradižnikova mezga 500g 0,15 113 103 6.09 Konzervirana koruza 340g 0,15 114 104 6.10 Konzerviran grah 400g 0,14 104 94 6.11 Konzerviran stročji fižol 400g 0,14 106 96 6.12 Konzerviran fižol v zrnju 400g 0,13 99 90 6.13 Pire krompir 200g 0,15 108 98 6.14 Gorčica v kozarcu 200g 0,14 104 95 6 PREDELANE IN KONZER. VRTNINE 0,15 109 99 7.01 Suhe slive 500g 0,14 106 97 7.02 Suhe marelice 250g 0,14 104 95 7.03 Rozine 250g 0,17 125 113 7.04 Marmelada (marelice) 870g 0,16 121 110 7.05 Marmelada (jagode) 700g 0,16 119 108 7.06 Kompot (ananas, konzerva) 836g 0,19 137 125 7.07 Kompot (marelice, konzerva) 850g 0,16 116 106 7.08 Sadna kašica 125g 0,14 105 95 7 PREDELANO IN KONZER. SADJE 0,16 118 107 127 : Št. l.tlOlil llti'l'L- (1* 1 1 U llkk l<\\ \ \ ( V 11-'( Ii KMI V( 1' MMi 8.01 8.02 8.03 8.04 8.05 8.06 8.07 8.08 8.09 8.10 Goveji zrezek Goveje meso s kostjo Telečji zrezek Telečje meso s kostjo Mleto meso Svinjski zrezek Svinjski kare Očiščen piščanec Piščančji file Puranji zrezek kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg 0,13 0,14 0,20 0,17 0,14 0,14 0,14 0,14 0,13 0,13 99 102 148 123 104 100 102 102 98 97 90 93 135 112 95 91 93 93 89 88 8 SVEŽE MESO 0,14 101 92 9.01 9.02 Suha svinjska rebra Prekajen svinjski vrat kg kg 0,14 0,14 104 100 94 91 9.03 9.04 9.05 9.06 9.07 9.08 9.09 9.10 9.11 9.12 Suha svinjska slanina Pršut Ogrska salama Piščančja prsa Šunkarica Kranjske klobase Hrenovke Čajna klobasa Mortadela Pripravljena mesna omaka za testenine (bolognese) kg kg kg kg kg kg kg kg kg 400g 0,17 0,15 0,15 0,18 0,15 0,18 0,14 0,14 0,13 0,13 128 108 110 131 108 136 101 105 96 99 116 98 100 119 98 124 92 96 87 90 9.13 9.14 9.15 9.16 Jetrna pašteta Puranja pašteta Pripravljena jed z mesom Kokošja juha Knorr lOOg lOOg 300g vrečka 0,16 0,16 0,15 0,14 119 120 110 105 109 109 100 95 9.17 Goveja juha Knorr vrečka 0,14 102 93 9 PREDELANO IN KONZER. MESO 0,15 113 103 10.01 10.02 10.03 10.04 10.05 Sardine v olju Sardine s povrtnino Tuna v olivnem olju Panirane ribje palčke Zamrznjen osličji file n5g 125g 160g 300g kg 0,15 0,14 0,16 0,14 0,14 112 101 118 102 104 102 92 107 93 94 10 PREDELANE IN KONZER. RIBE 0,15 110 100 11.01 11.02 11.03 11.04 11.05 11.06 11.07 11.08 11.09 11.10 11.11 11.12 11.13 Alpsko mleko (trajno) Navadno mleko (kratkotrajno) Jogurt navadni Sadni jogurt Kisla smetana Skuta Sir ementaler Sir gauda Topljeni sir Lahki sir Sladka smetana Sladoled (banjica) Lučka (Magnum) 1 1 ISOg 150g 180g 500g kg kg 140g kg 0,21 1 1 kos 0,12 0,13 0,16 0,14 0,16 0,14 0,15 0,14 0,15 0,13 0,16 0,19 0,14 92 99 116 107 119 102 108 102 108 96 117 144 102 83 90 105 97 108 93 98 93 98 87 106 131 93 11.14 Mlečni napitek (čokoladno mleko) 0,2 1 0,09 64 58 11 SVEŽE IN PREDELANO MLEKO 0,14 105 96 128 M. rnnia (I' uwi.N« r s mri'1- I I U MKk 1 K Ii 11)11 ACP=IW» 12.01 Vkično olje 250ml 0,13 99 90 12.02 Olivno olje 0,13 100 91 12.03 Jedilno olje sončnično 0,14 102 93 12.04 Surovo maslo 250g 0,14 107 97 12.05 Margarina za peko 250g 0,14 103 93 12.06 Margarina mazljiva (Rama) 250g 0,15 109 99 12 MAŠČOBE 0,14 103 93 13.01 Sladkor Ikg 0,13 100 91 13.02 Umetno sladilo (Natreen) škatlica 0,14 101 92 13.03 Jedilna čokolada lOOg 0,14 101 92 13.04 Mlečna čokolada (Milka) lOOg 0,11 84 77 13.05 Kakav v prahu lOOg 0,14 104 94 13.06 Mlečni kakav 400g 0,14 104 95 13.07 Bomboni Haribo lOOg 0,14 102 93 13.08 Keksi Domaćica lOOg 0,15 108 98 13.09 Napolitanke 200g 0,14 100 91 13.10 Čips 175 g 0,12 89 81 13.11 Keksi domači (mešani) 400g 0,16 121 110 13.12 Slano pecivo Soletti 250g 0,14 103 94 13.13 Pražena kava 500g 0,15 107 98 13.14 Instant kava lOOg 0,15 114 104 13.15 Čaj (šipek) 60 g 0,17 124 113 13.16 Čaj (pravi, vanilija) 50 g 0,14 103 94 13.17 Puding 49g 0,14 105 95 13.18 Med 450g 0,17 127 115 13.19 Žvečilni gumi Orbit kos 0,14 101 91 13.20 Majoneza 250g 0,13 99 90 13.21 Kuhinjska sol 500g 0,15 113 103 13.22 Poper 50g 0,14 104 95 13.23 Kis (vinski) 1 1 0,14 103 93 13.24 Mleta paprika 100 g 0,15 108 98 13.25 Jušne kocke (kokošje) 120g 0,12 91 82 13.26 Hrana za pse (konzerva -Pedigree) 400g 0,14 101 92 13.27 Hrana za pse (briketi) 500g 0,12 90 82 13.28 Hrana za mačke (konzerva-Whiskas) 400g 0,16 118 108 13.29 Hrana za mačke (briketi) 300g 0,14 103 94 13 OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI 0,14 104 94 129 Št. Dil skii|)i[i:i r.iiitl:i iiun- illllHHIiii 1 1 K MUk u\\r\( 1» '] 1 Cli IIH) M I* IIHI 14.01 Vrhunsko belo vino 0,751 0,18 131 119 14.02 Penina 0,75 1 0,11 80 73 14.03 Namizno belo vino 1 1 0,09 70 64 14.04 Namizno rdeče vino 1 1 0,14 102 93 14.05 Naravno žganje (sadjevec) 1 1 0,14 107 98 14.06 Whisky Ballantine's 0,71 0,12 92 84 14.07 Rum 1 1 0,13 97 88 14.08 Pivo (pločevinka) 0.51 0,14 100 91 14.09 Pivo (steklenica) 0.51 0,14 107 97 14.10 Lahko pivo 0.51 0,12 90 82 14.11 Coca cola 1 1 0,12 92 83 14.12 Fanta 11 0,12 92 83 14.13 Naravna pitna voda 1,51 0,09 69 63 14.14 Mineralna voda 1,5 1 0,14 100 91 14.15 Sadni sirup (malina) 1 1 0,14 100 91 14.16 Oranžni sadni sok 1 1 0,14 106 96 14.17 Ledeni čaj 1.51 0,12 85 77 14 PIJACE 0,14 101 92 15.01 Lucicy Strike zav. 0,12 86 78 15.02 West zav. 0,12 91 83 15.03 Marlboro zav. 0,13 92 84 15 CIGARETE 0,12 90 82 16.01 Volna (mešanica) 50g 0,15 108 98 16.02 Bombaž za pletenje 50g 0,17 123 112 16.03 Sukanec (200m) kos 0,19 144 131 16 VOLNA IN NITI 0,17 125 114 17.01 Blago za ženske zimske plašče m 0,14 101 92 17.02 Volneno blago za obleke m 0,14 102 92 17.03 Blago za obleke (meš.) m 0,14 101 92 17.04 Blago za obleke (lažje) m 0,14 100 91 17.05 Tkanina za obleke (meš.) m 0,15 108 99 17.06 Sint. tkan. za obleke m 0,16 118 107 17 VOLNENE TKANINE 0,14 105 96 18.01 18.02 Posteljno platno Damast m m 0,14 0,16 102 118 93 108 18.03 Poplin za ženske bluze m 0,11 81 74 18 BOMBAŽNE TKANINE 0,14 105 95 19.01 Tkanina iz nar. svile m 0,14 107 97 19.02 Tkanina iz viskoze m 0,22 165 150 19.03 Podlaga iz umetne svile m 0,17 125 114 19 SVILENE TKANINE 0,18 132 120 20.01 Volneni moški pulover kos 0,14 105 95 20.02 20.03 Moški pulover (meš.) Ženska jopica (meš.) kos kos 0,14 0,13 101 95 92 86 20.04 Ženski puli (meš.) kos 0,14 101 91 20.05 Ženski pulover (meš.) kos 0,13 97 88 20.06 Ženski pulover (bombaž) kos 0,13 98 89 20 TRIKOTAŽNA OBLAČILA 0,13 99 90 130 Št. l»l:i;>(iA iiii skii|)jii:i l-'ii1. 1 milil fiiliHPii K \\ 1 N (1' lllilV I 1 u IlUK 1 1 ( Ii 11)11 M 1' MIO 24.01 Jogi rjuha kos 0,15 112 102 24.02 Damast posteljnina kompl. 0,14 104 95 24.03 Prešita odeja kos 0,14 103 94 24.04 Volnena odeja kos 0,14 105 96 24.05 Sintetična odeja kos 0,14 102 93 24.06 Zavese m 0,15 110 100 24.07 Jogi žimnica kos 0,13 100 91 24.08 Brisača kos 0,14 100 91 24.09 Namizni prt kos 0,14 106 97 24 KONFEKCIJA ZA GOSPODE^JSTVO 0,14 104 95 24.01 Preproga volnena m2 0,14 101 91 24.02 Preproga sintetična m2 0,16 115 105 24.03 Itison m2 0,09 67 61 25 TALNE PREPROGE 0,13 97 88 26.01 Moški prehodni čevlji par 0,14 102 92 26.02 Moški športni sandali par 0,16 116 105 26.03 M. nizki čevlji (usn.) par 0,14 102 93 26.04 M. nizki čevlji (um.) par 0,15 112 102 26.05 Ženski čevlji par 0,14 104 94 26.06 Ženske sandale par 0,14 100 91 26.07 Ženske gležnarji par 0,14 100 91 26.08 Z. škomji par 0,14 106 97 26.09 Ž. salonarji (usn.pod) par 0,13 100 91 26.10 Z. salonarji (um.pod.) par 0,15 111 101 26.11 Deški nizki čevlji (št. 37) par 0,15 111 101 26.12 Deški visoki č. (št.37) par 0,14 101 92 26.13 Otroški nizki č. (25) par 0,13 99 90 26.14 Otroški visoki č. (25) par 0,13 96 87 26.15 Moški gumijasti škomji par 0,13 99 90 26.16 Športni copati (košarka) par 0,10 72 66 26.17 Športni copati (tek) par 0,08 63 57 26.18 Športni copati (tenis) par 0,13 97 88 26 OBUTEV SKUPAJ 0,13 95 86 27.01 Moške usnjene rokavice par 0,14 100 91 27.02 Ženske usnjene rokavice par 0,14 107 97 27.03 Ženska usnjena torbica kos 0,16 120 109 27.04 Moška denarnica kos 0,15 108 98 27.05 Poslovni kovček kos 0,11 82 75 27.06 Šolski nahrbtaik kos 0,13 98 89 27.07 Moški pas kos 0,11 83 76 27 USNJENA GALANTERIJA 0,14 104 95 133 SI. IM:i(i\Hit ^lviipiii:i Enota i 1' k\\ 1 N (1' iitL-rc,- 11 M Mkk 11 <-B KMI ver- MM) 32.01 Radio kos 0,15 114 104 32.02 Barvni TV (LCD) kos 0,15 113 103 32.03 Barvni TV (plazma) kos 0,14 103 93 32.04 Glasbeni stolp (Sony) kompl. 0,15 111 101 32.05 DVD predvajalnik kos 0,18 132 120 32.06 MP3 predvajalnik kos 0,15 110 100 32.07 Steklokeramična plošča kos 0,15 114 104 32.08 Kombiniran štedilnik kompl. 0,15 109 99 32.09 Mikrovalovna pečica kos 0,15 114 103 32.10 Bojler kos 0,17 127 115 32.11 Likalnik na paro kos 0,17 123 112 32.12 El. peč (kalorifer) 2kW kos 0,14 104 95 32.13 Sušilec za lase kos 0,14 106 97 32.14 Hladilnik (vgradljiv) kos 0,15 108 98 32.15 Hladilnik (kombiniran) kos 0,17 129 118 32.16 Klimatska naprava kos 0,14 102 93 32.17 Pralni stroj Gorenje kos 0,17 125 113 32.18 Sušilni stroj kos 0,15 111 101 32.19 Pomivalni stroj Gorenje kos 0,16 119 108 32.20 Sesalec za prah kos 0,17 124 113 32.21 Mešalnik kos 0,16 115 105 32.22 Rezalnik kos 0,16 117 106 32.23 Brivski aparat Braun kos 0,14 106 97 ELEKTRIČNI APARATI ZA 32 GOSPODINJSTVO 0,16 116 106 135 Ki:ii>ii\ ii;i skiipitiii l.iiiilii i V kW 1 N ( P II ICR- 1 1 K Mkk 1 1 (It IlHt \< l> Kill 33.01 Čistilo za sanitarije 750ml 0,14 101 92 33.02 Detergent za strojno pranje perila 3kg 0,16 119 108 33.03 Detergent za ročno pranje perila Sredstvo za strojno pomivanje 1,51 22 0,17 126 115 33.04 posode kosov 0,15 115 104 33.05 Mehčalec 11 0,15 108 98 33.06 Tekoči detergent za posodo 500ml 0,13 94 86 33.07 Tekoče čistilo (Ajax) 750ml 0,14 102 93 33.08 Toaletno milo (Fa) lOOg 0,17 127 116 33.09 Lak za lase Taft 250ml 0,15 111 101 33.10 Deodorant spray Fa 150ml 0,14 101 92 33.11 Šminka za usnice kos 0,14 105 96 33.12 Barvni preliv za lase kos 0,18 134 121 33.13 Električna zobna ščetka kos 0,14 100 91 33.14 Šampon za lase 200ml 0,16 118 107 33.15 Zobna pasta 75ml 0,16 120 110 33.16 Zobna ščetka kos 0,17 125 114 33.17 Mleko za telo (Nivea) 500ml 0,15 108 98 33.18 Pena za britje 200ml 0,14 101 92 33.19 Krema za roke 50ml 0,13 100 91 33.20 Krema Nivea 150ml 0,14 102 93 33.21 Cikcak vata 200ml 0,14 102 93 33.22 Pasta za čevlje 75ml 0,14 103 93 33.23 Papirnati robčki kos 0,14 107 97 33.24 Papirnate brisače 2 roli 0,14 105 96 33.25 Otroške plenice (za enkratno uporabo) 44kom 0,14 100 91 33.26 Toaletni papir 8rolc 0,14 103 93 33.27 Tamponi 16kom 0,14 100 91 33.28 Higienski vložki 12 zav. 0,13 96 87 33.29 Apno 25kg 0,17 128 117 33.30 Sint. bela barva (za les) 0,75 I 0,14 103 93 33.31 Sint. bela barva (za kovino) 11 0,13 99 90 33.32 Insekticid (Pips) kos 0,14 106 97 33.33 Gobica za pomivanje kos 0,13 97 89 33.34 Vrečka za smeti kos 0,14 101 92 33.35 Vodotopna barva (za stene) kg 0,14 102 92 33 HIGIENSKE POTREBŠČINE SKUPAJ 0,15 110 100 34.01 Aspirin (Bayer) škatl. 0,20 151 138 34.02 Aspirin C (Bayer) škatl. 0,13 97 89 34.03 Sirup proti kašlju (Sinecod) 200 ml 0,15 108 98 34.04 Bisolvon TB škatl. 0,15 111 101 34.05 Vitaminske tablete skatl. 0,12 91 83 34.06 Kontrancepcijska tableta skatl. 0,21 155 141 34.07 Hansaplast Robust škatl. 0,14 105 95 34.08 Palčke za ušesa škatl 0,15 113 103 34.09 Kontaktne leče kompl. 0,14 106 97 34.10 Termometer (Hg) kos 0,15 114 104 34.11 Kondomi (6 kosov) zav. 0,16 116 105 ZDRAVILA IN ZDRAVSTVENI 34 PRIPOMOČKI 0,16 116 106 136 : št. l(i\iiii sUii|>in;i riiotii llllli^Bii M WI N Cl* iiurc 1 1 K IlUK IK It MMI \( r 1(1(1 35.01 Knjiga (Harry Potter) kos 0,22 165 150 35.02 Avtokarta kos 0,17 128 116 35.03 Žepni slovar kos 0,18 135 123 35.04 Windows za telebane kos 0,08 62 56 35.05 PC kos 0,15 110 100 35.06 Prenosni računalnik (Dell) kos 0,15 115 104 35.07 Monitor za PC (LCD 19") kos 0,16 121 110 35.08 Scanner kos 0,15 109 99 35.09 Tiskalnik za PC kos 0,15 112 102 35.10 Kartuša za tiskalnik kos 0,16 120 109 35.11 Windows Vista paket 0,12 86 78 35.12 Miška za PC kos 0,14 106 97 35.13 Web-Cam kos 0,15 108 99 35.14 Neposnet DVD R kos 0,17 124 113 35.15 USB ključ (1GB) kos 0,11 79 72 35.16 Neposnet CD kos 0,16 120 109 35.17 Šolski zvezek kos 0,15 112 102 35.18 Pisalni papir (A4) 500 k. 0,15 109 100 35.19 Plastična mapa 10 kom 0,14 103 94 35.20 Svinčnik, lesen kos 0,14 103 93 35.21 Minice za teh. svinčnik 12 kom 0,15 109 99 35.22 Vložek za kem. svinčnik kos 0,15 111 101 35.23 Črnilo (bombice) 6 kom. 0,16 117 107 35.24 Navadna radirka kos 0,15 108 98 35.25 Šolske škarje kos 0,16 119 108 35.26 Marker kos 0,13 97 89 35.27 Šolske navadne barvice (12) kompl. 0,18 130 119 35.28 Plastični geotrikotnik kom. 0,14 102 93 35 SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE 0,15 114 104 36.01 Dnevni časopis kos 0,13 99 90 36.02 Tedenska revija (mladinska) kos 0,04 31 28 36.03 Tedenska revija kos 0,10 74 67 36.04 Cosmopolitan kos 0,14 104 94 36.05 Men's health kos 0,10 77 70 36.06 National geographic (v dom. jez.) kos 0,14 101 92 36.07 GEO (v domačem jeziku) kos 0,14 102 93 36.08 Strokovna revija kos 0,20 145 132 36 SREDSTVA ZA KULTURO 0,13 94 85 137 lilauit^ iiii .<'kii|tiii:i riiMiii < r l<\\\ \t V lllCiV . i.i k iiKk iiillf( Ii KMI l> UMI 37.01 (iiasbeni CD kos 0,12 87 79 37.02 Film na DVD kos 0,14 101 92 37.03 PC igra (Sims 2) kos 0,20 145 132 37.04 Igralna konzola - prenosna (PSP) kos 0,15 111 101 37.05 Igralna konzola - hišna (PS 2) kos 0,12 88 80 37.06 Kitara kos 0,14 105 95 37.07 Smuči (alpske, brez vezi) par 0,14 102 93 37.08 Rolerji par 0,15 110 100 37.09 Sobno kolo kos 0,14 104 95 37.10 Trampolin kos 0,15 108 98 37.11 Komplet za badminton kompl. 0,15 110 100 37.12 Žogice za tenis (Wilson) kos 0,25 185 168 37.13 Nogometna žoga (Adidas) kos 0,14 102 93 37.14 Košarkaška žoga (Nike) kos 0,16 117 107 37.15 Športni nahrbtnik (Adidas) kos 0,14 106 96 37.16 Poročni prstan kos 0,14 107 97 37.17 Družabna igra (Monopoly) kos 0,15 114 103 37.18 Barbi punčka kos 0,14 105 96 37.19 Lego kocke (serija Bionicle) kompl. 0,15 113 103 37.20 Spominska kartica za fotoaparat kos 0,15 113 103 37.21 Digitalni fotoaparat kos 0,14 105 96 37.22 Vrtnica kos 0,17 128 116 37.23 Nagelj kos 0,20 145 132 37.24 Tekoče gnojilo za sobne rastline kos 0,16 118 107 37.25 Orhideja v lončku kos 0,17 125 114 37.26 Seme za setev (solata) zav. 0,17 126 115 37 SREDSTVA ZA RAZVEDRILO 0,16 108 106 138 : Št. llhiUdViKi .vkii|)i[i:i r.linm rg&fiiicjegg ppiffliliii 1 i.k iiuk K \\ 1 N ( I' 1 K M- ilH) A( 1' KMl 38.01 VW Polo kom. 0,18 130 119 38.02 VW Golf kom. 0,12 86 78 38.03 VW Passat kom. 0,12 90 82 38.04 Renault Clio kom. 0,11 78 71 38.05 Renault Megane kom. 0,12 88 80 38.06 Renault Scenic kom. 0,12 91 83 38.07 Toyota Yaris kom. 0,12 88 80 38.08 Citroen C3 kom. 0,12 91 83 38.09 Fiat (Grande Punto) kom. 0,12 91 83 38.10 Opel Corsa kom. 0,11 80 73 38.11 Opel Astra kom. 0,13 92 84 38.12 Peugeot 307 kom. 0,12 91 83 38.13 Peugeout 206 kom. 0,13 99 90 38.14 Seat Leon kom. 0,14 100 91 38.15 Ford Focus kom. 0,13 95 87 38.16 Otroško kolo s pomožnimi kolesi kom. 0,14 106 96 38.17 Žensko kolo kom. 0,14 103 94 38.18 Mountain bike kom. 0,12 85 78 38.19 Motorno kolo (Aprillia) kom. 0,11 83 76 38.20 Plašč za m. Kolo kos 0,12 88 80 38.21 Avtomobilski plašč kos 0,12 91 83 38.22 Akumulator kos 0,14 100 91 38.23 Filter za olje kos 0,14 105 96 38.24 Svečke za avto kos 0,14 107 97 38.25 Tekočina za pranje stekel 31 0,14 100 91 38.26 Zadnja izpušna cev kos 0,14 102 92 38 PROMETNA SRED. IN DELI ZA VOZ. 0,13 93 84 39.01 Bencin 95 1 0,13 98 89 39.02 Bencin 98 1 0,13 93 85 39.03 Aditiv 250 ml 0,16 122 111 39.04 Motorno olje Castrol 1 0,16 115 105 39.05 Plinsko olje I 0,13 97 88 39 TEKOČA GORIVA IN MAZIVA 0,13 98 89 40.01 Sekira 1.2 kg kos 0,14 104 95 40.02 Vile za lopatanje kos 0,16 115 104 40.03 Motika kos 0,21 154 140 40.04 Grablje kos 0,17 123 112 40.05 Lestev (aluminijasta A) kos 0,17 122 111 40.06 Zalivalka za vrt kos 0,20 149 135 40 KMETIJSKO ORODJE 0,17 128 116 41.01 Motoma žaga za les kos 0,22 166 151 41.02 Električne škarje za živo me^ kos 0,16 120 109 41.03 Motoma kosilnica kos 0,14 107 97 41 OPREMA ZA KMETIJSTVO 0,18 131 119 139 šl. |{i;il!n\ iiii skiipiiiii l.imlii 1 C1* K\\ l \( 1» IIUTi- 1 1 U MUK 1 I ( It IDO .V( I* MHi 42.01 Električni razdelilec (3m) kos 0,15 112 102 42.02 Mavčna plošča m2 0,16 119 108 42.03 Lepilo za keramične ploščice 20 kg 0,14 104 95 42.04 Cement 50 kg 0,14 106 96 42.05 Stiropor m2 0,14 104 94 42.06 Vrtalnik Black&Decker kos 0,15 113 103 42.07 Žeblji kg 0,16 116 105 42.08 Izolimi trak kos 0,15 109 99 42.09 Silikonski kit (tuba) kos 0,14 103 94 42.10 Kladivo 500g kos 0,18 130 118 42.11 Laminat m2 0,15 112 102 42.12 Okensko steklo m2 0,20 148 134 42 GRADBENI MATERIAL 0,15 114 104 43.01 Šivanje moške volnene obleke 0,15 112 102 43.02 Krajšanje moških hlač kos 0,17 126 114 43.03 Šivanje ženskega krila kos 0,23 166 151 43.04 Podplatenje čevljev par 0,14 104 95 43.05 Popravilo pet par 0,16 115 105 43.06 Popravilo radia ura 0,22 165 150 43.07 Popravilo televizorja ura 0,23 168 153 43.08 Popravilo štedilnika ura 0,20 148 135 43.09 Popravilo avtomobila ura 0,17 125 114 43.10 Pranje avta kos 0,20 148 135 43.11 Zamenjava olja in filtra kos 0,18 137 124 43.12 Vulkanizerska storitev (zam. gum) kos 0,15 108 98 43.13 Barvanje prostorov m2 0,25 182 166 43.14 Izdelava ključa kos 0,20 144 131 43 OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 0,19 140 127 44.01 Moško striženje 0,18 135 122 44.02 Žensko striženje 0,17 126 115 44.03 Trajna ondulacija 0,14 103 94 44.04 Barvanje las 0,14 105 96 44.05 Obisk solarija Imin 0,13 100 91 44.06 Kemično čišč. m. obleke kos 0,14 103 94 44.07 Kemično čišč. ž. plašča kos 0,14 106 96 44.08 Pranje srajce kos 0,17 125 113 44.09 Pranje posteljne rjuhe kos 0,15 110 100 44.10 Fotografiranje za osebno izkaznico 4 slike 0,29 217 197 44.11 Razvijanje barvnega filma kos 0,18 136 124 44.12 Izdelava barvnih fotografij kos 0,17 126 114 44.13 Fotokopiranje (dvostransko) list 0,15 113 103 OSEBNE IN DRUGE STORITVE 44 SKUPAJ 0,16 119 108 Stanarina (center mesta, dvosobno 45.01 stanovanje) m2 0,22 166 151 45.02 Stanarina (center mesta, garsonjera) Stanarina (center mesta, trosobno m2 0,23 169 154 45.03 stanovanje) m2 0,15 114 103 45 STANARINA 0,20 150 137 140 |{l:ii>ii\ iia skiipiiiii 1 until IIIBBiiH li\\T.\ ( 1' mere iiiiilfeÄB liH) \( i' KMI 46.01 Kanalščina m3 0,18 136 123 Ogrevanje stanovanja na daljavo 46.02 (toplarna) MWh 0,19 141 128 46.03 Parkiranje (garaža) ura 0,19 141 129 46.04 Parkiranje (na odprtem) ura 0,15 111 101 46 KOMUNALNE STORITVE 0,19 139 126 47.01 Zavarovanje stanovanja leto 0,17 129 117 47.02 Stroški vodenja računa mes. 0,18 132 120 47.03 Tehnični pregled vozila leto 0,14 103 94 47.04 Obvezno zavarovanje vozila leto 0,17 125 114 47 FINANČNE IN DRUGE STORITVE 0,16 121 110 48.01 Vozniški izpit cel izpit 0,21 158 144 48.02 Vstopnica za kino kos 0,16 121 110 48.03 Izposoja DVD dan 0,16 120 109 48.04 Vstopnica za gledališče kos 0,20 145 132 48.05 Vstopnica za nogometno tekmo kos 0,15 112 102 48.06 Izdatek za tečaj tujega jezika ura 0,13 98 90 48.07 Internet dostop mes. 0,15 111 101 48.08 Fitness obisk 0,17 124 112 48.09 Tečaj plesa 8 obisk. 0,18 132 120 48.10 RTV naročnina mes. 0,16 118 107 48.11 Kabelska televizija mes. 0,19 137 125 STORITVE ZA IZOBRAŽEVANJE IN 0,17 48 KULTURO 124 113 49.01 Izdatek za vrtec (polna cena) mes. 0,17 128 116 49.02 Izdatek za študentski dom mes. 0,20 149 136 49.03 Izdatek za dijaški dom mes. 0,15 108 98 49 STORITVE DRUŽBENEGA VARSTVA 0,17 126 115 50.01 Delavska mesečna karta (MPP) mes. 0,11 85 77 50.02 Mestni potniški promet voz. 0,17 123 112 50.03 Avtobus (60 km) voz. 0,20 151 137 50.04 Taksi v mestu km 0,18 133 121 50.05 Najem vozila dan 0,13 99 90 50.06 Letalska vozovnica (London, ekon) voz. 0,18 137 124 50.07 Prevoz z vlakom km 0,14 104 94 50 PROMETNE STORITVE 0,16 118 107 141 >1. ii:i skupinii r.nolii ( 1» KW 1 N ( V inviv l \ \< Mkk 11 ( H MMI \( V KMi 51.01 Coca-cola 0,251 0,14 104 95 51.02 Pivo (steklenica) 0,331 0,14 101 92 51.03 Čma kava skodel. 0,14 106 97 51.04 Namizno belo vino 1 0,16 120 110 51.05 Žganje 0,031 0,19 139 126 51.06 Whiskey 0,031 0,19 138 125 51.07 Mineralna voda 0,51 0,20 150 136 51.08 Gosti sadni sok 0,21 0,14 105 96 51.09 Čaj z limono skodel. 0,14 103 93 51.10 Pizza kos 0,17 123 112 51.11 Dunajski zrezek kos 0,14 106 96 51.12 Lignji (ocvrti) porcija 0,19 138 125 51.13 Mešana solata (porcija) porcija 0,22 160 145 51.14 Palačinke porcija 0,15 109 100 51.15 Goveja j uha porcija 0,22 164 149 51.16 Prenočevanje v hotelu *** noč 0,15 108 98 51.17 Prenočevanje v hotelu **** noč 0,15 114 104 51.18 Hamburger kom 0,14 105 95 51.19 Big Mac kom 0,15 108 99 51.20 McChicken kom 0,15 108 99 51.21 Fish Mac kom 0,14 102 93 51.22 Chicken McNuggets 6 kom 0,15 114 104 51.23 Pijaca 0,51 0,13 95 87 51.24 Sladoled kom 0,13 99 90 51.25 Krompirček - veliki kom 0,14 102 93 51.26 Happy Meal kom 0,12 88 80 51 GOSTINSKE HOTELSKE STORITVE 0,15 112 102 52.01 Znamka za pismo (doma) kos 0,09 63 58 52.02 Priporočeno pismo (doma) kos 0,09 68 62 52.03 Poštnina za paket 2kg 0,26 191 174 52.04 Hitra pošta 2kg 0,07 49 44 52.05 GSM impulz (fiksno omrežje, predplačniški paket) impulz 0,15 115 104 52.06 GSM impulz (fiksno omrežje, naročnina) impulz 0,19 139 127 52.07 GSM aparat (brez naročnine) kos 0,14 103 94 52.08 SIM kartica (prednaročniška, brez impulzov) kos 0,13 97 88 52.09 Nacionalni pogovor min. 0,10 77 70 52.10 Pogovor v tujino min. 0,09 64 58 52.11 Pogovor v mobilno omrežje min. 0,18 133 121 52.12 Tel. naročnina (analogna) mes. 0,19 144 131 52.13 ISDN naročnina mes. 0,13 96 87 52 KOMUNIKACIJE 0,16 118 107 142 2. del: Primerjava cen in plač Slovenije s Švico v marcu 2008 PREDGOVOR K 2. DELU Primerjalna analiza cen Slovenije s Švico postavlja kot referenco cenam in razmerjem cen v Sloveniji državo, ki ni članica EU, vendar je razvitejša od nje. Ta višja stopnja razvitosti ima svoj odsev tudi v rezultatih analize: poleg velike razlike v ravneh cen (najvišje med vsemi doslej primerjanimi državami) opazimo še večjo razliko v kupni moči neto plač. V celotnem vzorcu pa je le malo število takšnih cen, kjer bi slovenska raven presegala ali pa bi se zelo približala švicarski. Primerjava posameznih značilnih segmentov cen (živila, storitve) daje logične rezultate, ki jih je mogoče integrirati v dosedanja spoznanja o ravneh, dinamiki in konvergenci cen. v Švica predstavlja tudi dobro makroekonomsko referenco. Stabilnost in usklajenost makroekonomskih bilanc na eni strani ne ovira siceršnje gospodarske dinamike (po recesiji v letih 2000-2002 ima Švica zopet višje stopnje rasti kot EU). Kljub visokim plačam so kazalci na trgu dela boljši kot v Sloveniji in EU. Zato Švica lahko predstavlja ustrezno referenco tudi marsikateri državi EU, ne le Sloveniji. Raziskava, na kateri temelji to besedilo, je nastala v okviru CRP V5-0204 ÄARS ob sofinanciranju Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije. Izvedla jo je raziskovalna ekipa Instituta za ekonomsko diagnozo in prognozo Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, jedro pa so sestavljali dr. Jani Beko, dr. Darja Boršič, dr. Timotej Jagrič, dr. Davorin Kračun (vodja raziskave), dr. Rasto Ovin in mag. Monika Šlebinger. V Mariboru, julija 2008 143 VSEBINA 2. DELA 1. GOSPODARSKE RAZMERE V ŠVICI......................................................................146 1.1 Osnovni ekonomski kazalci....................................................................................146 1.1.1 Realni sektor.......................................................................................................146 1.1.2 Kazalci nominalne konvergence.........................................................................156 1.1.3 Ekonomski odnosi s tujino..................................................................................165 1.2 Razvitost in razvojne možnosti opazovanih gospodarstev..........................................170 2. PRIMERJAVA MALOPRODAJNIH CEN MED SLOVENIJO IN ŠVICO.............177 2.1 Nacionalna raven cen v Sloveniji marca 2008......................................................... 177 3. RELATIVNA KUPNA MOČ POVPREČNIH SLOVENSKIH NETO PLAČ.........179 3.1 Relativna kupna moč povprečnih slovenskih neto plač marca 2008........................ 179 4. RAVNI CENSKIH PARITET BLAGOVNIH SKUPIN - ABSOLUTNA PRIMERJAVA (MAREC 2008).................................................................................. 180 4.1 Blago.......................................................................................................................181 4.1.1 Živila...................................................................................................................181 4.1.2 Pijače in cigarete.................................................................................................185 4.1.3 Prediva in tkanine................................................................................................186 4.1.4 Gotovi tekstilni izdelki........................................................................................186 4.1.5 Usnjeni izdelki....................................................................................................187 4.1.6 Razsvetljava in kurjava.......................................................................................188 4.1.7 Oprema za gospodinjstvo....................................................................................188 4.1.8 Higienske potrebščine in zdravila.......................................................................190 4.1.9 Sredstva za izobraževanje, kulturo in razvedrilo................................................191 4.1.10 Prometna sredstva in deli za vozila...................................................................192 4.1.11 Tekoča goriva in maziva...................................................................................192 4.1.12 Kmetijsko orodje in oprema..............................................................................193 4.1.13 Gradbeni material..............................................................................................193 4.2 Storitve.........................................................................................................................194 5. CENSKE "DISPARITETE" V SLOVENIJI - RELATIVNA PRIMERJAVA..............197 6. SKLEPNE UGOTOVITVE...........................................................................................201 ANEKS I: RAZISKOVALNE METODE IN REPREZENTATIVNOST PORABNE KOŠARE........................................................................................203 1. Raziskovalne metode...................................................................................................203 1.1 Genske paritete.......................................................................................................203 1.2 Nacionalna raven cen.............................................................................................204 1.3 Ravni censkih paritet blagovnih skupin.................................................................204 1.4 Disparitete cen........................................................................................................204 1.5 Relativna kupna moč povprečne neto plače...........................................................205 2. Porabna košara (vzorec) in njena reprezentativnost....................................................205 ANEKS II: CENSKE PARITETE IN NJIHOVE RAVNI MARCA 2008..........................207 144 VIRI....................................................................................................................................222 145 1. GOSPODARSKE RAZMERE V ŠVICI 1.1 Osnovni ekonomski kazalci 1.1.1 Realni sektor Stopnje rasti bruto domačega proizvoda Švice so v obdobju 1996-2001 zaostajale za stopnjami rasti bruto domačega proizvoda v Evropslci uniji. Tako je v tem obdobju znašala povprečna letna stopnja gospodarske rasti v Švici 1,9 %, v petnajstih državah Evropske unije pa 2,6 %. Slovenija je v tem obdobju dosegla višjo stopnjo rasti, in sicer 4,1 %. V obdobju 2001-2007 sta znašali povprečni letni stopnji gospodarske rasti v Švici in v petnajsterici 1,9 %, medtem ko je povprečna stopnja petindvajseterice v istem obdobju znašala 2,1 %. Slovenska stopnja rasti^je bila 4,5 %. V tabeli 1 so prikazane stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda v Švici, v Sloveniji, v evroobmočju in v Evropski uniji po letu 2002. Tabela 1: Rast realnega bruto domačega proizvoda (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta) Slovenija 2002 3,7 2003 2,8 20(M 4,4 20l»5_ 4,1 20(Mi SJ 200" 2(H).S- 2(I0«>" 6,1 4,2(4,6^) 3,8(4,0^) Švica 0,4 -0,2 2,5 2,4 3,2 3,1 2,2 (l,9^ 2,1^) 2,2 (1,5^ 2,0^) Evroobmočje (15)_ 0,9 0,8 2,1 1,6 2,8 2,6 1,7 (2,2^) 1,5 (2,r) EU-27 1,2 1,3 2,5 1,9 3,1 2,9 2,0 (2,4") 1,8 (2,4") Opombe: "Pomladanska napoved Evropske komisije. "Pomladanska napoved švicarske skupine ekspertov '^Jesenska napoved Evropske komisije. Vir: Eurostat ~ Economy and Finance, National Accounts (22. 5. 2008), SECO (2008, 2). Globalizacija je v 90. letih v švicarskem gospodarstvu spodbudila prestrukturiranje številnih podjetij, zaradi česar se je zmanjšala stopnja gospodarske rasti, povečala se je stopnja brezposelnosti ter negotovost zaposlenih in porabnikov (BFS 2008a, 1). Do oživitve je prišlo šele po letu 1997, k čemur je med drugim prispevala denarna politika, ki je lahko bila zaradi nizke inflacijske stopnje bolj spodbujevalna. Po letu 2000, ko je stopnja rasti bruto domačega proizvoda znašala kar 3,6 %, seje stopnja gospodarske rasti v naslednjih treh letih zniževala in je bila leta 2003 celo negativna. K temu je med drugim prispeval položaj domačih finančnih institucij. Zaradi nadpovprečno visokega deleža finančnega sektorja v bruto domačem proizvodu imajo dogodki in položaj tega sektorja močnejši vpliv na švicarsko gospodarstvo, kot pa je to značilno za druge države (SECO 2008). V obdobju 2001-2003 je bil ta vpliv negativen, v obdobju 2004-2007 pa pozitiven. V splošnem je po ocenah švicarske vlade, OECD-ja in Mednarodnega denarnega sklada eden ključnih dejavnikov za nizko stopnjo ekonomske aktivnosti v obdobju 2001-2003 nizka produktivnost proizvodnih dejavnikov, kar je posledica pomanjkanja konkurence na posameznih trgih (EIU 2007, 24). Od leta 2004 stopnja gospodarske rasti v Švici presega dva odstotka, v letih 2006 in 2007 pa je bila celo višja od treh odstotkov. Stopnja rasti v letu 2006 je bila druga najvišja stopnja rasti po letu 1990. Višja je bila le leta 2000 (BFS 2008a, 3). Ves čas so h gospodarski rasti največ prispevali rast zasebne porabe, investicijska aktivnost zasebnega sektorja in izvozno povpraševanje (slika 1). Izvoz blaga se je v obdobju 2004-2007 kumulativno povečal za 40 % (SECO 2008, 27). Vzroke za to najdemo v močnem tujem povpraševanju in depreciaciji 146 švicarskega franka. Zaradi visokega deleža izvoza blaga in storitev v bruto domačem proizvodu je švicarsko gospodarstvo relativno občutljivo na tečajna gibanja. To občutljivost so nekoliko zmanjšali s prestrukturiranjem gospodarstva in izvoznega sektorja v 90. letih, na osnovi katerega so se okrepile dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in nizko cenovno elastičnostjo povpraševanja: kemična in farmacevtska industrija ter sektor preciznih instrumentov (EIU 2007, 31-32). Največ so h gospodarski rasti v zadnjih letih prispevali strojna industrija, finančni sektor, kemična industrija in proizvodnja ur. Rast investicijskega povpraševanja temelji predvsem na dobrih poslovnih rezultatih podjetij v teh sektorjih. Slika 1: Stopnje rasti agregatnega povpraševanja v Švici (v % glede na preteklo leto, stalne cene preteklega leta) Zasebna poraba —^— Izvoz blaga in storitev ^KS Elžavna poraba —A— Uvoz blaga in storitev Bruto natoäie v osnovna sredstva -♦— Rast realnega HIP 10,0 8.0 6,0 4,0 2,0 0,0 -2,0 Vir: Eurostat - Economy and Finance, National Accounts (16. 4. 2008). H gospodarskemu izkazu v letih 2006 in 2007 sta največ prispevali investicijska aktivnost in mednarodna menjava. Izvoz blaga in storitev je v letih 2006 in 2007 porasel kar za 9,9 % na leto. Višji stopnji rasti izvoza po letu 1980 sta bili doseženi le še leta 1997 (11,2 %) in leta 2000 (12,5 %) (SECO 2008, 26). Ugodna gibanja na trgu delovne sile so spodbudila rast zasebne porabe, investicijsko povpraševanje pa so generirali visoki podjetniški dobički in polna zasedenost kapacitet. Dejanska stopnja rasti švicarskega gospodarstva namreč presega stopnjo rasti potencialnega outputa, ki je po ocenah nekoliko nižja od dveh odstotkov (EIU 2008, 6). Kljub temu na trgu dela ni močnih pritiskov za zvišanje plač, saj je Švica odprla svoj trg za tujce in povečala ponudbo dela. Leta 2007 je začel v polnosti veljati sporazum o prostem gibanju zaposlenih, ki gaje država podpisala z Evropsko unijo že leta 1999 (OECD 2007a, 4). Gibanje delavcev iz novih članic EU, iz srednje in vzhodne Evrope, je zaenkrat še omejeno. V letih 2008 in 2009 napovedi kažejo na znižanje stopnje gospodarske rasti, predvsem zaradi izrazito nižje rasfi izvoznega povpraševanja, tako po blagu kot storitvah. Glavni vzrok za to so 147 pričakovane nižje stopnje ekonomske aktivnosti na glavnih švicarskih izvoznih trgih, kot je Evropska unija. Kriza na mednarodnih finančnih trgih naj bi vplivala predvsem na izvoz finančnih storitev. Prav rast dodane vrednosti finančnega sektorja pa je v zadnjih štirih letih pomembno povečala skupno dodano vrednost švicarskega gospodarstva. Kakšne bodo morebitae druge posledice finančne krize za švicarsko gospodarstvo, še ni povsem jasno. V prihodnje naj bi h gospodarski rasfi v Švici prispevalo predvsem domače povpraševanje, čeprav naj bi se v letih 2008 in 2009 njegova stopnja rasfi znižala. Večji prispevek h gospodarski rasti se pričakuje predvsem od zasebne porabe, ki naj bi jo še naprej spodbujala ugodna gibanja na trgu dela. Po drugi strani pa naj bi se rast zasebne porabe upočasnila zaradi višje inflacije, višjih obrestnih mer za hipotekama posojila in višje cene nafte. Na bruto investicije v osnovna sredstva naj bi še naprej ugodno vplivala dobičkonosnost podjetij in izkoriščenost kapacitet. Dejavnika, ki ogrožata investicijsko rast, pa sta višje obrestne mere in zahtevnejši pogoji za pridobitev bančnih posojil zaradi globalne krize na finančnih trgih (EIU 2008; SECO 2008; SNB 2008b). V nadaljevanju prikazujemo strukturo švicarskega in slovenskega gospodarstva na osnovi deleža posameznih sektorjev v dodani vrednosti. Iz prikaza na sliki 2 je razvidno, da je med gospodarstvoma precejšnja razlika predvsem pri sektorju industrije ter pri sektorju javne in druge storitve. Delež industrije v skupni dodani vrednosti Slovenije je bil leta 2007 višji od švicarskega za 5,6 odstotne točke. Večji delež kot v Švici imajo v Sloveniji še kmetijstvo (za 0,9 odstotne točke), gradbeništvo (za 1,4 odstotne točke) in poslovne storitve (za 0,3 odstotne točke). V nasprotju s tem deleža finančnih storitev ter že omenjenih javnih in drugih storitev v Sloveniji zaostajata za švicarskimi. Javne in druge storitve so v Sloveniji za 6,3 odstotne točke manjše kot v Švici, finančne storitve pa imajo v skupni dodani vrednosti Slovenije za 1,9 odstotne točke manjši delež kot v Švici. Slika 2: Dodana vrednost po dejavnostih v Švici in v Sloveniji v letih 1997 in 2007 (v % od skupne dodane vrednosti v osnovnih cenah) -tr- Švica —•— Slovenija j -A—Švica • •Slovenija I Javne in druge s toritve jC. Finanäie storitve s färetijstvo Industnja Oadbeiuštvo Javne in druge storitve EnanCne storitve Industrija Oadbeništvo Etoslovne storitve Utol997 ftisbvne storitve Leto 2007 Opomba: Glede na Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) smo v okviru finančnih storitev zajeli sektorja J in K, v okviru poslovnih storitev sektorje G, H in I, v javnih in drugih storitvah pa so zajeti sektorji od L do P. Kmetijstvo zajema tudi ribištvo. Vir: Eurostat - Economy and Finance. National Accounts (9. 4. 2008). 148 20 Delež kmetijstva se v dodani vrednosti vseh industrializiranih držav znižuje inje tako tudi v Švici po pričakovanju nizek. Kljub 1,1 % deležu Švica z lastno kmetijsko proizvodnjo zadovolji okrog 60 % vseh potreb po hrani. Kmetijstvo je leta 2006 zaposlovalo 3,8 % delovne sile, kar je manj, kot je znašalo povprečje petindvajsetih držav EU (4,7 %). Od tega jih le slaba polovica dela za polni delovni čas. Povprečna obdelovalna površina kmetij se povečuje inje leta 2006 znašala 17 hektarjev. Za državo je značilno večanje deleža večjih kmetij. Leta 2006 je imelo 32,2 % vseh kmetij v povprečju nad 20 hektarjev obdelovalnih površin (leta 1985 je bil delež 13,5 %), medtem ko je bilo zelo majhnih kmetij (manj kot pet hektarjev obdelovalne zemlje) 16,7 % (leta 1985 še 32,5 %). Zaradi naravnih danosti je najpomembnejša kmetijska dejavnost živinoreja (pridelava mesa ter mleka in mlečnih izdelkov). V skladu s švicarsko ustavo kmetijstvo ni pomembno le zaradi pridelave hrane. Njegove naloge so še ohranjanje poseljenosti podeželja, preprečevanje zaraščenosti obdelovalnih površin in vzdrževanje naravnih virov. Zaradi teh nalog država namenja kmetom veliko sredstev v obliki neposrednih plačil (subvencij). Leta 2005 so subvencije v Švici znašale 68 % vrednosti kmetijske proizvodnje, kar je za več kot dvakrat preseglo povprečje EU (32 %) in OECD (29 %). To se odraža tudi v cenah kmetijskih proizvodov, ki so višje od povprečja Evropske unije za 36 % (porabniške cene) oziroma za 46 % (cene proizvajalcev). Da bi odpravili visoke cene in presežne kapacitete, bi bilo treba zmanjšati subvencije in odpraviti povezanost med njimi in proizvodnjo (OECD 2007a). Pariament je za obdobje 2007-2011 ohranil nominalno vrednost subvencij na obstoječi ravni (leta 2007 so znašale 1,3 % bruto domačega proizvoda) in le del subvencij vezal na dohodek namesto na proizvodnjo. Delež industrije je tako v Švici kot v Sloveniji manjši od skupnega deleža storitev v bruto dodani vrednosti. Švicarski delež, ki je leta 2007 presegal evropsko povprečje za 1,7 odstotne točke, znaša 21,9 % in seje v obdobju 1997-2007 zmanjšal za 1,1 odstotno točko. Prednost predelovalnega sektorja je visok delež hitro rastočega sektorja tehnološko zahtevnih izdelkov. Leta 2002 je bil povprečen delež visokotehnoloških sektorjev^' v dodani vrednosti predelovalne industrije Evropske unije 12,7 %, v Švici pa kar 34 %. Slovenski delež je znašal 13,3 % (European Communities 2006, 78). Razloge za to je treba med drugim iskati v močnem franku in v globalizacijskih pritiskih. Usmeritev v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in ponudba izdelkov, ki so prilagojeni zahtevam in potrebam posameznih kupcev, ohranjata mednarodno konkurenčnost švicarskih podjetij. Švica ima pomembno vlogo na svetovnem trgu kot proizvajalka strojev in transportnih naprav, fmomehanskih instrumentov in ur ter kemičnih in farmacevtskih izdelkov. Proizvodnja kemičnih proizvodov se je denimo po letu 1990 potrojila. V nasprotju z njimi pa so oblačilna, tekstilna in obutvena industrija ter industrija predelave usnja v zadnjem času v težkem položaju zaradi ostre mednarodne konkurence. V predelovalnem sektorju je zaposlena le slaba četrtina delovne sile, kar 72 % pa najde zaposlitev v storitvenem sektorju. Kar 67 % vseh zaposlenih v predelovalnem sektorju je leta 2005 delalo v majhnih in srednje velikih podjetjih. Velika podjetja (nad 250 zaposlenih) Pregled sektorjev temelji na sektorskih pregledih švicarskega statističnega urada, ki jih najdemo na njihovi spletoi strani (http://vt^ww.bfs.admin.ch/bfs/Dortal/de/index/themen.html') pod posameznimi temami. V dejavnosti visoke tehnologije so upoštevani: proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov (SKD 24.4), proizvodnja pisarniških strojev in računalnikov (SKD 30), proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih naprav in opreme (SKD 32), proizvodnja medicinskih, fmomehaničnih in optičnih instrumentov ter ur (SKD 33) in proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil (SKD 35.3). 149 predstavljajo le 0,3 % vseh podjetij. V obdobju 1990-2006 se je število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih zmanjšalo za slabo četrtino. Zaradi recesije v začetku 90. let prejšnjega stoletja so številna podjetja prenesla svojo proizvodnjo v tujino oziroma so odpuščala, svoje pa prispeva tudi tehnični napredek. Kljub zmanjšanju delovne sile pa se industrijska proizvodnja v Švici povečuje. Pomen storitvenega sektorja se v Švici krepi. Podrobneje bomo predstavili finančni in turistični sektor. K razvoju Švice v finančni center je prispevalo več dejavnikov: politična stabilnost, geografska lega, močna valuta, nizka infiacija, zakonodaja, ki zagotavlja tajnost bančnih podatkov, in seveda dobro razvita finančna industrija (EIU 2007, 28-30). V finančnem sektorju imajo pomembno vlogo banke in zavarovalnice. Bančni sektorje leta 2005 prispeval 9 % bruto domačega proizvoda in zaposloval 3,3 % delovne sile. V zavarovalnicah je bilo istega leta zaposlenih 1,5 % delovne sile, kije ustvarila 4,4 % bruto domaČega proizvoda. V bančnem sektorju je leta 2007 poslovalo 330 bank, kar je bistveno manj od 625, kolikor jih je bilo leta 1990. Prestrukturiranje bančnega sektorja sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je sodišče odločilo, da je treba povečati konkurenco med bankami. Poleg sodne odločitve sta konsolidacijo sektorja spodbudili še globalizacija finančnih storitev in razvoj informacijske tehnologije. Dve največji banki, UBS AG in Credit Suisse Group, razpolagata z dvema tretjinama vseh bančnih sredstev. Ena od primeijalnih prednosti švicarskih bank je skrb za tajnost bančnih podatkov. Vendar pa zakon o preprečevanju pranja denarja iz leta 1998 bankam nalaga, da morajo obvestiti pristojne nadzorne institucije, če sumijo, da bi lahko bila finančna transakcija povezana z organiziranim kriminalom. To poročanje ni potrebno v primerih, ko gre za utajo davkov, saj ta v Švici ni kaznivo dejanje. Prifiski po razkritju bančnih podatkov zaradi možnih davčnih utaj so bili še posebej močni s strani Evropske unije. Zato je Švica z Evropsko unijo sklenila sporazum o obdavčevanju obrestnih prihodkov državljanov Evropske unije, ki imajo sredstva v švicarskih bankah, po principu odtegnjenega davka {witholding tax). Prvič so bile obresti na ta način obdavčene leta 2005. Z letom 2008 seje stopnja davka zvišala na 20 %, od leta 2011 naprej pa bo njena višina 35 % (EIU 2007, 15). Zaradi številnih lukenj in zlorab sistema ga želi Evropska unija čimprej spremeniti. Po mnenju Švice pa je smiselno z reformo počakati, dokler ne bo obstoječi sistem obdavčevanja v celoti izpeljan v praksi, kar se bo zgodilo leta 2011 (EIU 2008). Zavarovalniške storitve je konec leta 2006 ponujalo 216 zasebnih institucij. Od 146 zavarovalnic je bilo 27 aktivnih na področju življenjskega zavarovanja, kar 119 pa se jih je ukvarjalo z zavarovanjem stvari. Poleg tega je bilo na zavarovalnem trgu aktivnih še 70 pozavarovalnic. Skupna vrednost premij je leta 2006 znašala nekaj več kot 114 milijard švicarskih frankov. Kljub majhnosti je domači trg pomemben za zavarovalnice, še posebej na področju življenjskega zavarovanja. Večje zavarovalnice, predvsem pa pozavarovalnice (npr. Swiss Re), ustvarijo največ prometa v tujini. Glavni tuji trg je Evropska unija. Turistična panoga je pomemben del storitvenega sektorja. Leta 2004 je prispevala 5,1 % k švicarskemu bruto domačemu proizvodu, vendar se ta delež po letu 1990 zmanjšuje (EIU 2007, 31). Za turizem so v Švici precejšnjega pomena domači gosti, ki so leta 2006 opravili dobro polovico vseh hotelskih nočitev^ Ta delež ostaja nespremenjen vse od 70. let prejšnjega stoletja. Največ tujih gostov prihaja v Švico iz Nemčije (16,5 % vseh tujih gostov), sledijo jim 150 Britanci (6,3 %), prebivalci ZDA (4,8 %), Francozi (3,6 %) in Italijani (3 %). Prihodki turističnega sektorja so bili v strukturi vseh izvoznih prihodkov leta 2006 s 5,3 % na četrtem mestu (za prihodki kemične in kovinske industrije ter prihodki od izvoza strojev in ur). Po letu 2001 se je število obiskovalcev in nočitev zmanjšalo, predvsem zaradi manjšega obiska tujcev. Razloge za to najdemo v terorističnih napadih v ZDA, od koder prihaja v Švico veliko gostov. Nadalje je to posledica propada letalske družbe Swissair, neugodnega tečaja švicarskega franka in šibke gospodarske rasti. Po letu 2005 se število nočitev znova povečuje. Zaradi multiplikativnih učinkov daje ta sektor kruh bistveno večjemu številu zaposlenih, saj spodbuja povpraševanje še v trgovinskem in transportnem sektorju, kakor tudi v bančništvu in zavarovalništvu. Stopnja brezposelnosti, merjena po anketni metodologiji, je v Švici bistveno nižja tako od slovenske kakor tudi od povprečja Evropske unije (tabela 2). Še nižje vrednosti dosega v Švici registrirana stopnja brezposelnosti. Slaba petina aktivnega prebivalstva je že bila brezposelna, čeprav običajno le za kratek čas. Tabela 2: Harmonizirana stopnja anketne brezposelnosti (v Yof 1104 MM. imk^ imr 2U(»S' Slovenija 6,7 6,3 6,5 6,0 4,8 4,7 Švica (anketa) 4,2 4,4 4,5 4,0 3,7^ Švica (registrirana) 3,7 3,9 3,8 3,3 2,8 2,5^ Evroobmočje (15) 8,6 8,2 7,4 7,2 EU-27 8,9 9,0 8,9 8,2 7,1 6,8 Opombe: "Definicija Euros tata. Delež brezposelnih v starosti od 15 do 74 let v aktivnem prebivalstvu. Oseba je brezposelna, če je v času anketiranja delala manj kot eno uro na teden. ''Pomladanska napoved Evropske komisije. 'Začasna vrednost. ^Napoved OECD. ^Pomladanska napoved švicarske skupine ekspertov. Vir: Eurostat - Population and Social Conditions. Harmonised Unemployment Rate (20. 5. 2008) EC (2008a). BPS (2008b). OECD (2008a). Vse do začetka 90. let prejšnjega stoletja brezposelnost v Švici ni bila problematična. Po letu 1991 pa se je število brezposelnih močno povečalo in doseglo vrh leta 1997. V recesijskem obdobju 1991-1998 so ukinili kar 290.000 delovnih mest (BFS 2008c). Za Švico je po letu 1991 značilno prociklično gibanje stopnje brezposelnosti. To je posebej izrazito ob počasnejši gospodarski rasti (EIU 2007, 25). Razlog za to je delovna zakonodaja, ki je med bolj liberalnimi v Evropi. To omogoča delodajalcem, da lažje in ceneje prilagajajo število zaposlenih svojim dejanskim potrebam. Po ocenah Svetovne banke (World Bank 2008) je Švica leta 2008 zasedla 20. mesto med 178 državami pri kazalcu, ki meri težave pri najemanju in odpuščanju delavcev, omejitve pri spreminjanju delovnega časa in stroške odpuščanja. V primerjavi z letom 2007 je izboljšala položaj za 19 mest. Za primerjavo - Slovenija je zasedla 166. mesto in je za sedem mest poslabšala svoj položaj v primerjavi z letom 2007. Indeks rigidnosti zaposlenosti^^ znaša v Švici za leto 2008 17, medtem ko je povprečna vrednost indeksa za države OECD 30,8, v Sloveniji pa 63. Povprečni stroški odpuščanja^^ so bili v Švici (13) bistveno nižji od povprečja OECD (25,7), še bolj pa od slovenskih povprečnih stroškov odpuščanja (40). 22 Ugodnejše so manjše vrednosti indeksa. Izračunan je ko povprečje indeksov, ki merijo težave pri najemanju in odpuščanju delovne sile ter rigidnost delovnega časa. ^^ Stroški, povezani z odpuščanjem zaposlenih (odpovedni rok in višina odpravnine), so izraženi v tedenski plači. Kazalec torej pove, koliko tedenskih plač mora izplačati delodajalec, da lahko odpusti zaposlenega delavca. 151 Po letu 2001, ko so se podjetja soočala s pomanjkanjem delovne sile, še posebej kvalificirane, seje stopnja brezposelnosti v letih 2002 in 2003 zaradi gospodarske ohladitve zvišala. Kljub višjim stopnjam gospodarske rasti po letu 2003 se je stopnja brezposelnosti zviševala še vse do leta 2006. Podjetja so namreč večje potrebe po delu zadovoljila z boljšo izkoriščenostjo obstoječih zmogljivosti, ne pa s povečanjem števila zaposlenih. To potrjujejo tudi podatki o nadurah, ki jih je bilo v obdobju 2003-2005 v povprečju 175 milijonov na leto.^'' V letu 2002 je znašala ta številka 169 milijonov (Attinger in drugi 2007). Z večjo ponudbo delovnih mest in večjim obsegom zaposlovanja se je stopnja brezposelnosti v letu 2006 znižala, gospodarska rast pa je ugodno vplivala na trg dela tudi v letu 2007. Zaradi napovedane konjunkturne upočasnitve naj bi se v letu 2008 zniževanje stopnje brezposelnosti ustavilo, v letu 2009 pa bi se naj zvišala (SECO 2008). Tudi ostali kazalci na trgu dela so^v Švici boljši kot v Sloveniji in v Evropski uniji (tabela 3). Pri skupni stopnji zaposlenosti je Švica že zdavnaj presegla cilje, ki si jih je denimo Evropska unija zastavila z lizbonsko strategijo, po kateri naj bi leta 2010 bilo zaposlenih 70 % prebivalcev v starostni skupini 15-64 let. Tudi na področju zaposlenosti žensk je Švica precej nad ciljno lizbonsko vrednostjo 60 % zaposlenih žensk v letu 2010. Tabela 3: Izbrani kazalci trga dela v letih 2002 in 2007 š\ii:i ^loM-nijii 2002 2007 2002 2007 2002 2007 Skupna stopnja zaposlenosti^ 78,9 78,6 64,3 67,8 62,4 65,4 Stopnja zaposlenosti žensk*^ 71,5 71,6 59,8 62,6 54,5 58,3 Stopnja zaposlenosti moških'' 86,2 85,6 68,7 72,7 70,4 72,5 Delež starejših zaposlenih*^ 64,6 67,2 25,9 33,5 38,2 44,7 Stopnja brezposelnosti mlajših od 25 let^ 5,6 7,1 14,8 10,1 17,9 15,5 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti® 21,6 39,3 54,7 45,7 45,2 42,8 starostnem razredu. Število zaposlenih žensk/moških v starosti med 15-64 let v primerjavi s celotnim številom žensk/moških v tem starostnem razredu. "^Število zaposlenih v starosti med 55-64 let v primerjavi s celotnim številom prebivalcev v tem starostnem razredu. ''Število brezposelnih v starosti med 15-24 let v primerjavi z aktivnim prebivalstvom. ^Število oseb, ki so brezposelne več kot eno leto, kot delež vseh brezposelnih oseb starejših od 15 let. Vir: Eurostat - Population and Social Conditions, Labour Market, Employment and Unemployment, Labour Force Survey, Detailed annual survey results (12. 6. 2008). Visoka stopnja zaposlenosti žensk je po mnenju EIU (2007, 25) glavni razlog za relativno visoko raven dohodka na prebivalca v Švici. Večina žensk je zaposlenih za krajši delovni čas, praviloma pa jih najdemo v storitvenih dejavnostih. Po podatkih Eurostata je 59 % vseh zaposlenih žensk v Švici leta 2007 imelo krajši delovni čas, kar je bistveno več kot v Evropski uniji (31,2 %) oziroma v Sloveniji (11,3 %). Nasploh na delovnih mestih s krajšim delovnim časom, ki jih je največ v storitvenem sektorju, prevladujejo ženske (približno 80 %). Da bi bolje izkoristih potencial ženske delovne sile, jo aktivneje vključili na trg delovne sile in posledično izboljšali pogoje za gospodarsko rast, bi bilo treba povečati zaposlenost žensk za polni delovni čas. V ta namen so zmanjšali obdavčitev poročenih parov (t. i. davek na poročene). V Švici se obdavčijo skupni dohodki in premoženje zakoncev, medtem ko pri nas vsak posameznik odda svojo davčno napoved. Ko se prej nezaposlen zakonec zaposli, to ^^ 176 milijonov nadur (leta 2005) je okrog 90.000 delovnih mest za polni delovni čas oziroma v povprečju 40 nadur na zaposlenega na leto (BFS 2008c, 6). 152 poveča skupne dohodke, kar v sistemu obdavčitve skupnih dohodkov in ob progresivni davčni lestvici bistveno zviša davčno breme. Z letom 2008 so pri neposrednih davkih, ki so določeni na zvezni ravni, uvedli posebno olajšavo za poročene pare in povečali znesek dohodka drugega zaposlenega, ki ni osnova za izračun dohodnine (EFD 2008a). Poleg davčnih olajšav so pri obdavčitvi družin, bodisi na zvezni ravni oziroma v posameznih kantonih, v uporabi različne davčne lestvice ali pa obdavčitev temelji na povprečnem dohodku (FTA 2007, 33-34). Po mnenju OECD (2007a) bi bilo smiselno uvesti ločeno obdavčevanje dohodkov po posameznikih. Švicarska vlada je sicer želela korenito spremeniti sistem obdavčevanja poročenih parov, a ji ni uspelo doseči družbenopolitičnega konsenza o tem, kako spremeniti sistem. Ker so fmančne obveznosti tistih, ki imajo otroke, običajno precejšnje, so reformne napore usmerili v to, kako zmanjšati davčno breme družin z otroki (EFD 2008b). Za večjo zaposlenost žensk je poleg sprememb v obdavčitvi dohodkov pomembna institucionalna organiziranost otroškega varstva kakor tudi varstva starejših. V kolikor tega ni, so ženske tiste, ki tradicionalno prevzamejo skrb za nego. Dopust za nego in vzgojo otrok sicer pomaga staršem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, vendar pa lahko predolga odsotnost poslabša zaposlitvene možnosti žensk. Zato bi bilo treba v Švici povečati razpoložljivost in dostopnost celodnevnega varstva za predšolske in šolske otroke (OECD 2008c). Eden od ukrepov, ki bi lahko povečal zaposlenost žensk, je dogovor kantonov o znižanju starosti za obvezen vstop v šolo. Več pozornosti bo treba nameniti še mladim in dolgotrajno brezposelnim. Razloga za višjo brezposelnost med mladimi sta pomanjkanje učnih mest za pripravnike (vajence) in težave mladih pri vstopu na trg dela. Tveganju brezposelnosti so bolj izpostavljeni mladi brez oziroma z nizko izobrazbo (Basier 2006, 45). Ker ljudje v recesiji težje najdejo delo, se je povečal delež dolgotrajno brezposelnih. Zaradi tega si ljudje ne upajo dati odpovedi in ostajajo na delovnih mestih, ki jim sicer niso všeč. Delež ljudi, ki delajo na istem delovnem mestu več kot pet let, je bil leta 2007 za pet odstotnih točk višji kot leta 1991, ko ie znašal 49 % (BFS 2008c, 3). Veliko prednost ima Švica tudi na področju zaposlovanja starejših, saj že danes za dobrih 17 odstotnih točk presega lizbonski cilj. Ta določa stopnjo zaposlenosti starejših v Evropski uniji v letu 2010 pri 50 %. Razlogi za to so izobraženost delovne sile, fleksibilnost in dobro delovanje trga dela (Aeberhardt in drugi 2005, 3). Da bi tako ostalo tudi v prihodnje, so ustanovili posebno delovno skupino, ki je ugotavljala, kaj bi bilo treba še storiti. Egger in drugi (2008) izpostavljajo ukrepe, kot so: spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja z davčnimi olajšavami; preverjanje, kako obstoječi sistemi socialnega zavarovanja spodbujajo predčasno upokojevanje; izboljševanje delovnih pogojev in strog nadzor nad izvrševanjem zakonodaje na tem področju; investiranje v ukrepe za zaščito zdravja in preventivno delovanje pri mladih zaposlenih; informiranje podjetij in motiviranje, da zaposlijo starejše ipd. V tem političnem mandatu naj bi bila izpeljana tudi reforma sistemov socialnega zavarovanja, da bi zagotovili njihovo dolgoročno finančno stabilnost, vendar pa so ocene o potrebnosti in o obsegu reforme zelo različne (EIU 2008). Fleksibilen sistem pogajanja o plačah, nizka stopnja obdavčitve dela, relativno strogi pogoji za pridobitev denarnih nadomestil za brezposelne, ki so jih leta 2003 še zaostrili, so dobra spodbuda za iskanje dela (EIU 2007, 25). Ker se je doslej malo zaposlenih upokojilo predčasno, je relativno visoka tudi povprečna efektivna starost ob izstopu s trga dela (ob upokojitvi). Po podatkih Eurostata je bila leta 2006 povprečna efektivna starost ob izstopu s trga dela v Švici 62,7 leta, v Sloveniji 59,8 leta, povprečje EU-27 pa je znašalo 61,2 leta. 153 Evropska strategija zaposlovanja na primer predvideva, da naj bi se povprečna efektivna starost ob izstopu s trga dela (upokojitev) povečala za 5 let do 2010 (v primerjavi s starostjo 59,9 leta, ki je veljala 2001). Egger in drugi (2008) pa opozarjajo, da je treba pozorno spremljati delovanje sistemov socialnega zavarovanja in jih ustrezno spreminjati, da ne bi spodbujali predčasnega upokojevanja. Zanimiv je namreč podatek, da v Švici 50 % neaktivnih oseb, ki so starejše od 50 let, ne išče dela iz osebnih ali družinskih razlogov, hkrati pa kljub temu ocenjujejo svoje finančno stanje kot dobro. Med zaposlenimi v Švici je veliko tujcev, Švica ima eno od najvišjih stopenj priseljevanja med državami OECD. Število zaposlenih tujcev seje v obdobju med junijem 2001 in junijem 2006 povečalo za 6,2 % (na 1.170.000), medtem ko se je število zaposlenih švicarskih državljanov povečalo za 3,7 % (na 3.267.000) (Attinger in drugi 2007). Leta 2006 so tujci predstavljali 26,4 % delovno aktivnega prebivalstva. Dve tretjini zaposlenih tujih delavcev v letu 2007 so bili državljani EU ali dižav EFTA. Priseljenci iz tujine in dnevni migranti so pomembno povečali ponudbo delovne sile in omilili pritiske na plače. Priseljevanje, predvsem kvalificirane delovne sile, je spodbudilo gospodarsko rast in povečalo rast bruto domačega proizvoda na prebivalca. Zaradi odprtja trga dela z Evropsko unijo je pričakovati priliv delovne sile iz tujine tudi v prihodnje. Integracija tujcev je bila relativno uspešna, vendar pa ostaja še nekaj težav (OECD 2007a, 10-11). Stopnja brezposelnosti med tujci je praviloma višja od tiste med domačim prebivalstvom, plačilo za delo pa nižje. Razlogi za to so med drugim nepriznavanje izkušenj in kvalifikacij, pidobljenih v tujini, predvsem v državah, ki niso članice EU, ter diskriminacija na trgu dela. Švica je sicer sprejela protidiskriminacijsko zakonodajo, žal pa šepa njeno uresničevanje. Več bi bilo treba narediti tudi za boljšo integracijo otrok priseljencev, še posebej tistih iz socialnoekonomsko šibkejšega okolja. K temu lahko prispevata večja vključenost v predšolsko vzgojo in že omenjeno načrtovano znižanje starosti otrok ob vključitvi v obvezno izobraževanje s šestih na štiri leta. Ker številni priseljenci ne govorijo nobenega od uradnih švicarskih jezikov, bi bilo treba izboljšati ponudbo jezikovnih tečajev in spodbujati vključevanje vanje. Davčna obremenitev povprečne plače v Švici je leta 2006 znašala okrog 29,7 % in je bila bistveno nižja od povprečja OECD (37,5 %) in povprečja petnajsterice starih članic EU (42,6 %) (OECD 2008b). V posameznih evropskih državah je bil davčni primež leta 2006 nižji le še na Irskem (23,1 %) in na Islandiji (28,6 %). Druga skrajnost sta Belgija in Nemčija, kjer je bilo delo najbolj obremenjeno z dajatvami. Davčni primež je v prvi znašal 55,4 %, v drugi pa 52,5 %. Za Švico so značilne velike razlike v regionalnih stopnjah brezposelnosti (tabela 4). Najnižja je bila leta 2007 v vzhodnem delu države. Od nje je bila za več kot enkrat višja stopnja brezposelnosti v Tessinu (južni del Švice). Razlike nastajajo zaradi razlik v gospodarski strukturi regij ter zaradi različnega stanja konjunkture in dinamike rasti v obmejnih regijah oziroma v sosednjih državah. Višjo brezposelnost najdemo nadalje v regijah z večjim deležem posameznih prebivalstvenih skupin v skupnem številu aktivnega prebivalstva, ki so na trgu dela še posebej izpostavljene konjunkturnim nihanjem. Tak primer so denimo tujci, ki jih je veliko v Tessinu in v zahodnem delu Švice. Ker gre za relativno majhni regiji, sta temu primerno majhna tudi trga dela in posledično je nižja tudi fleksibilnost. Višje stopnje ^^ Gre za t. i. davčni primež, ki kaže skupno davčno obremenitev zaposlenega zaradi dohodnine ter prispevkov delodajalcev in delojemalcev za socialno zavarovanje. Izračunamo ga kot delež vseh dajatev v odstotkih od stroškov dela. Upoštevanje zaslužek zaposlenega samskega moškega brez otrok. Zajeti so zaposleni fizični kot tudi delavci, ki ne opravljajo fizičnih del, v sektorjih C-K po Standardni klasifikaciji dejavnosti. 154 brezposelnosti so značilne še za mesta in naselbinske centre, medtem ko so stopnje nižje na podeželju. Zelo podobne vrednosti kot skupna stopnja brezposelnosti dosegajo tudi parcialne stopnje, kot denimo stopnja brezposelnosti mladih. Tudi taje v Tessinu in v zahodni Švici višja od povprečja celotne države. Tabela 4: Razlike v stopnjah brezposelnosti po regijah v letu 2007 (v %)" Tessin 5,0 Genferseeregion 4,8 Espace Mittelland 4,1 Zürich 3,4 Nordwestschweiz 3,1 Zentralschweiz 2,7 Ostschweiz 2,6 Skupno 3,6 Vir: BFS (2008d). Povprečna rast realnih plač je v Švici zmerna in v skladu z gibanji produktivnosti oziroma za njo celo nekoliko zaostaja. Takšna gibanja ugodno vplivajo na konkurenčnost švicarskega gospodarstva, saj omogočajo, da stroški dela na enoto proizvoda rastejo počasneje kot v drugih državah (slika 3). V obdobju 1979-1999 so realne plače naraščale v povprečju za pol odstotka letno (BFS 2008c). V letu 2000 so se zmanjšale za 0,3 %, leta 2001 pa so se izjemno povečale za 1,5 %. Po letu 2002 se je rast nominalnih in realnih plač znova upočasnila in stabilizirala. V obdobju 2000-2006 je tako znašala povprečna letna stopnja rasti realnih plač 0,4 %, povprečna rast nominalnih plač v istem obdobju pa je bila 1,4 %. 155 Slika 3: Gibanje stroškov dela na enoto proizvoda v celotnem gospodarstvu (v % glede na povprečje preteklega leta/ □ Slowmja S EU O Ewx>obtnočje M Švica Leta Opombe: "Stroški dela na enoto proizvoda so izračunani kot razmerje med skupnimi stroški dela v tekočih cenah v primerjavi z realnim bruto domačim proizvodom. Vir: OECD.Stat - Labour. Labour Costs (20. 5. 2008). 1.1.2 Kazalci nominalne konvergence Ekonomska konvergenca pomeni, da se vrednosti posameznih ekonomskih spremenljivk na območju, ki ga sestavljajo različne države ali regije, zbližujejo. Pri tem velja, da temelji približevanje na napredku in izboljševanju položaja držav, ki so bile v zaostanku, in ne v poslabšanju položaja bolj razvitih držav ali regij. V okviru ekonomske konvergence lahko opazujemo realno ali pa nominalno konvergenco. Realna konvergenca pomeni, da se ravni ekonomske blaginje v opazovanih državah izenačujejo. Nominalna konvergenca pa pomeni izenačevanje spremenljivk, ki označujejo makroekonomsko stabilnost, kjer imamo v mislih predvsem elemente cenovne stabilnosti in elemente fiskalne politike (Martin in Velasquez 2001, 5). Ti elementi so zajeti tudi v okviru maastrichtskih kriterijev. Za gibanje cen je v Švici po letu 2000 značilna precejšnja stabilnost, povprečne letne stopnje rasti cen pa so nižje od povprečja Evropske unije, evroobmočja in od slovenskih stopenj (slika 4). Gibanje cen dobro odraža konjunkturna nihanja švicarskega gospodarstva (Corti in drugi 2008, 13). Leta 2000, ko je konjunktura dosegla vrh, so bile stopnje rasti cen višje, nato pa so bile do leta 2003 nižje. Z okrepitvijo gospodarske rasti v letu 2004 se je zvišala tudi povprečna letna stopnja rasti cen. Razlogov za relativno nizko inflacijo v obdobju po letu 2000 je več (Corti in drugi 2008, 14). Apreciacija franka do leta 2003 je znižala uvoženo inflacijo. Potem je tukaj uspešna denarna politika, ki jo od leta 2000 naprej vodijo po novem konceptu. Globalizacija, liberalizacija in deregulacija posameznih trgov dobrin in trga dela, ki so podjetja izpostavila večji konkurenci, pa so zmanjšala manevrski prostor za postavljanje visokih cen. 156 v letih 2004 in 2005 so na višino inflacijske stopnje pomembno vplivale višje cene nafte. Vendar pa cilj stabilnosti cen ni bil ogrožen, kljub visoki konjunkturi, rasti cen uvoznih dobrin in depreciaciji švicarskega franka. V kolikor bodo cene uvoženih dobrin še naprej rasle, pa bi to utegnilo povečati domačo inflacijo. Tudi gibanje švicarskega franka bi lahko v prihodnje ogrozilo stabilnost cen. Po letu 2006 namreč domača valuta izgublja vrednost v primeijavi z evrom, to pa draži izdelke, uvožene iz evroobmočja. Leta 2007, denimo, je uvoz iz petih držav z evrom (Nemčije, Italije, Francije, Nizozemske in Avstrije) predstavljal 64 % celotnega švicarskega uvoza blaga in storitev. Najbolj kritična so za inflacijo gibanja cen nafte. Na inflacijo vplivajo neposredno preko pondcrja, ki ga imajo energenti v cenovni košarici. Posredno pa se višje cene nafte odrazijo v rasti cen drugih energentov (npr. zemeljskega plina) in dobrin zaradi višjih stroškov. K obvladovanju inflacije pa prispeva odprt trg dela. Po ocenah ekspertne skupine (SECO 2008, 37) bo inflacijska stopnja v letu 2008 znašala 1,7 %, v letu 2009 pa odstotek. Slika 4: Inflacijske stopnje, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (v % glede na povprečje preteklega letaf^'^ ^^ ELJ-27 ZZZZ Evroobiroqe (1^ —•— Švica ♦ Slovenija 2001 2002 2003 '2{Xn 2005 Leto 2006 2007 2008 Opombe: "Za Švico nacionalni indeks cen življenjskih potrebščin. ^Podatki za Švico za leto 2008 so pomladanska napoved ekspertne skupine. 'Za ostale države so podatki za leto 2008 pomladanska napoved Evropske komisije. Vir: Eurostat ~ Economy and Finance, Prices (16. 6. 2008), Corti in drugi (2008, 40), SECO (2008) EC (2008a). Na sliki 5 prikazujemo gibanje posameznih komponent indeksa cen življenjskih potrebščin v letu 2007 v Švici in v Sloveniji. Dejstvo, da ima Slovenija višjo inflacijsko stopnjo kot Švica, Umja in evroobmočje, se odraža tudi v višjih stopnjah rasti posameznih censkih komponent. V Švici so v letu 2007 bistveno bolj porasle cene storitev (1,3 %) kot pa cene dobrin. Te so se v povprečju le malenkostno povečale (0,1 %), kar je posledica večje produktivnosti in konkurence v sekundarnem sektorju. Cene domačih dobrin so se povečale bolj kot cene tujih. V Švici so k povprečni vrednosti stopnje rasti cen v letu 2007, ki je znašala 0,8 %, največ prispevale cene alkoholnih pijač in tobaka, cene stanovanj, kamor je vključena tudi energija za ogrevanje, cene gostinskih in nastanitvenih storitev ter cene raznovrstnega blaga in storitev (vse po stopnji 2,1 %), nadalje cene izobraževalnih storitev (1,5 %) in cene prevoza (1 %). K doseženim stopnjam rasti cen stanovanja je poleg gibanja cen nafte na svetovnih trgih 157 prispevalo zvišanje najemnin, ki so se povečale za 2,3 %. Najemnine so največji izdatek povprečnega švicarskega gospodinjstva, ki zanje nameni petino svojega proračuna. Cene treh skupin dobrin so se povečale po stopnji, ki je bila nižja od povprečja (hrana in brezalkoholne pijače, obleka in obutev ter stanovanjska oprema). V nasprotju s tem so se v Sloveniji cene hrane in brezalkoholnih pijač v letu 2007 zvišale po najvišji stopnji. Padec cen pa so v Švici zabeležili v treh skupinah storitev (komunikacijske storitve, rekreacija in kultura ter zdravstvene storitve), medtem ko v Sloveniji cene v nobeni od podskupin storitev niso padle. K padcu cen zdravstvenih storitev so prispevale nižje cene zdravil, padec cen komunikacijskih storitev pa je delno posledica liberalizacije tega sektorja. Zaradi liberalizacije so se cene telekomunikacijskih storitev znižale že v letih 1999 in 2000, potem pa so se stabilizirale. Po letu 2005 cene znova padajo, še posebej cene telefonije, tako stacionarne kot mobilne (Corti in drugi 2008, 20-21). Slika 5: Indeksi cen življenjskih potrebščin po COICOP v 2007 (v % glede povprečje preteklega leta; primerjava Slovenije in Švicef na B Švica □ Slovenija i lili —- ■4 I^egorije po CXÄCXÄ» Vir: Eurostat - Economy and Finance, Prices (16. 6. 2008). Splošna raven cen v Švici že vrsto let presega raven Evropske unije in večine njenih članic (slika 6). Težko je natančno opredeliti vzroke takšnega razmerja, zagotovo pa k temu prispevajo višja raven plač, cene nepremičnin in najemnin ter ovire za trgovanje na švicarskem trgu (BFS 2008e, 4). Če vzamemo kot osnovo povprečno raven cen v Evropski uniji, so bile cene storitev v Švici leta 2006 v povprečju za 48,9 % višje kot v sedemindvajseterici, medtem ko so bile v Sloveniji za 32,6 % nižje. Tudi potrošne dobrine so bile v Švici v povprečju dražje kot v Uniji, vendar pa so bile censke razlike manjše kot pri storitvah. Potrošne dobrine so bile v Švici dražje v povprečju za 16,7 %, v Sloveniji pa so bile za 19,6 % cenejše od podobnih dobrin v sedemindvajseterici. 158 Hitrost konvergence cen je tudi dober kazalec delovanja notranjega trga. Z odpravo ovir za trgovanje z dobrinami in storitvami namreč prihaja do arbitraže, kar velja predvsem za menjalne, nekoliko manj pa za nemenjalne dobrine. Ravni cen petnajsterice so že bistveno bolj konvergirale kot pa ravni cen novih članic. Najvišjo stopnjo cenovne konvergence so dosegle ustanovne članice Unije (Beneluks, Nemčija, Francija in Italija). Pomemben dejavnik konvergence cen pa sta poleg dolžine članstva v Uniji tudi geografska bližina in odsotnost jezikovnih ovir (EC Internal Market&Services DG 2005). Slika 6: Relativna raven cen v Švici in v Sloveniji v letih 2001 in 2006 (EU-27 = 100) 0 2006 □ 2001 Vir: Eurostat - Economy and Finance, Prices (19. 6. 2008). K počasnejšim inflacijskim stopnjam lahko precej prispeva delujoča konkurenca, ki jo je zato treba ustrezno spodbujati. Švicarski izzivi so predvsem spodbujanje konkurence v omrežnih industrijah, zmanjšanje podpor kmetovalcem, odprava necarinskih omejitev za trgovanje ter krepitev zakonodaje in institucij na področju varstva konkurence (OECD 2007a, 7; OECD 2007b; OECD 2008c, OECD 2008d). Za dolgoročno konkurenčnost in sposobnost rasti so pomembni še boljše obvladovanje stroškov zdravstvenega sistema in njegova boljša regulacija ter davčni sistem, ki bo spodbujal delovno aktivnost. V paketu reform, ki jih je leta 2004 pripravila vlada za vzpodbuditev gospodarske rasti, so bili tudi predlogi ukrepov, ki naj bi bolje uredili omenjena področja, vendar pa reforme niso bile dosledno izpeljane. Najpomembnejši dosežek in element tega programa je bila revizija zakona o notranjem trgu, ki je pričela veljati 1. julija 2006. S spremembami so zmanjšali omejitve za trgovanje med kantoni in lokalnimi oblastmi. V splošnem je do takrat veljalo, da lahko ponudnik, ki dobi pravico opravljanja storitev v enem kantonu, posluje v celotni državi (načelo vzajemnega priznavanja). Vendar pa je zakonodaja, še posebej pri profesionalnih storitvah, dopuščala številne izjeme, kjer so lahko kantoni ali občine določali posebne pogoje in zahteve. Ne glede na to, da se je število izjem z revizijo zmanjšalo, jih je še zmeraj veliko 159 (največ v železniškem prevozu, poštni dejavnosti, energetskem in telekomunikacijskem sektorju ter pri regulaciji regionalnih in kantonalnih monopolov - npr. javni transport). Je pa nova zakonodaja omogočila, da se lahko tudi komisija za varstvo konkurence pritoži nad konkretnimi odločitvami v posameznih primerih (EIU 2007, 22). Z zakonodajo o varstvu konkurence, kije pričela veljati leta 2005, so se povečale pristojnosti nacionalnega organa za varstvo konkurence. Vendar pa je zaradi institucionalne organiziranosti (obseg sredstev za njegovo delo, vključenost predstavnikov posameznih interesnih skupin, kot so delodajalci in sindikati) ogrožena njegova neodvisnost. Na področju omrežnih industrij je bil dosežen napredek (OECD 2008c; OECD 2008d; EIU 2008). Že prejšnja vlada je predlagala odpiranje trga poštnih storitev z letom 2011, odločitev o tem pa naj bi bila sprejeta predvidoma letos. Spremembe na trgu električne energije bodo pričele veljati oktobra letos. Ustanovljen bo neodvisni regulator. Sprejeli so mehanizme za ex-ante reguliranje cen in omejili vertikalno povezovanje podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije. Vsi odjemalci naj bi imeli možnost proste izbire dobavitelja elekrične energije do leta 2013, z letošnjim letom pa bo že liberalizan trg električne energije za velika podjetja. OCED (2007a) izpostavlja, da bi morale biti omejitve glede vertikalne povezanosti strožje oziroma zahteva dosledno ločenost lastništva. Tako na področju električne energije kot tudi na področju ostalih sektorskih regulatorjev pa opozarja, da je njihova neodvisnost in zmožnost ukrepanja omejena zaradi pomanjkanja ljudi, nezadostnih pristojnosti, kratkotrajnega mandata vodstvenih organov in načela reelekcije. Regulator v poštnem sektoiju denimo potrebuje privolitev vlade, če želi kaznovati kršitelje. Konkurenčne spodbude v telekomunikacijskem sektorju zajemajo pogojni dostop novih ponudnikov do lokalnih zank in zmanjšanje zaščite obstoječega monopolnega ponudnika telekomunikacijskih storitev. Predlog za popolno privatizacijo slednjega je spodnji dom parlamenta leta 2006 zavrnil, verjetno pa bo sedanja vlada znova skušala izpeljati njegovo privatizacijo. OECD (2007) opozarja, da za dostop novih ponudnikov ne bi smeli postavljati posebnih pogojev, hkrati pa bi morali tudi v telekomunikacijskem sektorju uvesti ex ante reguliranje cen. V železniškem prometu namerava vlada zmanjšati ovire za tuje ponudnike storitev, pri zagotavljanju regionalnih potniških storitev pa povečati uporabo javnih naročil. Da bi olajšali in spodbudili mednarodno trgovanje, bi bilo smiselno odpraviti tehnične ovire za trgovanje (necarinske omejitve) pri uvozu izdelkov iz EU ter za izdelke iz EU upoštevati načelo vzajemnega priznavanja (»Cassis de Dijon«) pri njihovi proizvodnji, pakiranju in označevanju. Vlada je predlagala spremembo zakonodaje, ki bo dopuščala nekaj izjem zaradi zahtevnejših zdravstvenih, varstvenih in okoljskih standardov. Skrb za stabilnost cen je v Švici v pristojnosti nacionalne centralne banke (SNB 2008a). Stabilnost cen v švicarski nacionalni banki pomeni porast nacionalnega indeksa cen življenjskih potrebščin za manj kot 2 % letno. Pri vodenju denarne politike Švica od leta 2000 uporablja inflacijsko ciljanje. Zastavljeni cilj stabilnosti cen dosega banka predvsem z obrestno politiko (določa pas gibanja za Libor za trimesečne depozite v frankih^^) in s kratkoročnimi operacijami na odprtem trgu (repo posli). Poleg srednjeročnih inflacijskih napovedi pa banka pri odločanju upošteva tudi splošne ekonomske razmere v državi. V kolikor je inflacija začasno višja od 2 % zaradi izrednih okoliščin, to še ne pomeni nujno ^^ Praviloma znaša razlika med zgornjo in spodnjo mejo eno odstotno točko, centralna banka pa si prizadeva, da bi bila obrestna mera na sredi pasu. 160 prilagajanja denarne politike. Srednjeročno napoved inflacijske stopnje (za obdobje treh let) banka objavlja četrtletno, njena napoved pa ni le glavni indikator za odločitve o spremembi obrestne mere, temveč je tudi pomemben element komuniciranja banke z javnostjo. Praviloma se svet banke sreča štirikrat letno in odloča o potrebnih spremembah obrestne mere, če je treba, pa se sreča tudi pogosteje. V prvi polovici leta 2000 je centralna banka zaradi ugodnih ekonomskih razmer zelo zvišala ciljno območje obrestne mere (z 1,25-2,25 % v januarju na 3,00-4,00 % v juniju) (SNB 2008b).^^ Zaradi upočasnitve globalne gospodarske rasti, močne apreciacije švicarskega franka in strahu pred deflacijo pa je bila denarna politika od marca 2001 naprej bistveno bolj spodbujevalna. Pas nihanja ciljne obrestne mere je denimo marca 2003 znašal 0,00-0,75 %, banka pa je objavila, da si bo prizadevala držati obrestno mero na spodnji meji (0,25 %). Zaostrovanje denarne politike je po mnenju švicarske centralne banke smiselno, ko ni več dvomov o tem, da gospodarstvo okreva. Prehitro omejevanje bi namreč lahko zaustavilo konjunkturni vzpon. Ko se je nevarnost deflacije zmanjšala in so se izboljšale ekonomske razmere, je banka pričela normalizirati denarno politiko. Junija 2004 je zvišala pas nihanja obrestne mere (na 0,00-1,00 %) in ciljne obrestne mere (na 0,5 %). Drugo zvišanje obrestne mere v septembru 2004 (pas nihanja 0,25-1,25 % in ciljna obrestna mera 0,75 %) je potrdilo, da banka verjame v nadaljnjo ekonomsko rast v Švici. Kljub temu zvišanju pa so bile obrestne mere še zmeraj zgodovinsko nizke. Naslednjič so obrestno mero zvišali šele konec leta 2005. Zaradi dogajanj, ki bi lahko ogrozila stabilnost cen (močna ekonomska aktivnost, izkoriščenost kapacitet, rast cen nafte in depreciacija franka v primerjavi z evrom), pa je banka bolj pogosto in postopno zviševala obrestne mere v letih 2006 in 2007. Pas nihanja trimesečnega Liborja od septembra 2007 znaša 2,25-3,25 %. V drugi polovici leta 2007, ko je zaradi pretresov na kreditnih trgih Libor na trgu dosegel vrednost 2,9 %, je denarna politika ukrepala za njegovo znižanje na 2,75 %. Ta cilj zasleduje banka tudi v letu 2008. S/ika 7: Povprečni nominalni devizni tečaji švicarskega franka v primerjavi z evrom in ameriškim dolarjem IVfeseci Vir: SNB (2008c). 27 Pregled denarne politike je povzet po letnih poročilih centralne banke. 161 Zaradi povezanosti švicarskega finančnega trga in trgovinskih vezi z Evropsko unijo oziroma z evrom je trend gibanja franka do dolarja podoben tistemu med dolarjem in evrom. Kljub nekaterim zahtevam po vezavi valute na evro centralna banka vztraja pri prostem gibanju tečaja (EIU 2007, 33). Zaradi varnosti in stabihiosti franka se poveča povpraševanje po njem v kriznih razmerah, zato v času kriz frank običajno apreciira (npr. v letih 2001 in 2002). V letu 2007 je, tudi zaradi posledic težav na finančnih trgih, frank dosegel zgodovinsko vrednost glede na dolar, saj vse od srede 90. letih prejšnjega stoletja ni bil tako močan. Prikaz nadaljujemo s podatki o gibanju obrestnih mer (tabela 5). Obrestne mere so na eni strani kazalec zaupanja investitorjev, na drugi strani pa tudi kazalec njihovih inflacijskih pričakovanj. Obrestne stopnje v Švici so nižje od povprečja držav evroobmočja, Evropske unije in tudi od slovenskih. Nižje obresti so tudi eden od argumentov za fleksibilni devizni tečaj in proti vezavi švicarskega franka na evro (EIU 2007, 33). Tabela 5: Obrestne mere - maastrichtski konvergenčni kriteriji (v %) 2002 200.^ 2004 2005 200(i 2iMr Švica' 3,22 2,63 2,73 2,11 2,50 2,91 Slovenija 8,71 6,40 4,68 3,81 3,85 4,53 Evroobmočje^ 4,91 4,14 4,12 3,42 3,84 4,32 EU-27 - 4,34'' 4,44^' 3,70*' 4,08 4,56 Opombe: "Upoštevano dejansko število držav z dospelostjo 10 let. evrom. ''EU-25. '^Povprečna donosnost drža\ ne obveznice z Vir: Eurostat - Economy and Finance, Interest Rates (10. 6. 2008), SNB (2008c). Položaj javnih financ v Švici je boljši tako v primeijavi s Slovenijo kot tudi glede na položaj v večini ostalih članic Evropske unije. Proračunski primanjkljaj je bil bistveno manjši od slovenskega, v zadnjih letih pa so v razmerah gospodarske rasti in z nadzorom nad izdatki ustvarili presežek, tako v tekoči kot tudi strukturni bilanci (slika 8). Tako IMF (2008, 24) kot OECD (2007a) pa izpostavljata, da mora Švica narediti več za zagotovitev vzdržnosti javnih financ na srednji in dolgi rok. Eno od orodij za boljše obvladovanje izdatkov na zvezni ravni je gotovo t. i. sistem »zavore dolga« {debt brake), ki so ga izglasovati leta 2001 in prvič uporabili v proračunu za leto 2003. V skladu s tem pravilom mora biti zvezni proračun skozi konjunkturni ciklus uravnotežen. Izdatki naj bi torej sledili dolgoročnemu trendu rasti bruto domačega proizvoda. Na ta način bi bilo mogoče v času intenzivnejše gospodarske rasti ustvariti presežek, v obdobju počasnejše rasti pa bi lahko imela država primanjkljaj (EFD 2008a, 15). To pravilo velja le za javne finance na zvezni ravni, ne pa tudi za ukrepanje na drugih ravneh vladanja (kantoni, občine), za področje socialnega zavarovanja in v primeru izjemnih izdatkov. Da bi preprečili zlorabe pri slednjih, je predvidena sprememba zakonodaje, ki naj bi začela veljati leta 2011. OECD (2007a, 5) in IMF (2008, 24) še opozarjata, da bi bilo treba nameniti več pozornosti srednjeročnemu načrtovanju zveznih javnih financ in medčasovni bilanci javnih financ, v okviru katerih so poleg kratkoročnih izdatkov bolje zajeti tudi izdatki za socialno zavarovanje. Boljše obvladovanje srednje- in dolgoročnih javnih financ naj bi omogočilo Poročilo o dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Poročilo analizira dolgoročno (50-letno) gibanje javnih financ in upošteva tudi demografska gibanja, ki sicer niso upoštevana pri pripravi letnih proračunov. Na njegovi osnovi bodo pripraviti razvojne scenarije, v katerih bodo predstavljene pričakovane posledice. Prvič ga bodo uporabili za načtovanje javnih financ v 162 obdobju 2009-2011. Vsekakor naj bi to povečalo zavedanje javnosti o potrebnosti dolgoročnih sprememb. Izpostavljeno področje je socialno zavarovanje (socialno varstvo, pokojnine, zdravstvo in izobraževanje). Pričakovati je, da naj bi se s staranjem povezani izdatki do leta 2050 povečali za 5 odstotnih točk. Bistvenega pomena je, da bodo analizi sledili konkretni ukrepi. Preveliko povečanje izdatkov za socialo bi lahko ogrozilo financiranje javnih storitev, ki povečujejo potencialno gospodarsko rast (predšolska vzgoja, izobraževanje, uveljavljanje zakonodaje o varstvu konkurence) (OECD 2007a). Slika 8: Proračunski primanjkljaj v Švici in v Sloveniji (v % bruto domačega proizvodaf^'^ 0 Švica M Slo\eraja Leta Opombe: "Za Slovenijo po metodologiji ESA 95. Izračun temelji na metodi za ugotavljanje presežnega primanjkljaja. Za Slovenijo pomladanska napoved Evropske komisije za leto 2008. "Za Švico podatki OECD na osnovi nacioalnih računov. Za leto 2008 napoved OECD. Vir: A ustrian National Bank - International Comparisons (2008). Pohvalno je, da se je zvezna vlada lotila analize izdatkov, da bi ugotovila, katere naloge so prednostne in kje so mogoči prihranki (EFD 2008a, 9). Do leta 2015 želi Švica stabilizirati delež javnih izdatkov v bruto domačem proizvodu. V letošnjem ietu naj bi analizo zaključili in v drugi polovici leta že uvedli ustrezne/potrebne zakonodajne spremembe. Med področji, ki jim bo predvidoma namenjena posebna pozornost (beri višja stopnja rasti sredstev), so izobraževanje in raziskave. Izdatki za te namene naj bi se do leta 2015 povečevali v povprečju za 4,5 % letno. Boljša porazdelitev pristojnosti za financiranje raznih izdatkov med zvezno vlado in kantoni (občinami) naj bi povečala transparentnost in zagotovila bolj učinkovito rabo sredstev (npr. financiranje dela zavodov za zaposlovanje in nadomestila/pomoč za brezposelne, ponudba javnih storitev). V Švici je leta 2006 celotno davčno breme (skupni znesek davkov in prispevkov za socialno varnost) predstavljalo 30,1 % bruto domačega proizvoda inje bilo nižje od slovenskega (39 %), od povprečja držav OECD (36,2 %) in od povprečja 25 držav Evropske unije (39,7 ^^ Podatek Eurostata za leto 2005 (European Communities 2007). Ponderirano povprečje; aritmetično povprečje je znašalo 37,8%. 163 (OECD 2008b). V primeijavi z letom 1970 je delež davkov in prispevkov višji skoraj za polovico, še posebej zelo so se povečali socialni prispevki. Po letu 1990 se vrednost davčnega bremena v Švici zvišuje hitreje kot v drugih državah OECD (BFS 2008f). Posredni davki predstavljajo manjši del skupnih davčnih prihodkov (ESVT 2008). Njihov delež je leta 2005 znašal 23,6 %, kar je bilo manj od povprečja starih članic EU (31,2 %), od povprečja vseh držav OECD (32,7 %) in manj od povprečja evropskih držav, članic OECD (33,1 %). Davčne obremenitve podjetij so v Švici relativno ugodne. Država se je leta 2008 uvrstila na 15. mesto pri razvrščanju 178. držav glede davkov na poslovnem področju (World Bank).^^ Slovenija seje pri tem kazalcu uvrstila na 63. mesto. Davki od dobičkov podjetij so leta 2005 predstavljali 2,6 % bruto domačega proizvoda, medtem ko je povprečje OECD znašalo 3,7 %, povprečje evropskih članic OECD pa 3,5 %. Davki od dohodkov fizičnih oseb so leta 2005 znašali 10,6 % švicarskega bruto domačega proizvoda in so bili nekoliko višji od povprečja vseh držav OECD (9,2 %) ter od povprečja evropskih članic OECD (9,1 %) (ESVT 2008). V Sloveniji so leta 2006 davki na dohodek in dobiček predstavljali 9,3 % bruto domačega proizvoda. Kljub razmeroma nizkemu davčnemu bremenu ga želi Švica z davčnimi spremembami še zmanjšati in spodbuditi podjetniško aktivnost. S projektom »Reforma podjetniških davkov II« {Unternehmenssteuerreform II) želijo izboljšati pogoje poslovanja in delovanja majhnih in srednje velikih podjetij (EFD 2008b, 9).^° Ukrepi bodo pričeli veljati v naslednjem letu. Med drugim bodo odpravili dvojno obdavčitev dividend na zvezni ravni za delničarje, ki presegajo 10 % lastniški delež. Negativna posledica te ureditve je, da lastniki v želji po ohranitvi 10 % deleža ne bi podprli morebitnih (potrebnih) dokapitalizacij. Zato OECD (2007a) predlaga, da naj bo dvojna obdavčitev dividend odpravljena za vse lastnike, manjkajoča davčna sredstva pa naj država zbere z zmerno obdavčitvijo kapitalskih dobičkov. Spremembe se obetajo tudi pri davku na dodano vrednost, da bi izboljšali njegovo učinkovitost in zmanjšali administrativne stroške, povezane s pobiranjem, ki znašajo okrog 9 % vseh prihodkov. To naj bi dosegli s poenostavitvijo pravil, z uvedbo ene stopnje v višini 6,1 %, namesto dosedanjih treh stopenj, in z odpravo čim večjega števila obstoječih 25. izjem (EFD 2008a). Predmet razprave je tudi znižanje stopenj davka na dobiček pri neposrednih davkih na zvezni ravni (EFD 2008b, 9). Poleg relativno nizkega deleža davkov in prispevkov v bruto domačem poizvodu je v Švici nizek tudi delež izdatkov v bruto domačem proizvodu. Po podatkih OECD (EFV 2008) je ta delež znašal leta 2006 34,4 %, a se je v primerjavi z letom 1970 povečal za slabo polovico. Kar tretjina vseh izdatkov je namenjenih za socialo in zdravstvo, kar je lahko še posebej problematično zaradi staranja prebivalstva (BFS 20081). Zadolženost javnega sektorja je v Sloveniji, kjer vrednost javnega dolga predstavlja slabo tretjino bruto domačega proizvoda, manjša od švicarskega (slika 9). Zadolženost obeh držav je nizka tudi v mednarodnih primerjavah. Delež dolga se je v Švici povečal predvsem v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je v enem desetletju podvojil. K rasti zadolženosti so prispevale 29 Kazalec upošteva velikost davkov in prispevkov, kijih mora plačati oziroma odvesti srednje veliko podjetje v Švici, kakor tudi administrativni napor pri izpolnjevanju in upoštevanju davčnega režima. Spremembe v prvem projektu (»Reforma podjetniških davkov I« oziroma Unternehmenssteuerreform I) so bile namenjene okrepitvi vloge Švice kot mesta za poslovanja holdinških družb in zmanjšanju davčnih obremenitev poročenih parov in parov, kjer sta oba zaposlena. 164 vse ravni javnih financ. Visoka gospodarska rast in prodaja presežnih rezerv zlata sta precej prispevali k zmanjšanju bruto dolga po letu 20005 (BFS 2008f, 2). Za plačilo obresti so leta 2005 namenili 6,7 % vseh davčnih prihodkov. Slika 9: Javni dolg v Švici in v Sloveniji (v % bruto domačega proizvoda) ab H S\ica □ Slo\enija 68 58 48 38 28 18 8 -2 57,7 57,4 58,5 59,6 59,1 58,8 m 1 J Leta 58^3 237r 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Opombi: °Po metodologiji ESA 95. ^Pomladanska napoved Evropske komisije za leto 2007. Vir: Austrian National Bank - International Comparisons. 1.1.3 Ekonomski odnosi s tujino Obe obravnavani državi sta odprti gospodarstvi, ki sta vpeti v mednarodne tokove dobrin in storitev, večje deleže izvoza in uvoza proizvodov ter storitev v bruto domačem proizvodu pa dosega Slovenija (slika 10). 165 Slika 10: Delež izvoza in uvoza blaga in storitev v bruto domačem proizvodu v Švici in v Sloveniji (v %) 2007 2002 2007 I " 2002 54,S 47 37,J □ Izvoz n\ Uvoz 20 40 60 80 100 120 140 160 Vir: Eurostat - Economy and Finance, Annual National Accounts (21. 6. 2008). y mednarodni menjavi je izrazito pozitiven in visok presežek tekočega računa značilen za Švico, v letu 2002 pa tudi za Slovenijo (slika 11). Tako visok presežek najdemo le v redkih državah. V OECD je imela višje deleže le Norveška, pa še ta v letu 2006 zaradi prihodkov od prodaje nafte, medtem ko Švica nima pomembnih virov naravnih bogastev (Jarrett in Letremv 2008). Švicarski tekoči račun je odraz visoke ravni dohodka na prebivalca, starajočega prebivalstva in dejstva, daje država eden od pomembnih svetovnih finančnih centrov. Hkrati pa je njegova vrednost delno precenjena (napihnjena) zaradi pravil o beleženju mednarodnih transakcij v plačilni bilanci (IMF 2008, 30). Ocene mednarodnih institucij o napihnjenosti tekočega računa znašajo od 1,5 do 7 odstotnih točk bruto domačega proizvoda (Jarrett in Letremy 2008, 6). Saldo tekočega računa v Švici je predvsem odraz gibanj salda dohodkov in storitev (slika 12). Na vrednost skupnega presežka tekočega računa najbolj vpliva saldo bilance dohodkov. Zaradi številnih tujih delavcev in s tem povečanja odlivov pa saldo dohodkov od dela izkazuje strukturni primanjkljaj. Povečani prilivi dohodkov od investicij so posledica velike vrednosti švicarskega neto tujega premoženja, še posebej neposrednih tujih investicij. Po podatkih UNCTAD-a (2007) je delež neposrednih tujih naložb Švice v tujini leta 2006 predstavljal 144,1 % njenega bruto domačega proizvoda in se je v primerjavi z letom 1990, ko je znašal 27,9 %, povečal za več kot 400 %. V Švici so neposredne tuje naložbe leta 2006 predstavljale 166 54,7 % bruto domačega proizvoda. V Sloveniji je bil ta delež bistveno manjši inje leta 2005 znašal 21,6 %. Slika 11: Saldo tekočega računa v Švici in v Sloveniji (v % bruto domačega proizvodaf Švica Slovenija 20,0 -10,0 Leta Opomba: "Pomladanska napoved Evropske komisije za leto 2008. Vir: EC - Ameco database. Motiv za vlaganje v tuje premoženje so tudi relativno nizki donosi domačega premoženja, kar lahko spodbuja t. i. preneseno trgovanje {carry trade). V želji po zaslužku vlagatelji najemajo posojila v valutah z nizko obrestno mero in jih nalagajo na trge, kjer so obrestne mere višje. Investitorji običajno pričakujejo, da se bo vrednost valute z nizkimi obrestnimi merami povečala, vendar pa je bilo v zadnjem času veliko investitorjev, ki so šli v tovrstne transakcije brez zavarovanja (Jarrett in Letremy 2008, 16-17). Po mnenju avtorjev je preneseno trgovanje precej prispevalo k manjši vrednosti franka. Hkrati avtorja izpostavljata, da mora biti gospodarstvo dovolj fleksibilno in mobilno, v kolikor bi zaradi hitre repatriacije sredstev prišlo do apreciacije domače valute. Za gibanja na tekočem račimu pa je končno pomemben tudi presežek domačega varčevanja nad investicijami. V bilanci storitev so najpomembnejši prihodki od storitev, ki jih ponujajo banke in zavarovalnice. Uspešno poslovanje tega sektoija je dobro kompenziralo manj ugodna gibanja v turističnem sektorju. 167 Slika 12: Gibanje saldov posameznih bilanc tekočega računa v Švici (v milijonih švicarskih frankov) • Storitve —k— Ebhodek X Tekjči transferi —•— Tekoči račun 100000 80000 -40000 Leta Vir: SNB (2008c). Za izvoz in uvoz Švice je zelo pomembno območje Evropske unije. Kar 63 % celotnega švicarskega^ izvoza je leta 2007 šlo na trge Evropske unije. Najpomembnejša trgovinska partnerica Švice je Nemčija, kamor Švica izvozi dobro petino svojega blaga (tabela 6). Nemčiji z bistveno nižjimi deleži sledijo ZDA, Italija, Francija, Velika Britanija in Španija. Tudi na uvozni strani so najpomembnejše trgovske partnerice Švice predvsem države Evropske unije oziroma Nemčija. Tako je Švica leta 2007 iz Evropske unije uvozila 81,9 % vsega blaga, delež uvoženih izdelkov iz Nemčije pa je predstavljal dobro tretjino celotnega švicarskega uvoza. Med prvimi petimi uvoznicami v Švici najdemo poleg držav Evropske unije na četrtem mestu ZDA. V strukturi menjave Slovenije sta leta 2007 predstavljala tako izvoz kot uvoz v Švico manj kot odstotek celotnega slovenskega izvoza (uvoza) (BS 2008). Tabela 6: Najpomembnejše švicarske trgovinske partnerice leta 2007 (v % celotnega švicarskega izvoza oziroma uvoza) Vir: SNB (2008c). 1 \o/ l/\o/ 0/ /o 0/ /0 Nemčija 33,9 Nemčija 20,8 Italija 11,2 ZDA 9,3 Francija 9,7 Italija 8,9 ZDA 5,1 Francija 8,4 Nizozemska 4,8 V. Britanija 4,8 Avstrija 4,4 Španija 3,8 EU-27 81,9 EU-27 63,0 Gibanja na tekočem računu se odražajo tudi v kapitalskem delu bilance. Pred letom 1980 so presežke tekočega računa vlagali v tuje delnice in obveznice, danes pa so bistveno pomembnejše neposredne tuje naložbe. Švica se glede na tokove neposrednih investicij uvršča 168 med neto izvoznice kapitala. Po podatkih OECD (2007c, 11) je obseg kumulativnih neto tokov izvoza v obdobju 1997-2006 znašal 215 milijard ameriških dolarjev. To uvršča Švico za Francijo (391 milijard), Japonsko (277,5 milijarde) in Veliko Britanijo na četrto mesto neto izvoznikov med državami OECD v tem obdobju. Pri kumulativnih odlivih seje uvrstila na 10. mesto in pri prilivih na 12. mesto. Največ švicarskih neposrednih investicij je v državah Evropske unije (41,4 % vseh investicij v tujini).^^ Na prvih petih mestih med članicami Evropske unije najdemo Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Nizozemsko in Luksemburg. V Severni Ameriki je 23,7 % vseh švicarskih neposrednih tujih investicij v tujini, od tega odpade večji del na ZDA. V južni in srednji Ameriki, kjer je skupaj 17,9 % vseh švicarskih neposrednih tujih investicij v tujini, pa je največji del investicij usmeijen v tamkajšnje offshore finančne centre. V manjši meri pa je Švica prisotna v rastočih azijskih gospodarstvih. Delež investicij v ta območja je le 8,4 %. Med industrijo so največji prejemniki švicarskega kapitala v tujini proizvodnja kemikalij in umetnih mas (19,1 % vseh švicarskih investicij v tujini konec leta 2006). Večji del švicarskih naložb v tujino je usmerjenih predvsem v finančne storitvene dejavnosti (59,5 % konec leta 2006). Največ naložb je šlo v podjetja, ki ponujajo finančne storitve in holdinške družbe (23,7 % vseh švicarskih naložb v tujini). Na drugo mesto se je uvrstil zavarovalniški sektor (15,3 %), več kot deset odstotkov švicarskega kapitala pa je šlo še v bančni sektor (14,1 %). Najpomembnejši tuji investitorji v Švico prihajajo iz starih članic Evropske unije. Med prvimi petimi državami najdemo štiri evropske države z izjemo ZDA, ki so bile konec leta 2006 na drugem mestu. Sicer pa si sledijo Nizozemska, Francija, Nemčija in Luksemburg. Kapital se steka predvsem v podjetja storitvenega sektorja (82,1 % leta 2006). Daleč na prvem mestu so podjetja, ki nudijo finančne storitve in holdinške družbe (45,3 % vseh tujih investicij v Švici). Sledita jim trgovina (13,2 %) in bančni sektor (12,1 %). Švica se je leta 2008 uvrstila na 16. mesto med 178. državami glede na to, kako enostavno je poslovanje v njej. Skupen položaj države je odvisen od večjega števila kazalcev poslovanja, med drugim so upoštevani sistem zaposlovanja in odpuščanja, podatki o tem, kako enostavno je začeti in prenehati s poslovanjem, dostop do posojil ipd. V primerjavi z letom 2007 je Švica izgubila eno mesto. Posebej nizko je razvrščena pri zaščiti investitorjev (158. mesto), medtem ko seje pri vseh ostalih kazalcih uvrstila do 40. mesta (World Bank 2008). V svojem letnem poročilu o neposrednih tujih naložbah je UNCTAD (2007) v letu 2006 rangiral 141 držav po posebnem indeksu, s katerim so merili dejansko velikost pritokov neposrednih naložb {inward FDI performance index). Izračunali so ga kot količnik med deležem pritokov neposrednih tujih naložb posamezne države v globalnih tokovih neposrednih tujih naložb in deležem bruto domačega proizvoda izbrane države v svetovnem bruto domačem proizvodu. Na podlagi povprečnih vrednosti za obdobje 2004-2006 se je Švica leta 2006 uvrstila na 90. mesto (vrednost količnika 1,044), leto poprej pa je bila uvrščena šele na 101. mesto. Slovenija je bila z vrednostjo količnika 0,747 na 103. mestu. Poleg tega so na osnovi 12 različnih spremenljivk izračunali še indeks privlačnosti države za neposredne tuje investicije {inward FDI potential index), ki kaže, kakšen bi lahko bil potencialni pritok neposrednih tujih investicij. Med spremenljivkami so med drugim ^^ Prikaz na podlagi podatkov o stanju neposrednih tujih investicij konec leta 2006 (SNB 2008c). 169 upoštevane razpoložljivost informacijske in komunikacijske infrastrukture, lokalne tehnološke zmogljivosti, razpoložljivost visokokvalificirane delovne sile ipd. Indeks je izračunan na osnovi podatkov za obdobje 2003-2005. Pri tej razvrstitvi je Švica leta 2005 zasedla 21. mesto, Slovenija pa 33. mesto. Obe državi se na podlagi podatkov za obdobje 2003-2005 uvrščata med države z velikim potencialom, ki pa ga ne izkoriščata dobro (t. i. below potential). Po indeksu, ki meri velikost odlivov neposrednih naložb {outward FDI performance index), je Slovenija med 128. državami zasedla leta 2006 32. mesto, Švica pa je bila pričakovano uvrščena visoko, in sicer na četrto mesto. 1.2 Razvitost in razvojne možnosti opazovanih gospodarstev V tem poglavju predstavljamo nekatera primerjalna gibanja na področju realne konvergence in razvojnih možnosti izbranih gospodarstev. Realno konvergenco običajno ugotavljamo s primerjavo vrednosti bruto domačega proizvoda na prebivalca med različnimi državami. Dejavniki, ki omogočajo državi, da bo dolgoročno dosegala gospodarsko rast, so povezani z obsegom in kakovostjo proizvodnih dejavnikov, to je človeškega in fizičnega kapitala. Poglejmo najprej gibanje vrednosti bruto domačega proizvoda na prebivalca po pariteti kupne moči (tabela 7). Medtem ko Švica presega povprečni bruto domači proizvod na prebivdca sedemindvajseterice, Slovenija^za njim zaostaja, vendar so odstopanja pri obeh iz leta v leto manjša. Tudi zato bo morala Švica uresničiti načrte za povečanje konkurence na domačem trgu in izboljšati pogoje za dolgoročno rast. Slovenija je leta 2006 med desetimi novimi članicami zasedla drugo mesto, takoj za Ciprom. Tabela 7: Primerjava bruto domačega proizvoda na prebivalca, PPP standard, EU-27 = 100 2m\ :iHJ2 20(14 20(r' 2IMIS Švica 149.2 144,7 39.8 34.6 134,7 iD 132.2 Slovenija 77,7 78,8 81,2 85,3 «7,7 yu,5 Opombi: "Ocena. Napoved. Vir: Eurostat - Economy and Finance, Main Economic Indicators (20. 6. 2008). Za oceno realne konvergence in zmožnosti dolgoročne rasti je pomemben tudi fizični kapital, kazalec zanj pa naj bi bila po predlogu Martinove in Velasqueza (2001) akumulirana vrednost izdatkov za raziskave in razvoj. V pričujočem primeru prikazujemo razvojne zmožnosti s podatki o deležu bruto investicij v osnovna sredstva in deležu izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu. 170 Slika 13: Delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto domačem proizvodu (v %f Q ELt27 m Švica □ SIo^enija Opomba: "Pomladanska napoved Evropske komisije za leto 2008. Vir: Euros tat - Economy and Finance, National Accounts (21. 6. 2008). S slike 13 je razvidno, da je imela največji delež bruto naložb v osnovna sredstva v bruto domačem proizvodu Slovenija. V Švici je opazovani delež blizu povprečja Evropske unije. Na sliki 14 prikazujemo delež izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu. Raziskava European Policy Committee (EPC 2002) je pokazala izrazito zvezo med izdatki za raziskave in razvoj ter rastjo produktivnosti, ki posledično pomaga pri doseganju realne konvergence. Cilj, ki si gaje zadala Evropska unija, je 3-odstotni delež izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu. Iz prikaza je jasno vidno, da je še najbližje ciljni vrednosti 3 % Švica, medtem ko Slovenija bistveno bolj zaostaja za zastavljenim ciljem. 171 Slika 14: Bruto izdatki za raziskave in razvoj glede na vir sredstev (v % bruto domačega proizvoda) 2006 2000 2004 2000 ^55 a09 o,5e 0,09 0,6ć 0^9 0,11 P aCG □ Podj^ja □ Država □ Tiyina 0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 Vir: Eurostat - Science and Technology - R&D Expenditure (5. 6. 2008). Glede na obseg sredstev, ki jih namenja raziskavam in razvoju, dosega Švica visoko mesto v mednarodnih primerjavah inovativnosti. Rezultati sedmega Evropskega sistema inovacijskih kazalnikov (EIS)^^ (EC 2007) uvrščajo Švico, skupaj z Dansko, Finsko, Nemčijo, Izraelom, Japonsko, Švedsko, Veliko Britanijo in ZDA, v skupino inovacijskih voditeljev. Poleg tega je Švica zelo učinkovita tudi pri prenosu znanja v prakso in ustvarjanju intelektualne lastnine. Vendar pa se njen relativni položaj slabša, saj številne druge, še posebej razvijajoče se države, bolj dinamično izpopolnjujejo svoje inovacijske kapacitete. Vedno več švicarskih podjetij izvaja aktivnosti R&R v tujini. Zato bi morala Švica (OECD 2006) med drugim oblikovati sistematično inovacijsko politiko, ki bi ustrezno upoštevala nacionalne interese, in povečati delež javnih sredstev za raziskave v bruto domačem proizvodu (na Finskem in na Švedskem znaša več kot odstotek bruto domačega proizvoda). Več javnih sredstev bi bilo treba nameniti za neposredno podporo raziskavam v zasebnem sektorju, da bi bile inovacije bolj ciljno usmerjene in bi zadovoljile potrebe gospodarstva. S 6 % povišanjem javnih sredstev za R&R v naslednjih letih namerava vlada okrepiti raziskovalno dejavnost (EIU 2007, 28). 32 Evropski sistem inovacijskih kazalnikov {European Innovation Scoreboard) na podlagi 25 kazalnikov meri inovacijsko uspešnost članic Evropske unije, držav EFTA in Hrvaške, Turčije, Japonske, ZDA, Avstralije, Kanade in Izraela. Nastal je na pobudo Evropske komisije kot pomoč za ocenjevanju napredka pri uresničevanju lizbonske strategije (EC 2007). 172 Človeški kapital nastaja kot posledica investiranja v izobraževanje, zdravje, kot posledica nenehnega izobraževanja ob delu, seveda pa ne smemo pozabiti na prirojene sposobnosti. Bistvena značilnost vseh teh naložb je, da povečujejo posameznikovo produktivnost tako na trgu dela kakor tudi na področju drugih netržnih aktivnosti (CSLS 2001, 5). Za prikaz ravni človeškega kapitala smo upoštevali podatke o odstotku prebivalcev, ki imajo doseženo srednješolsko izobrazbo in se izobražujejo, ter podatke o strukturi univerzitetnih diplomantov. Iz podatkov v tabeli 8 izhaja, da na področju dosežene formalne srednješolske izobrazbe prebivalcev Slovenija presega povprečje Evropske unije in zastavljeni evropski cilj, po katerem naj bi v letu 2010 vsaj 85 % vseh oseb, starih 22 let, imelo srednješolsko izobrazbo (EC 2007b, 12). Nasploh je v novih članicah delež prebivalcev z doseženo srednješolsko izobrazbo visok. Tako ne čudi podatek, da so prva tri mesta v celotni Uniji pri tem kazalcu leta 2007 zasedle Češka republika. Poljska in Slovenija. Obe obravnavani državi dosegata ugodne rezultate pri izobraževanju mladih po zaključeni osnovni šoli. V Švici je bilo leta 2007 7,6 % prebivalcev v starostni skupini od 18-24 let, ki niso nadaljevali z izobraževanjem. Poklicno izobraževanje je v Švici bistveno bolj obsežno in pomembno kot v števibih drugih evropskih državah. Vanj je vključenih 70 % mladih, ki običajno opravljajo prakso v podjetjih, del časa pa preživijo v razredu (EIU 2007, 17). Tudi pri tem kazalniku tako Švica kot Slovenija dosegata zastavljeni evropski cilj. Sicer pa po tem kazalniku dosegajo najboljše rezultate nove članice Unije. Na prvih treh mestih so bile leta 2007 Slovenija, Poljska in Slovaška. Tabela 8: Izbrani kazalci za področje izobraževanja v letih 2002 in 20QT "u |>rchi\iilcc\. Ui iiii:i \s:ij smln}e.šc)lsku i/olini/ho*' 2002 Švica 79,4 2007 78,1^ '!o pivhi\:ilci'\. ki pivdiiiisiio 7:iKl jiičijo i/.ohiii/evsiiiji''' 2002 I "•« pi'cl)iv:iici-\. ki M-\.si'/i\ IjciijNkn i/ol)i*:i/ii,|cj()' 6,7 7,6 35,8 22,5^ Slovenija 90,7 91,5 4,8' 4,3' 7.3 14,8 EU-27 76,7 78,1 17,1 14,8 7,2 9,7^ EU (2010) 85 % 10% 12,5 % Opombe: "Podatki na osnovi ankete o delovni sili. "V starostni skupini od 20-24 let. ^Delež prebivalcev v starosti od 18-24 let, ki se ne izobražujejo in imajo doseženo osnovnošolsko izobrazbo. ^Nezanesljiv podatek. "Odstotek odraslih prebivalcev v starostni skupim od 25-64 let, ki se izobražujejo. ^Leto 2006. ^Začasna vrednost Vir: Eurostat - Population and Social Conditions, Education and Lifelong Learnins (20 5 2008) EC (2007b). 6 1 • y, Delež javnih sredstev za izobraževanje v švicarskem bruto domačem proizvodu (6 %) je bil leta 2004 večji od povprečja držav OECD (5,2 %). V mednarodni primerjavi znanja (projekt PISA) v letu 2003 so švicarski učenci dosegli dobre rezultate v znanju matematike, medtem ko so bile njihove povprečne ocene pri drugih predmetih in pri pismenosti nižje od povprečja držav OECD. Primerjava je še pokazala, da se v Švici dosežki učencev bistveno bolj kot v drugih državah razlikujejo glede na to, iz katere regije prihajajo učenci in glede na družbenoekonomske razmere, v katerih živijo. Ti rezultati so zato spodbudili razpravo o potrebi po boljšem nadzoru nad kakovostjo izobraževalnega procesa in nacionalni harmonizaciji izobraževalnih sistemov, ki so sedaj v pristojnosti kantonov (OECD 2007d, 17). 173 Izjemnega pomena za ohranjanje sposobnosti za delo in večjo zaposljivost delovne sile je vseživljenjsko učenje. Cilj Evropske unije je do leta 2010 povečati povprečni delež izobraževanja odrasle populacije na 12,5 % (EC 2007b). To je še zmeraj bistveno manj od treh najboljših držav, Danske, Velike Britanije in Finske, kjer je delež leta 2006 znašal preko 23 %. V primerjavi s Slovenijo dosega Švica boljše rezultate, vendar tudi ta kazalnik, podobno kot ostala dva, kaže na poslabšanje razmer v Švici. Tabela 9: Visokošolska statistika v letih 1999 in 2005 '."u (lipioiiKiiitov s podnK'jii (irii/hosloviiili in pnsIoMlill kT pr:i\i) ijL' "^tL-v il(i diploinaiilov nn KMMl pn-l)i\:tkT\ \ slaniNini slinpini -2') li-l 1999 2005 1999 2005 1999 2005 j Švica 40,3 23,0 57,5 Slovenija 41,1 45,5 23,2 18,4 36,3 53,6 EU-27' 32,6' 36,2 24,8' 22,7 - - Vir: Eurostat ~ Population and Social Conditions, Education and Training (29. 2. 2008). Za povečanje konkurenčnosti v prihodnosti bo še kako pomembna dobro izobražena delovna sila. Zaradi močnega poklicnega izobraževanja je v Švici delež tistih, ki nadaljujejo z univerzitetnim študijem, relativno manjši v primerjavi z drugimi razvitimi državami (OECD 2007d, 14). Leta 2003 se je na univerzo vpisalo 38 % populacije, medtem ko je povprečje držav OECD znašalo 53 %. Podobne stopnje kot za Švico so značihie tudi za države, ki mejijo nanjo: Francija (39 %), Nemčija (36 %) in Avstrija (35 %). Povpraševanje po kvalificirani delovni sili so tako zadovoljili s tujo delovno silo, številna podjetja pa so raziskovalno razvojne aktivnosti prenesla v tujino. V nasprotju s Slovenijo je delež diplomantov s področja naravoslovnih in tehnoloških ved v strukturi diplomantov večji, medtem ko je delež diplomantov družboslovnih ved manjši. Za univerzitetno izobraževanje namenja Švica precej sredstev, tako da so izdatki na študenta med najvišjimi v državah OECD. Kljub temu pa je njihov delež v bruto domačem proizvodu majhen, kar je predvsem posledica manjšega števila študentov (EIU 2007, 17). Temeljni kazalec različnih prikazov zdravja je zmeraj pričakovana življenjska doba ob rojstvu. V Švici, v Sloveniji in tudi v povprečju Evropske unije so med letoma 1996 in 2005 dosegli napredek na tem področju (slika 15, slika 16). 174 Slika 15: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v letu 1996 ■ab moški □ žensl® H skiq:!^ EU-12 EQ-15 EU-27 Slo\enija Švica 1L5_ 75,6 77,8 76.4 75,2 ]79 □ 81,0 79,8 ,1 65 70 75 80 85 Opombi: "EV-15 so stare članice EU. ''EU-12 so nove članice EU. Vir: WHO - Health for all database. V novih članicah seje pričakovana življenjska doba v obdobju 1996-2005 povečala za 3,6 %, še zmeraj pa absolutno gledano precej zaostaja za starimi članicami, kjer je bila leta 2005 79,7 leta. Najboljše rezultate dosega Švica. Slika 16: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v letu 2005"^'' moški □ ženste 0 slop^ EU-12 EU-15 HJ-27 SIo\ernja Švica ,0 79,7 .•.•••-•.•.•.•.-.'I 78 1 76,8 J 82,6 75,4 ,0 65 70 75 80 85 Opombe: "EU-15 so stare članice EU. ''EU-12 so nove članice EU. 'Švica namesto 2005 leto 2004. Vir: WHO - Health for all database. 175 Za oceno ravni človeškega kapitaia pa ni pomembna le pričakovana življenjska doba, temveč tudi njena kakovost, zaradi česar v nadaljevanju predstavljamo podatek o popravljeni pričakovani življenjski dobi, ki upošteva zdravje (t. i. HALE - healthy life expectancy). Ta kazalec nam v povprečju pove, koliko "zdravih" let lahko pričakuje novorojenec. Pri izračunu tega kazalca upoštevamo podatke o smrtnosti in podatke o deležu bolnih. Absolutna pričakovana doba je v tem ^primeru v Sloveniji še krajša kot pa pri običajnem prikazu in je znašala 69 let. Prebivalci Švice, rojeni leta 2003, lahko pričakujejo, da bodo v povprečju dočakali 73 zdravih let, kar pomeni 4 leta več kot Slovenci. Gledano relativno pa razlike niso bistvene. V Švici je bila pričakovana življenjska doba, merjena s kazalcem HALE, v letu 2003 za 9,9 % krajša od siceršnje, v Sloveniji pa za 10,4 %. 176 2. PRIMERJAVA MALOPRODAJNIH CEN MED SLOVENIJO IN ŠVICO Agregatna censka pariteta predstavlja nacionalno raven cen. Različne značilnosti menjalnih in nemenjalnih dobrin so osnova za večino teorij nacionalne ravni cen (Officer 1982; Kravis in Lipsey 1983; Dombush 1987). Če odmislimo trgovinske in druge ovire ter transportne stroške, naj bi mednarodna menjava izravnavala cene menjalnih dobrin med državami. Cene nemenjalnih dobrin pa so med državami različne predvsem zato, ker previsoki transportni stroški omejujejo njihovo mednarodno menjavo (Dornbusch 1987). Do definicije nacionalne ravni cen nam pomaga predpostavka, da imamo v gospodarstvu tri skupine dobrin: izvozne in uvozne, ki skupaj predstavljajo menjalne dobrine, ter nemenjalne dobrine. Cene menjalnih dobrin se določajo z mednarodno menjavo (Clague 1988): Pi =PI -DT (1), P2 ==P^DT (2), kjer so pi* in p2* cene izvoznih in uvoznih dobrin v bazni državi, DT pa devizni tečaj, definiran kot število enot domače valute za enoto valute bazne države. Cene ps so cene nemenjalnih dobrin in na njih ne vpliva mednarodna menjava. Pariteta kupne moči je: PKM = Pl vPw a/ vPa/ h. vP3y (3), kjer so a, b in c ponderji. Njihov seštevek je enak 1 in so po Geary-Khamisovi metodi enaki za vse države (Geary 1958; Khamis 1972; 1984). Nacionalna raven cen je tako enaka: NRC = PKM DT P3 NC p;-DT (4). Zaradi mednarodne menjave naj bi bile cene menjalnih dobrin enake v vseh državah. Raven cen pa se med državami razlikuje zaradi razlik med cenami nemenjalnih dobrin. Tako pravi teorija. Empirične analize kažejo drugače. Na ravni končnega povpraševanja niti cene menjalnih dobrin niso enake med državami (Clague 1988). Države v tranziciji so imele v preteklem sistemu izrazite censke disparitete, zato cene menjalnih dobrin v teh državah še danes niso izenačene. To velja tudi za Slovenijo (Žižmond 1992a; 1992b; Kiačun in Žižmond 1995). 2.1 Nacionalna raven cen v Sloveniji marca 2008 Nacionalno raven cen smo v Sloveniji izračunali po naslednji enačbi: 177 Nacionalna _ Agregatna censka pariteta ^^^ ACP ^^^ raven cen Tečaj Evropske centralne banke TECB (5). Tabela 10 predstavlja agregatno censko pariteto, izračunano na osnovi censkih paritet posameznih izdelkov in storitev. Tabela 10: Agregatna censka pariteta in nacionalna raven cen marca 2008 7. ACP = agregatna censka pariteta vzorca 8. TECB = tečaj Evropske centralne banke 0,4580 EUR/CHF 0,6361 EUR/CHF 9. Nacionalna raven cen v Sloveniji: (ACP* 100) 72,00 Marca 2008 je bila raven maloprodajnih cen v Sloveniji glede na vzorec za 28 % nižja kot v Švici. 178 3. RELATIVNA KUPNA MOC POVPREČNIH SLOVENSKIH NETO PLAČ Relativna kupna moč slovenskih neto plač nam pove, koliko odstotkov dobrin lahko kupi zaposleni Slovenec s svojo povprečno neto plačo v Sloveniji manj oziroma več kot zaposleni Švicar s svojo povprečno neto plačo v Švici. V ta namen moramo pariteto neto plač (PW) deliti z že izračunano agregatno censko pariteto (ACP): PW RKM=--(6). ACP ^ Pri tem velja poudariti, da so izračuni le približni, zlasti zaradi neprimerljivosti storitev, zaradi različnih ugodnosti družbenega standarda (zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem itd.), različnega obsega sive ekonomije, različne strukture gospodarstva in podobno. 3.1 Relativna kupna moč povprečnih slovenskih neto plač marca 2008 Plače za delo v tekočem mesecu so izplačane v prihodnjem mesecu. Tako so plače, ki so na voljo za porabo v opazovanem mesecu, izplačane za delo, opravljeno v predhodnem mesecu. Zato so v tabeli 11 navedene neto plače, ki so bile izplačane marca 2008 za delo v februarju istega leta. Tabela 11: Povprečne mesečne neto plače, razpoložljive za porabo v marcu 2008 Povprečne neto plače v Sloveniji 864,50 EUR Povprečne neto plače v Švici (ocena) 4743,11 CHF Povprečne neto plače v Švici (TECB=0,6361 EUR/CHF) 3017,01 EUR V absolutnem smislu so bile povprečne mesečne neto plače v Sloveniji marca 2008 za 71,4 % nižje kot v Švici oziroma so bile švicarske plače za 249,0 % višje od slovenskih. Zaradi različnih ravni cen je notranja kupna moč plač drugačna. Pariteta plač je: W (7). 0,1823 EUR/CHF. 4.743,1 ICHF Sedaj lahko uporabimo enačbo 6 in izračunamo relativno kupno moč (RKM) povprečnih slovenskih neto plač: RKM= 1^ = ^ = 0,3980. ACP 0,4580 S svojo povprečno plačo je lahko Slovenec v marcu 2008 v Sloveniji kupil 60,2 % dobrin manj, kot jih je zmogel zaposleni Švicar s povprečno neto plačo v Švici. 179 4. RAVNI GENSKIH PARITET BLAGOVNIH SKUPIN ~ ABSOLUTNA PRIMERJAVA (marec 2008) Z absolutno primerjavo censkih paritet med dvema državama, v našem primeru Slovenije in Švice, dobimo odgovor na vprašanje, katere blagovne skupine so bile v Sloveniji absolutno dražje oziroma absolutno cenejše kot v Švici. V ta namen primerjamo ravni censkih paritet blagovnih skupin z deviznim tečajem Evropske centralne banke, kar lahko zapišemo kot: Raven censke paritete _ Genska pariteta blagovne skupine CP ^^^ blagovne skupine Tečaj ECB TECB V primeru, ko je raven censke paritete večja od 100, so proizvodi oziroma storitve v izbrani blagovni skupini v Sloveniji absolutno dražji kot v Švici. Obratno pa bo veljalo, ko je raven censke paritete manjša od 100. Tedaj bo blagovna skupina v Sloveniji absolutno cenejša kot v Švici. Podatki za 14 skupin proizvodov in storitev v tabeli 12 kažejo, da so bili marca 2008 proizvodi in storitve v Sloveniji v povprečju za 28 % cenejši kot v Švici. Blago, kjer smo opazovali cene 497 izdelkov, ki smo jih nato združili v 13 skupin, je bilo marca 2008 v Sloveniji v povprečju za 24 % cenejše kot v Švici. Od vseh opazovanih blagovnih postavk jih je bilo le slaba dva odstotka takih, ki so bile v Sloveniji dražje kot v primerjani državi. Tri od njih so bile v Sloveniji za več kot 10 % dražje kot v Švici. Ceni dveh proizvodov iz blagovne skupine sredstva za kulturo sta bili v Sloveniji enaki cenam podobnih proizvodov v Švici. V vseh ostalih primerih pa so bile cene slovenskih proizvodov nižje od švicarskih. 217 od njih je bilo v Sloveniji za več kot 30 % cenejših kot v Švici, 41 celo za več kot 50 %. Najdražji posamezni proizvod med vsemi 497 opazovanimi proizvodi je bila škatlica kondomov, ki je bila v Sloveniji za 28 % dražja kot v Švici. Druga skrajnost je sirup proti kašlju, kjer so bile slovenske cene nižje od švicarskih za 85 %. Še cenejše so v Sloveniji storitve. Spremljanje cen 98 storitev pokaže, da so te v Sloveniji v povprečju za 38 % cenejše kot v Švici. Kar v 29 primerih so bile storitve v Sloveniji za več kot 50 % cenejše kot v Švici. Le v dveh primerih so bile cene storitev v Sloveniji višje kot v Švici. Med desetimi podskupinami storitev so bile v Sloveniji izrazito cenejše (v primerjavi s Švico) storitve družbenega varstva (za 53 %). Najcenejša posamezna storitev med vsemi 98 opazovanimi storitvami je bil telefonski pogovor s tujino, kjer so bile slovenske cene nižje od švicarskih za 76 %. Druga skrajnost je kanalščina, kjer so bile slovenske cene višje od švicarskih za 17 %. Med 13 blagovnimi skupinami najdemo tri, ki so bile v Sloveniji za več kot 30 odstotkov cenejše kot v Švici: pijače in cigarete, živila ter prediva in tkanine. Slednja je bila cenejša kar za 39 %. Vse blagovne skupine so bile v Sloveniji cenejše kot v Švici. Od 52 opazovanih skupin proizvodov in storitev so bile v Sloveniji vse cenejše kot v primerjani državi. Tri skupine proizvodov in storitev so bile v Sloveniji za več kot 50 % cenejše kot v Švici: sveže ribe, storitve družbenega varstva in sveže meso. 180 Tabela 12: Ravni censkih paritet (marec 2008) U:i\ on ccnski' Ši. |{l:iiiovii:i skupin:! < ciiskii piirilflii 1.1 U < lir piiriuii' < V Mi Ii: II CK lim 1 ŽIVILA 0,40 63 II PIJACE IN CIGARETE 0,43 68 III PREDIVA IN TKANINE 0,39 61 IV GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI 0,49 77 v USNJENI IZDELKI 0,54 84 VI RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,57 89 VII OPREMA ZA GOSPODINJSTVO 0,51 81 VIII HIGIENSKE POTREBŠČINE IN ZDRAVILA 0,46 72 IX SREDST. ZA IZOB., KULT. IN RAZVEDRILO 0,50 79 X PROMETNA SREDSTVA IN DELI ZA VOZILA 0,53 83 XI TEKOČA GORIVA IN MAZIVA 0,58 91 XII KMETIJSKO ORODJE IN OPREMA 0,50 78 XIII GRADBENI MATEIUAL 0,45 71 BLAGO (I-XIII) 0,48 76 XIV STORITVE 0,39 62 SKUPAJ (I-XIV) 0,46 72 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. V nadaljevanju predstavljamo ravni cen proizvodov in storitev znotraj posameznih blagovnih skupin. 4.1 Blago V okviru blaga smo opazovali cene 497 proizvodov, ki smo jih nato združili v 13 blagovnih skupin. Podrobno informacijo o vsakem posameznem proizvodu je moč najti v aneksu II, v nadaljevanju pa predstavljamo glavne ugotovitve o razmerju cen med Švico in Slovenijo po posameznih blagovnih skupinah. 4.1.1 Živila V vzorcu živil, ki so razvrščena v 13 skupin, smo primerjali 157 reprezentančnih proizvodov. Blagovna skupina živila je ena od treh agregatnih blagovnih skupin, ki so bile v Sloveniji za več kot 30 % cenejše kot v Švici^ Iz podatkov v tabeli 13 vidimo, da so bile vse blagovne skupine v Sloveniji cenejše kot v Švici. Posebej izstopa sveže meso, kije bilo v Sloveniji za 64 % cenejše kot v Švici. Sledi mu blagovna skupina sveže ribe, kije bila v Sloveniji za 51 % cenejša kot v Švici. Najmanjšo razliko v censkih razmerjih kaže blagovna skupina predelane in konzervirane ribe. Cenejši kot v Švici so bili v Sloveniji tudi vsi opazovani proizvodi znotraj te agregatne blagovne skupine. V njej najdemo dvaindvajset od skupno enainštiridesetih proizvodov, ki so bili v Sloveniji za več kot 50 % cenejši kot v Švici. 181 Tabela 13: Ravni censkih paritet živil (marec 2008) v SI. iiii skupin:! Ccii.sLii piirilciii 1.1 K.( lil |Kii-itck' ( r IM Ii: IKI! KM) 1 SVEŽE VRTNINE 0,44 56 2 SVEZE SADJE 0,38 60 3 KOKOŠJA JAJCA 0,44 70 4 SVEZE RIBE 0,31 49 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,45 71 6 PREDELANE IN KONZERVIRANE VRTNINE 0,39 61 7 PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE 0,42 65 8 SVEZE MESO 0,23 36 9 PREDELANO IN KONZERVIRANO MESO 0,37 58 10 PREDELANE IN KONZERVIRANE RIBE 0,49 77 11 SVEZE IN PREDELANO MLEKO 0,47 74 12 MAŠČOBE 0,38 59 13 OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI 0,46 73 ŽIVILA 0,40 63 CP = censka pariteta; TECB ~ tečaj Evropske centralne banke. Živila predstavljamo v nadaljevanju podrobneje. V tabeli 14 navajamo ravni censkih paritet za izdelke iz žit. Ti so bili marca 2008 v Sloveniji za 29 % cenejši kot v Švici. K doseženi censki pariteti je največ prispevala skupina testenine. Najcenejša med proizvodi iz žit je bila polenta (za 49 %), ki sodi v podskupino mleto in oluščeno žito. Tabela 14: Ravni censkih paritet izdelkov iz žit (marec 2008) k:i\i'N ci-UNkt Ši. |{|:l^c»\ na «ikiipln:! C cnsk:! pnrlk'la I I U ( III- piiriU*l(* ( V l l < »: n:( 1! mu Mleto in oluščeno žito 0,44 69 Kruh in pecivo 0,46 73 Testenine 0,37 58 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,45 71 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Cene predelanih in konzerviranih vrtnin (tabela 15) so za švicarskimi cenami zaostajale za 39 %. Proizvode v tej blagovni skupini smo združili v tri podskupine, in sicer: zamrznjene vrtnine, vkisane vrtnine in ostali izdelki iz vrtnin. V blagovni skupini vkisane vrtnine, ki je bila v Sloveniji za 45 % cenejša kot v Švici, najdemo enega od skupno enainštiridesetih proizvodov, ki so bili v Sloveniji za več kot polovico cenejši kot v Švici. To so konzervirane kumarice, ki so bile cenejše za 54 %. 182 Tabela 15: Ravni censkih paritet predelanih in konzerviranih vrtnin (marec 2008) ■ U:i\i'ii icii.skc Šl. ni:i»o\n:i NkiipiiKi (ViisKa p:iriii'(ii l'l U ( NI p:inltU> < ll.rH: II.(It KM) Zamrznjene vrtnine 0,40 63 Vkisane vrtnine 0,35 55 Ostali izdelki iz vrtnin 0,41 64 6 PREDELANE IN KONZERVIRANE VRTNINE 0,39 61 CP = cemka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke Predelano in konzervirano sadje je bilo v Sloveniji v povprečju za 35 % cenejše kot v Švici (tabela 16). Se najmanj so bile slovenske cene nižje od švicarskih pri mareličnem kompotu (za 17 %). Tabela 16: Ravni censkih paritet predelanega in konzerviranega sadja (marec 2008) Usiti'11 (Tii^kt Si. Kl:)^i>vii;i skiipinji Cciislvii piiri(i'(:i i:i K.C Ml psiriicii-i V. VK IS: 1 1 < Ii HM) Suho sadje 0,40 63 Predelano sadje 0,43 68 7 PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE 0,42 65 CP ~ cemka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke Cene svežega mesa so bile v Sloveniji kar za 64 % nižje kot v Švici. To jih uvršča na prvo mesto najcenejših živil, hkrati pa je bilo sveže meso najcenejša skupina od vseh 52 opazovanih skupin proizvodov in storitev. Osem izdelkov od skupno devetih znotraj te blagovne skupine je bilo v Sloveniji za več kot polovico cenejših kot v Švici. Proizvoda, cenejša v Sloveniji za več kot 70 %, sta bila svinjski in goveji zrezek. Cene predelanega in konzerviranega mesa so bile v Sloveniji za 42 % nižje od tistih v Švici (tabela 17). To jih uvršča na drugo mesto najcenejših živil. V njej najdemo sedem od skupno dvaindvajsetih živilskih proizvodov, ki so bili v Sloveniji cenejši kot v Švici za več kot 50 %. Tudi vse blagovne podskupine znotraj te skupine so bile v Sloveniji absolutno cenejše kot v Švici. Izstopajo suhomesnati izdelki, kjer so bile slovenske cene nižje od švicarskih za 66 %, vsi štirje opazovani reprezentanti pa so bili v Sloveniji cenejši kot v Švici za več kot polovico. Za več kot 50 % so bile slovenske cene nižje od švicarskih še pri treh proizvodih v podskupini klobasni proizvodi. Najcenejši proizvod celotne blagovne skupine je bil suh svinjski vrat, kije bil cenejši kar za 69 %. 183 Tabela 11: Ravni censkih paritet predelanega in konzerviranega mesa (marec 2008) v M. MI:ii*n\ iiii vKiipiiiii ( i'ii.sL:! |):ii-iU'l:i r.rU < III- kaxi'ii ccii.ski- ( P 1 1 (IS: M:( |{ KM) Suhomesnati izdelki 0,22 34 Klobasni proizvodi 0,36 57 Mesne konzerve 0,51 80 Ostali izdelki iz mesa 0,46 73 9 PREDELANO IN KONZERVIRANO MESO 0,37 58 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Cene predelanih in konzerviranih rib v Sloveniji so za švicarskimi zaostajale za 23 %. Še najmanj so bile slovenske cene nižje od švicarskih pri tuni v olivnem olju (za odstotek). V skupini sveže in predelano mleko (tabela 18) so bile blagovne podskupine v Sloveniji cenejše kot v Švici za 21 do 33 %. Proizvodi, bistveno cenejši v Sloveniji (za 30 in več %), so bili: sira gauda in ementaler ter sladoled v banjici. Dosežena raven censke paritete uvršča to skupino na drugo mesto živil, kjer so se cene v Sloveniji najmanj razlikovale od švicarskih. Za manjši odstotek so za švicarskimi cenami zaostajale le cene slovenskih predelanih in konzerviranih rib (za 23 %). Tabela 18: Ravni censkih paritet svežega in predelanega mleka (marec 2008) Št. l$l;iUo\ii:i skii|)iii:i (ViisL:! psirilcla \ i K ( III UilM'll CC'llsko pariU'U' ( 1' li:( M: 1 r< 15- nm Sveže mleko 0,51 79 Jogurt 0,49 78 Siri 0,43 67 Ostali mlečni izdelki 0,47 74 11 SVEŽE IN PREDELANO MLEKO 0,47 74 CP - censka pariteta; TECB ~ tečaj Evropske centralne banke Maščobe so bile v Sloveniji v povprečju za 41 % cenejše kot v Švici. Štirje izdelki od skupno sedmih znotraj te blagovne skupine so bili v Sloveniji za več kot 40 % cenejši kot v Švici. Ostali živilski proizvodi so bili v Sloveniji za 27 % cenejši kot v Švici (tabela 19). Še najbolj so slovenske cene zaostajale za švicarskimi pri bonbonih (za 44 %). Razpon cen posameznih proizvodov znotraj blagovne skupine je velik. Še najmanj so bile slovenske cene nižje od švicarskih pri sadnem čaju (3 %) in pri mlečni Čokoladi (6 %). Izrazito cenejši (za več kot 40 %) pa so bili naslednji artikli: instant juha, poper, keksi, čips, mleta paprika in žvečilni gumi. Slednji je bil cenejši kar za 53 %. 184 Tabela 19: Ravni censkih paritet ostalih živilskih proizvodov (marec 2008) - Ui)\OII CCIIski- Št. ISi:it>ovn:i sliiipiii;i CiiisKa p;ink'ta 11 lil ( P l i:( 15; 'ii:(ii ion Sladkor 0,48 75 Kakav in kakavovi proizvodi 0,55 87 Bonboni 0,35 56 Keksi in podobno 0,44 70 Drugi prehrambeni izdelki 0,47 73 Začimbe 0,42 67 Hrana za domače živali 0,49 77 13 OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI 0,46 73 4.1.2 Pijače in cigarete Blagovna skupina pijače in cigarete temelji na opazovanju 15 reprezentativnih pijač, tako alkoholnih kot brezalkoholnih, in šestih reprezentantov cigaret. Pijače in cigarete so bile za gotovimi tekstilnimi izdelki in živili na tretjem mestu najcenejših blagovnih skupin. Iz podatkov v tabeli 20 vidimo, da so bile marca 2008 cene pijač v Sloveniji v povprečju za 24 % nižje kot v Švici. Najmanjšo razliko v censkih razmerjih kaže blagovna skupina pivo, ne glede na to, da v njej najdemo najcenejši proizvod celotne blagovne skupine pijače. To je lahko pivo, ki je bilo v Sloveniji za 51 % cenejše kot v Švici. Drug ekstrem je sadni sirup za mešanje, ki je bil v Sloveniji v primerjavi s Švico cenejši le za 4 %. Izrazito cenejše kot v Švici so v Sloveniji vse vrste cigaret (za 39 %). Tabela 20: Ravni censkih paritet pijač in cigaret (marec 2008) Uii\cn conski- • Si. UI:i<>o\ ii:i skiipiiiii < 'i'iisl\:i piirilcUi i:i U'( III pjt'ik'U' ( IM I C H; rix It lim Vina 0,48 76 Zgane pijače 0,45 71 Pivo 0,51 80 Brezalkoholne pijače 0,46 73 14 PIJAČE 0,48 76 15 CIGARETE 0,39 61 PIJAČE IN CIGARETE 0,43 68 185 4.1.3 Prediva in tkanine Blagovno skupino prediva in tkanine tvori 15 reprezentativnih izdelkov, ki smo jih združili v štiri podskupine: volna in niti (3 izdelki), volnene tkanine (6 izdelkov), bombažne tkanine (3 izdelki) in svilene tkanine (3 izdelki) (tabela 21). Tabela 21: Ravni censkih paritetprediv in tkanin (marec 2008) Uii\cii ociivla* ŠL Kl:i!>o\ii:i .skiipinii ('ciisk:i |i:ii'ili,'l:i i:i K f 111 pariU'li- ( r n:( U: Ti.( 1! inn 16 VOLNA IN NITI 0,33 53 17 VOLNENE TKANINE 0,41 65 18 BOMBAŽNE TKANINE 0,37 58 19 SVILENE TKANINE 0,43 68 PREDIVA IN TKANINE 0,39 61 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Kot celota je bila ta blagovna skupina v Sloveniji za 39 % cenejša od vzorca v Švici. Ta odstotek jo po velikosti uvršča na prvo mesto najcenejših agregatnih blagovnih skupin v Sloveniji. Najbolj so slovenske cene zaostajale za švicarskimi pri volni in niti (za 47 %) in pri bombažnih tkaninah (za 42 %). Dve tretjini izdelkov te blagovne skupine je bilo v Sloveniji za več kot 30 % cenejših kot v Švici. Izstopata sukanec in damast, ki sta bila v Sloveniji za 64 in več odstotkov cenejša kot v Švici. 4.1.4 Gotovi tekstilni izdelki Tabela 22 kaže censke paritete in ravni censkih paritet gotovih tekstilnih izdelkov. V tej blagovni skupini smo opazovali 67 reprezentativnih proizvodov, ki smo jih po lastnostih razvrstili v šest podskupin. Tabela 22: Ravni censkih paritet gotovih tekstilnih izdelkov (marec 2008) K:ivi'ii ctiiski' S». l(ivii:i sUii|Hnii ( cnsUii |>:inu(:i i:i K.<111 IKH'iU'U' ( I' 1 M IS: 11:( 1! KM) 20 TRIKOTAŽNA OBLAČILA 0,50 79 21 NOGAVICE 0,44 70 22 PERILO 0,47 73 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,51 79 24 KONFEKCIJA ZA GOSPODINJSTVO 0,47 74 25 TALNE PREPROGE 0,55 86 GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI 0,49 77 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 186 Slovenske cene gotovih tekstilnih izdelkov so bili v povprečju za 23 % nižje od tistih v primerjani državi. Najcenejše so bile nogavice, sledijo jim perilo in konfekcija za gospodinjstvo. Cene 69 % opazovanih blagovnih postavk so bile v Sloveniji nižje kot v Švici od 30 do 50 %. V skupini pa najdemo tudi enega od enainštiridesetih izdelkov, ki so bili v Sloveniji za več kot 50 % cenejši kot v Švici - to so otroške dokolenke (za 51 %). Tabela 23: Ravni censkih paritet perila in konfekcijske obleke (marec 2008) U:lM'ii iTiiskc ni;il!(»\ii:i «iKiipiiiii ( ('iisk:i |i:iniii:i rrK f Ili p:ii'i(cU' ( r 1 I f 1«: 11:( inn Konfekcija perila 0,47 74 Trikotažno spodnje perilo 0,46 73 22 PERILO 0,47 73 Moška oblačila 0,50 79 Ženska oblačila 0,51 80 Otroška oblačila 0,51 80 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,51 79 Nekoliko manj kot za oblačila je bilo treba v Sloveniji v povprečju plačati za perilo (tabela 23). Najcenejša blagovna podskupina v Sloveniji je pri perilu trikotažno spodnje perilo, pri konfekciji obleke pa moška oblačila. Med osemindvajsetimi proizvodi, ki smo jih primerjali v okviru konfekcije obleke, izstopata moška obleka in otroški pulover, ki sta bila v Sloveniji za 40 % cenejša kot v Švici. Cene trinajstih opazovanih postavk so bile v Sloveniji nižje kot v Švici do 20 %. 4.1.5 Usnjeni izdelki V vzorcu usnjenih izdelkov smo primerjali cene reprezentativnih proizvodov obutve (17) in usnjene galanterije (7) (tabela 24). Tabela 24: Ravni censkih paritet usnjenih izdelkov (marec 2008) Usivvn coii.skt Št. ii:i skupili:! ( Viiskii p:iriu iii 1.1 k ( lil parile! i' ( IM 1 ( H: 1K 15- MM) Moška obutev 0,52 81 Ženska obutev 0,55 87 Otroška obutev 0,52 81 Ostala obutev 0,55 86 26 OBUTEV SKUPAJ 0,54 84 27 USNJENA GALANTERIJA 0,53 83 USNJENI IZDELKI 0,54 84 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 187 Usnjeni izdelki so bili v Sloveniji za 16 % cenejši kot v Švici in so bili na tretjem mestu agregatnih blagovnih skupin, kjer so se cene v Sloveniji najmanj razlikovale od švicarskih. Za manjši odstotek so za švicarskimi cenami zaostajale cene tekočih goriv in maziv (za 9 %) ter cene razsvetljave in kurjave (za 11%). Pri obutvi, ki je bila v Sloveniji za 16 % cenejša kot v Švici, sta bili najcenejši podskupini otroška in moška obutev. Vanju sodijo med drugim deški nizki čevlji, moški m^ čevlji iz umetnega usnja, moški športni sandali in moški prehodni čevlji, ki so bili v Sloveniji za več kot 20 % cenejši kot v Švici. Za največ, za 23 %, so bile v Sloveniji nižje cene deških nizkih čevljev in ženskih škornjev. Razpon cen posamezmh proizvodov usnjene galanterije, ki je bila v Sloveniji za 17 % cenejša kot v Švici, ni velik. Šest od skupno sedmih opazovanih proizvodov je bilo v Sloveniji do 10 % cenejših kot v Švici. 4.1.6 Razsvetljava in kurjava Blagovno skupino razsvetljava in kurjava sestavljajo tri podskupine: električna energija za gospodinjstvo, sredstva za razsvetljavo in kurjava. Skupaj smo primerjali cene 10 reprezentativnih proizvodov. Proizvodi v tej blagovni skupini so bili marca 2008 v Sloveniji za 11 % cenejši kot v Švici (tabela 25). Razpon cen posameznih proizvodov znotraj blagovne skupine je velik. Tako je bilo denimo kurilno olje v Sloveniji dražje kot v Švici za 4 %, zidno stikalo pa je bilo cenejše za 63 %. V Sloveniji je bilo v primerjavi s Švico dražjih le devet od 497 opazovanih proizvodov v okviru skupine blaga. Zidno stikalo pa dosežena raven censke paritete uvršča med enainštirideset izdelkov, ki so bili v Sloveniji za več kot polovico cenejši kot v Švici. Tabela 25: Ravni censkih paritet razsvetljave in kurjave (marec 2008) St. Hlim<»\ ii:i skupina ( Viiskii p:irikl:i r.i \< i lil U:iM'ii criiNkc |Ki rili'U' (V-11:( Ii: M i It MIH Električna energija za gospodinjstvo 0,47 75 Sredstva za razsvetljavo 0,46 72 Kurjava 0,64 101 28 RAZSVETLJAVA EM KURJAVA 0,57 89 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 4.1.7 Oprema za gospodinjstvo V tabeli 26 so podane censke paritete in ravni censkih paritet opreme za gospodinjstvo. V tej blagovni skupini je zajetih 51 reprezentativnih proizvodov, od tega 11 reprezentantov pohištva, 11 reprezentantov posode in pribora, 6 reprezentantov drugih predmetov za gospodinjstvo in 23 reprezentantov električnih aparatov za gospodinjstvo. 188 Tabela 26: Ravni censkih paritet opreme za gospodinjstvo (marec 2008) SL Mlsi«:o\ iiii skii|Hiia CtM.sk:! piii'iU'la 1 rk.( III 1 lil ri lete ( l> li:( 11: 1 r.( Ii ■ Ilm 29 POHIŠTVO 0,50 79 30 POSODA IN PRIBOR 0,41 65 31 DRUGI PREDMETI ZA GOSPODINJSTVO 0,52 82 32 ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO 0,54 85 OPREMA ZA GOSPODINJSTVO 0,51 81 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Skupina oprema za gospodinjstvo^ je bila v Sloveniji cenejša od tiste v Švici za 19 %. Najdražji, a še vedno cenejši kot v Švici, so bili električni aparati za gospodinjstvo, ki so bili v Sloveniji cenejši za 15 %. Izrazito cenejša je bila v Sloveniji podskupina posoda in pribor (za 35 %). Večina opazovanih artiklov je bila v Sloveniji cenejša kot v primerjani državi. Od vseh opazovanih blagovnih postavk jih je bila slaba polovica takih, ki so bile v Sloveniji do 20 % cenejše kot v primerjani državi. Izrazito cenejših (za več kot 40 %) pa je bilo pet proizvodov: topli pod, kozarec za vodo, raztegljiv kavč, kozarec za vino in servis za črno kavo. Kozarca za vodo in vino sta razvrščena v podskupino posoda iz stekla (tabela 27). Taje bila znotraj skupine posoda in pribor v Sloveniji občutno cenejša kot v Švici (za 42 %). Tabela 27: Ravni censkih paritet posode in pribora (marec 2008) Št. itii .sl\iipiii:i ('(.'iiska pnrilcla M U.( III K:i\('ii cciivltt parili'U' ( IM l i IS: IK li UM Posoda iz stekla 0,37 58 Posoda iz porcelana 0,40 62 Kovinska posoda 0,43 67 Jedilni pribor 0,44 69 30 POSODA IN PRIBOR 0,41 65 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke Med električnimi aparati za gospodinjstvo najdemo enega od devetih proizvodov, katerih cene so bile v Sloveniji višje kot v Švici (tabela 28). To je barvni televizor z LCD zaslonom, kije bil dražji za 9 % in sodi v podskupino avdio-video oprema. Povprečne cene te podskupine so bile v Sloveniji za najmanj, le za štiri odstotke nižje kot v Švici. Za več kot 20 % cenejših je bilo v Sloveniji v primerjavi s Švico le šest od triindvajsetih opazovanih proizvodov v okviru skupine električnih aparatov za gospodinjstvo, dva od njih celo za več kot 30 %. To sta bila sušilec za lase (za 38 %) in klimatska naprava (za 36 %). 189 Tabela 28: Ravni censkih paritet električnih aparatov za gospodinjstvo (marec 2008) Šl. |{i:ii;o\iisi sKiipiiia žiiiliMiilpiiiiiililii Ci'iisl«:! |mnU'l:i 1.1 KCl II K;i\i'ii t'l'iivkc IKirllelc (1» 1 KM: l i:( K - 101» Avdio-vidco oprema 0,61 96 Toplotne naprave 0,55 87 Hladilne naprave 0,47 75 Ostale naprave 0,55 87 32 ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO 0,54 85 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 4.1.8 Higienske potrebščine in zdravila V vzorcu te blagovne skupine smo zajeli skupaj 46 reprezentativnih proizvodov. Od tega smo primerjali cene 35 reprezentantov higienskih potrebščin ter 11 reprezentantov zdravil in zdravstvenih pripomočkov (tabela 29). Proizvodi te skupine so bili v Sloveniji za 28 % cenejši kot v Švici. Vsi štirje proizvodi, ki so bili za več kot 50 % cenejši, sodijo v podskupino zdravila. To so: Bisolvon, vitamin C, vitaminske tablete in sirup proti kašlju. Slednji je bil v Sloveniji cenejši kot v Švici za 85 %, kar ga uvršča na prvo mesto najcenejših izdelkov in storitev v Sloveniji. V podskupini zdravstvenih pripomočkov pa najdemo drugo skrajnost. To so kondomi, ki so bili v Sloveniji za 28 % dražji kot v Švici. Tabela 29: Ravni censkih paritet higienskih potrebščin in zdravil (marec 2008) K:i\'vii i'i'iiski- št. Mhi^oviisi sLiipiii:i ('čilska p:ii'ilcf:i i:i U (III panli'lt ( I'l i:( It: li:(IS 100 Pralna sredstva 0,50 79 Toaletno-kozmetični proizvodi 0,47 74 Proizvodi za osebno higieno 0,42 66 Proizvodi za stanovanjsko higieno 0,44 70 33 HIGIENSKE POTREBŠČINE SKUPAJ 0,47 73 Zdravila 0,38 60 Zdravstveni pripomočki 0,59 93 34 ZDRAVILA IN ZDRAVSTVENI PRIPOMOČKI 0,44 70 HIGIENSKE POTREBŠČINE IN ZDRAVILA 0,46 72 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. Cene proizvodov v Sloveniji pri blagovni skupini higienske potrebščine so se od cen podobnih proizvodov v Švici v povprečju razlikovale za 27 %. Dve petini primerjanih proizvodov je bilo v Sloveniji za manj kot 20 % cenejših kot v Švici. Za najmanj, le za pet 190 odstotkov, so bile v Sloveniji nižje cene pene za britje. Najcenejši posamezni izdelek je bilo apno (za 50 %). 4.1.9 Sredstva za izobraževanje, kulturo in razvedrilo V tabeli 30 so navedene censke paritete in ravni censkih paritet sredstev za izobraževanje, kulturo in razvedrilo. Rezultate smo dobili s primerjavo cen 29 sredstev za izobraževanje, 8 sredstev za kulturo (časopis in revije) in 29 sredstev za razvedrilo. Tabela 30: Ravni censkih paritet sredstev za izobraževanje, kulturo in razvedrilo (marec 2008) U:i\('ii i'enski' Št. ISI;ii*<»\ iiii skiipiiiii C ciix^kH pariU'isi 1 I K ( III piirilclf < IV I K U: 1 K M KM) Knjige in učbeniki 0,60 94 Računalniška oprema 0,54 86 Šolski pribor 0,47 73 35 SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE 0,54 85 36 SREDSTVA ZA KULTURO 0,49 77 Glasbila in drugo 0,58 92 Športni rekviziti 0,47 74 Ostalo 0,53 83 Cvetje in izdelki za vrtnarstvo 0,45 71 37 SREDSTVA ZA RAZVEDRILO 0,49 81 SREDST. ZA IZOB., KULT. IN RAZVEDRILO 0,50 79 Povprečne cene te blagovne skupine so bile marca 2008 v Sloveniji nižje kot v Švici za 21 %. Dva proizvoda v tej skupini sta bila v Sloveniji dražja kot v Švici: skener (za 7 %) in knjiga o računalniškem programu Windows (za 6 %). Ceni dveh revij sta v Sloveniji dosegli enako raven kot v Švici, vsi ostali opazovani reprezentanti v skupini sredstva za izobraževanje, kulturo in razvedrilo pa so bili v Sloveniji cenejši kot v Švici. Slaba tretjina vseh izdelkov je bila cenejša za več kot 30 %. Se najmanj so bile slovenske cene nižje od švicarskih pri sredstvih za izobraževanje (za 15 %). V njej najdemo tudi oba proizvoda, ki sta bila v Sloveniji dražja kot v Švici. Sredstva za kulturo so bila v Sloveniji za 23 % cenejša kot v Švici. Najcenejša posamezna izdelka sta bila revija GEO v domačem jeziku in mladinska tedenska revija (za veČ kot 50 %). Pri sredstvih za razvedrilo izstopajo cvetje in izdelki za vrtnarstvo ter glasbila in drugo. Prvi zato, ker so^bili v Sloveniji za 29 % cenejši, drugi pa zato, ker so bile njihove cene le za 8 % nižje kot v Švici. Cene vseh opazovanih proizvodov v tej podskupini so bile v Sloveniji nižje kot v Švici. Med posameznimi proizvodi izstopata dva: smuči za alpsko smučanje brez vezi in košarkaška žoga, ki sta bila v Sloveniji za 42 % cenejša. Pri dobri četrtini proizvodov pa so bile cene v Sloveniji nižje od cen primerljivih švicarskih proizvodov za manj kot 10 %. 191 4.1.10 Prometna sredstva in deli za vozila Blagovna skupina prometna sredstva in deli za vozila je bila v Sloveniji za 17 % cenejša kot v Švici. Skupaj smo primerjali cene 15 reprezentativnih proizvodov, od tega štirih avtomobilov, treh koles, enega motornega kolesa in sedmih delov za vozila. Rezultati so zbrani v tabeli 31. Edina opazovana reprezentanta, ki sta bila v Sloveniji dražja kot v Švici, sta avtomobilski plašč (za 11 %) in motorno kolo (za 6 %). Avtomobilski plašč sodi v podskupino deli za vozila, kije bila najcenejša. Cene primerjanih artiklov v Sloveniji so bile nižje od tistih v Švici kar za 40 %. V tej podskupini so tudi štirje od enainštiridesetih izdelkov, ki so bili v Sloveniji za več kot 50 % cenejši kot v Švici: zadnja izpušna cev, tekočina za pranje stekla, akumulator in svečke za avto. Med opazovanimi avtomobili je bil najcenejši Fiat Grande Punto, kije v Sloveniji dosegel za 20 % nižjo ceno kot v Švici. Za najmanj, le za sedem odstotkov, pa je bila v Sloveniji nižja cena avtomobila Toyota Yaris. Tabela 31: Ravni censkih paritet prometnih sredstev in delov za vozila (marec 2008) v SI. |{lii^o\ ii:i vkiipiiiii ('i'iisk:i pariichi I I K ( III K:t\i'ii cciivkc pMI'ilCtC C P ri.( Ii: UCK KM) Avtomobili 0,55 87 Kolesa 0,52 82 Motoma kolesa 0,68 106 Deli za vozila 0,38 60 38 PROMETNA SREDSTVA IN DELI ZA VOZILA 0,53 83 4.1.11 Tekoča goriva in maziva Izidi primerjave cen štirih reprezentantov tekočih goriv in maziv so zbrani v tabeli 32. V Sloveniji je bilo treba za te proizvode odšteti v povprečju le za 9 % manj kot v Švici, tako da je ta skupina na prvem mestu od 13 agregatnih blagovnih skupin, kjer so se cene v Sloveniji najmanj razlikovale od švicarskih. Vsi opazovani proizvodi so bili v Sloveniji cenejši kot v Švici. Razpon cen posameznih proizvodov znotraj tekočih goriv in maziv med opazovanima državama je velik. Slovenski izdelki so bili cenejši od švicarskih za 7 do 26 %. Tabela 32: Ravni censkih paritet tekočih goriv in maziv (marec 2008) M. l$l;ii>o\ ii:i .skii|iiii:i 39 TRKOČA GORIVA IN .MAZIVA CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. ( I'liskii pai'iU'l:! i:i k ( III- 0,58 Kincii cciiski-parllcU' ( I' li:( H: rr.< n- H|i» 91 192 4.1.12 Kmetijsko orodje in oprema Kmetijsko orodje in oprema sta bila v Sloveniji v marčevski primerjavi cen za 22 % cenejša kot v Švici (tabela 33). Primerjali smo cene petih reprezentantov kmetijskega orodja in treh reprezentantov opreme za kmetijstvo. Slovenske cene so bile v obeh skupinah nižje od švicarskih za dokaj podoben odstotek. V prvi skupini za 25 % in v drugi za 22 %. Vsi opazovani proizvodi so bili v Sloveniji cenejši kot v Švici. Najdražji izdelek, a še zmeraj cenejši kot v Švici, je bila motoma žaga za les. Njena cena je bila v Sloveniji nižja od cene v primeijani državi le za 12 %. Drugo skrajnost predstavljajo vile za lopatanje, ki so bile v Sloveniji za 48 % cenejše kot v Švici. Tabela 33: Ravni censkih paritet kmetijskega orodja in kmetijske opreme (marec 2008) U:i\cii ecii>ki' šl. l-tl:i^o\ii:i skiipiiisi Ccn.skii piiriicia M R ( IM p:inU'l(.' (PI 1 (It; Tl'.( l{- KM) 40 KMETIJSKO ORODJE 0,48 75 41 OPREMA ZA KMETIJSTVO 0,50 78 KMETIJSKO ORODJE IN OPREMA 0,50 78 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke 4.1.13 Gradbeni material Tabela 34 prinaša primeijavo cen gradbenega materiala. Skupaj smo primerjali trinajst reprezentativnih proizvodov, ki so bili v Sloveniji v povprečju za 29 odstotkov cenejši kot v Švici. Proizvode lahko strukturiramo v tri skupine. V prvo skupino smo razvrstili proizvode, ki so bili v Sloveniji dražji kot v Švici ali pa so bili v Sloveniji cenejši le za odstotek. Dražja proizvoda sta električni razdelilec in laminat, cenejše pa je bilo 500 g kladivo. Drugo skupino tvorijo proizvodi, ki so bili v Sloveniji cenejši za več kot 15 % do vključno 21 % (cement, vrtalnik Black&Decker in okensko steklo). V tretjo skupino pa smo razvrstili proizvode, ki so bili v Sloveniji izrazito cenejši (za več kot 40 %) v primerjavi s Švico. Ti proizvodi so: meter, žeblji, stiropor, mavčna plošča, lepilo za keramične ploščice, izolimi trak in silikonski kit. Zadnji štirje so bili cenejši za več kot 50 %. Tabela 34: Ravni censkih paritet gradbenega materiala (marec 2008) Si. ■ UI:luo\ ii:i Nkiipinu (icnskii |)iii'ik'l:i n IM 42 GRADBENI MATERIAL 0,45 U:i\cii conski' [Kirili'fc C I» li:c I!: l i c \\ ino 71 CP = censka pariteta; TECB = tečaj Evropske centralne banke. 193 4.2 Storitve Primerjava cen storitev pokaže, da so bile le-te marca 2008 v Sloveniji kar za 38 % nižje kot v Švici (tabela 35). 98 opazovanih storitev smo razvrstili v 10 podskupin. V vzorcu smo upoštevali 14 reprezentantov obrtnih storitev, 13 reprezentantov osebnih storitev, 3 reprezentante stanarine, 7 reprezentantov komunalnih storitev, 4 reprezentante finančnih in drugih storitev, 9 reprezentantov storitev za izobraževanje in kulturo, 3 reprezentante storitev družbenega varstva, 7 reprezentantov prometnih storitev, 26 reprezentantov gostinsko-hotelskih storitev in 12 reprezentantov komunikacij. Vse skupine storitev so bile v Sloveniji za 25 in več % cenejše od primerljivih storitev v Švici. Cene storitev družbenega varstva so bile v Sloveniji nižje od švicarskih cen za 53 %, kar jih uvršča na drugo mesto najcenejših med skupaj 52 opazovanimi skupinami proizvodov in storitev. Nižje so bile cene v Sloveniji le pri svežem mesu (za 64 %). Med 98 storitvami sta bili v Sloveniji le 2 storitvi dražji kot v Švici. Najdražja je bila kanalščina (za 17 %), ki sodi v podskupino komunalne storitve. Mobilni telefon, ki sodi v podskupino storitev komuniciranja, pa je bil pri nas za 7 % dražji od opazovane storitve v primerjani državi. Vozniški izpit, viski in mešana solata v restavraciji, znamka za pismo v domačem poštnem prometu, obojestranska fotokopija, vozovnica za vožnjo v mestnem potniškem prometu, obrok hitre prehrane (Chicken McNuggets), pranje avtomobila, poštnina za priporočeno pismo v domačem poštnem prometu, šivanje moške volnene obleke in minuta telefonskega pogovora s tujino pa je enajst posameznih storitev, ki so bile v Sloveniji za 60 ali več odstotkov cenejše kot v Švici. Minuta telefonskega pogovora je bila za sirupom proti kašlju drugi najcenejši reprezentant med vsemi 595 opazovanimi proizvodi in storitvami, slovenske cene pa so bile nižje od švicarskih za 76 %. Tabela 35: Ravni censkih paritet storitev (marec 2008) Št. iisi .vkiipiiiii ( (iisKii parilcla i:i R f III k:i\i'ii ('('ii.-:irilL'lsi i:i K ( lil Kii\i.'ii ci'iiskc piirilcli' iV\( r: .\( v Ilm I ŽIVILA 0,40 88 II PIJACE IN CIGARETE 0,43 95 III PREDIVA IN TKANINE 0,39 85 IV GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI 0,49 107 V USNJENI IZDELKI 0,54 117 VI RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,57 124 VII OPREMA ZA GOSPODINJSTVO 0,51 112 vin HIGIENSKE POTREBŠČINE IN ZDRAVILA 0,46 100 IX SREDST. ZA IZOB., KULT. IN RAZVEDRILO 0,50 110 X PROMETNA SREDSTVA IN DELI ZA VOZILA 0,53 116 XI TEKOČA GORIVA m MAZIVA 0,58 126 XII KMETIJSKO ORODJE IN OPREMA 0,50 108 XIII GRADBENI MATERL\L 0,45 98 BLAGO (I-XIII) 0,48 105 XIV STORITVE 0,39 86 SKUPAJ (I-XIV) 0,46 100 CP = censkapariteta; ACP = agregatna censkapariteta (pariteta kupne moči). Podrobnejši prikaz censkih disparitet v Sloveniji (za 52 blagovnih in storitvenih skupin) podajamo v tabeli 38. Pri blaguje imelo v Sloveniji 23 ali 55 % vseh blagovnih skupin raven cen, kije bila višja od agregatne censke paritete. Za dvajset in več odstotkov so bile višje ravni cen pri dveh skupinah. To sta: tekoča goriva in maziva ter razsvetljava in kurjava. Za 10 do 20 % pa so v Sloveniji agregatno censko pariteto presegale cene skupin: konfekcija obieke, trikotažna oblačila, drugi predmeti za gospodinjstvo, usnjena galanterija, prometna sredstva in deli za vozila, sredstva za izobraževanje, električni aparati za gospodinjstvo in talne preproge. Pri podpovprečnih ravneh cen izpostavljamo sveže meso. Njihova raven je bila za 50 % nižja od povprečja celotnega vzorca v Sloveniji. Pri storitvah najdemo v Sloveniji le dve skupini storitev, ki sta imeli nadpovprečno raven cen. To so bile komunalne storitve ter storitve za izobraževanje in kulturo. Razpon odstopanja ravni cen navzdol je pri storitvah bistveno manjši kot pri blagu. Tako je bilo največje odstopanje pri blagu za 78 % (kondomi), pri storitvah pa za 63 % (kanalščina). Polovica storitvenih skupin, ki je cenovno zaostala za agregatno censko pariteto, je zanjo zaostala za 25 % in več. Sem sodijo storitve družbenega varstva, obrtne storitve, stanarina ter gostinske in hotelske storitve. 198 Tabela 38: Ravni censkih paritet - relativna primerjava (marec 2008; primerjava s Švico) Sl. Kl:iuc>\ ii:i Nkiipiii:! C'i-iisK:i |):irili'la 1 1 K ( Ml pariU'k-i I*. \< P: \( 1* IIM) 1 SVEŽE VRTNINE 0,44 78 2 SVEŽE SADJE 0,38 83 3 KOKOŠJA JAJCA 0,44 97 4 SVEŽE RIBE 0,31 68 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,45 98 6 PREDELANE IN KONZERVIRANE VRTNINE 0,39 84 7 PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE 0,42 91 8 SVEŽE MESO 0,23 50 9 PREDELANO EsT KONZERVIRANO MESO 0,37 81 10 PREDELANE IN KONZERVIRANE RIBE 0,49 107 11 SVEŽE IN PREDELANO MLEKO 0,47 103 12 MAŠČOBE 0,38 82 13 OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI 0,46 101 14 PIJAČE 0,48 105 15 CIGARETE 0,39 85 16 VOLNA m NITI 0,33 73 17 VOLNENE TKANINE 0,41 90 18 BOMBAŽNE TKANINE 0,37 81 19 SVILENE TKANINE 0,43 94 20 TRIKOTAŽNA OBLAČILA 0,50 110 21 NOGAVICE 0,44 97 22 PERILO 0,47 102 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,51 110 24 KONFEKCIJA ZA GOSPODINJSTVO 0,47 103 25 TALNE PREPROGE 0,55 119 26 OBUTEV SKUPAJ 0,54 117 27 USNJENA GALENTERIJA 0,53 115 28 RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,57 124 29 POHIŠTVO 0,50 109 30 POSODA IN PRIBOR 0,41 90 31 DRUGI PREDMETI ZA GOSPODINJSTVO 0,52 113 32 ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODEMJSTVO 0,54 118 33 HIGIENSKE POTREBŠČEME SKUPAJ 0,47 102 34 ZDRAVILA IN ZDRAVSTVENI PRIPOMOČKI 0,44 97 35 SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE 0,54 118 36 SREDSTVA ZA KULTURO 0,49 108 37 SREDSTVA ZA RAZVEDRILO 0,49 107 199 Š1. UliiUOMi:! sUiipiiiii ( Vllskil piirile(:i i:i K ( lil kiiVfii (-('iisKi' p:irilclc C r u V: ur= f(M) 38 PROMRlTslA SREDSTVA IN DELI ZA VOZILA 0,53 116 39 TEKOČA GORIVA IN MAZIVA 0,58 126 40 KMETIJSKO ORODJE 0,48 104 41 OPREMA ZA KMETIJSTVO 0,50 109 42 GRADBENI MATERL\L 0,45 98 43 OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 0,33 72 44 OSEBNE IN DRUGE STORITVE SKUPAJ 0,35 77 45 STANARINA 0,33 73 46 KOMUNALNE STORITVE 0,48 104 47 FINANČNE IN DRUGE STORITVE 0,43 95 48 STORITVE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO 0,48 104 49 STORITVE DRUŽBENEGA VARSTVA 0,30 65 50 PROMETNE STORITVE 0,37 81 51 GOSTINSKE IN HOTELSKE STORITVE 0,34 75 52 KOMUNIKACUE 0,41 89 BLAGO (1-42) 0,48 105 STORITVE (43-52) 0,39 86 SKUPAJ 0,46 100 CP = censka pariteta; ACP = agregatna censkapariteta (pariteta kupne moči). 200 6. SKLEPNE UGOTOVITVE 1. Primerjava Slovenije s Švico kaže na sorazmerno veliko razliko ravni cen, Švica je razvitejša in ustrezno draga država. Splošna pariteta maloprodajnih cen v Sloveniji znaša v primerjavi s Švico 72, če upoštevamo tečaj Evropske centralne banke, kar pomeni, da so cene v Sloveniji v povprečju za 28 % nižje. Še bolj očitna je razlika pri cenah storitev, te imajo v Sloveniji raven 62 (so za 38 % nižje), medtem ko imajo proizvodi raven 76 (njihove cene so nižje za 24%). To ustreza pričakovanjem v primerjavah manj razvitih dežel z bolj razvitimi. 2. Razumljivo je velika razlika tudi v povprečnih neto plačah. Povprečna slovenska neto plača znaša ob preračunu po tečaju Evropske centralne banke le 28,6% švicarske. Upoštevaje cene in notranjo kupno moč denarja v vsaki od primerjanih držav pa za slovenske plače izračunamo raven 40, kar pomeni, da lahko prejemnik povprečne plače v Sloveniji v svoji državi kupi za 60 % manj enakih dobrin kot prejemnik povprečne švicarske plače v svoji državi. 3. Kljub relativni visokim plačam pa so kazalci na trgu dela v Švici boljši kot v Sloveniji in EU. Harmonizirana stopnja anketne brezposelnosti je za leto 2006 le 4,0 % (Slovenija 6,0 %, EU-15 in EU-27 pa 8,2 %), ocenjena za leto 2007 pa 3,7 (Slovenija 4,8 %, EU-15 7,4 %, EU-27 7,1 %). Tudi drugi kazalci na trgu dela, kot na primer stopnja zaposlenosti žensk in starejših, pa tudi stopnja dolgotrajne brezposelnosti, so ugodnejši kot v Sloveniji in EU, s čimer je Švica že zdavnaj presegla cilje, ki si jih je EU zadala z lizbonsko strategijo. 4. Zaradi znanega pospeška v zadnjem letu si cene živil zaslužijo posebno pozornost. Vzorec za celotno skupino živil kaže raven 63, kar pomeni, da so živila v povprečju v Švici dražja za 37 %. Tudi vse živilske blagovne skupine so v Sloveniji absolutno cenejše. Med skupinami živil sta relativno še najdražji predelane in konzervirane ribe (absolutna raven 77, relativna raven 107) ter sveže in predelano mleko (absolutna raven 74, relativna raven 103). V celotnem vzorcu ni nobenega živilskega proizvoda, ki bi bil v Sloveniji dražji kot v Švici. V Sloveniji najcenejše živilske blagovne skupine pa so: sveže vrtnine (absolutna raven 56, relativna raven 78), sveže ribe (absolutna raven 49, relativna raven 68) in sveže meso (absolutna raven 36, relativna raven 50). 5. V celotnem vzorcu je le nekaj posamičnih primerov proizvodov, ki so v Sloveniji dražji kot v Švici, vendar nobena, niti ožja blagovna skupina ne izkazuje višjega povprečja. Med blagovnimi skupinami se švicarskim cenam še najbolj približajo razsvetljava in kurjava (absolutna raven 89, relativna raven 124) ter tekoča goriva in maziva (absolutna raven 91, relativna raven 126). 6. Poleg živil (absolutna raven 63, relativna raven 88) in storitev (absolutna raven 62, relativna raven 86) sta v Sloveniji v primerjavi s Švico najcenejši blagovni skupini pijače in cigarete (absolutna raven 68, relativna raven 94) - predvsem zaradi cigaret (absolutna raven 61, relativna raven 85) ter prediva in tkanine (absolutna raven 61, relativna raven 85). 201 7. Primerjava dinamike in ravni cen med Švico, EU in Slovenijo kaže na težnjo konvergence. V primerjavi z EU ima Švica višjo raven cen, Slovenija pa nižjo. Obratno pa je z rastjo cen: v Švici so v zadnjih letih stopnje rasti cen, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, bile le na polovici tistih, ki so bile izmerjene v EU. Tudi leta 2007 so cene porasle le za 0,8 %. Ob nadaljevanju takšne dinamike se utegnejo razlike v ravneh cen zmanjšati. 8. Konvergenca BDP ni tako enoznačna, predvsem ne glede razmerja med stopnjami rasti realnega BDP med Švico in EU. Med leti 2004 in 2007 je Švica izkazovala višje stopnje rasti kot EU, kar je prekinilo konvergenčni trend iz let 1998-2003. Seveda pa je očitna konvergenca realnega BDP med Slovenijo in Švico, saj so stopnje rasti v Sloveniji v zadnjih letih za 2 do 3 odstotne točke višje. 9. Po večini makroekonomskih kazalcev Švica izkazuje visoko stopnjo stabilnosti. Čeprav ni članica evroobmočja, bolje izpolnjuje maastrichtske kriterije kot večina članic. Slovenija ima boljši rezultat od Švice le po kriteriju javnega dolga. Delež javnega dolga v BDP v Sloveniji je za polovico švicarskega (24,1 % v Sloveniji v letu 2007, 58,8 % v Švici). 10. Pregled censkih paritet Slovenije v primerjavi s Švico in v zadnjih letih analiziranimi državami: Rii\ ni V .Slovi'iiiji \ l»riiiicrj:i\i: Spliišiiii psirilclii malopnuLiJii ill C t'11 PiinU'(:i ccii /i\ii I'liriU'ta i'i'ii «ilorik'^ l':ii'it('l:i ni'lo pLić P:iri(cla doiiiiiei' kll|MK- MKiči po\ pivčilo plače l.ilo priincrjaM- Švico 72 63 62 29 40 2008 Nemčijo 82 78 70 42 51 2006 Italijo 85 79 75 50 59 2006 Avstrijo 80 80 70 42 52 2005 Madžarsko 106 111 122 187 176 2005 Slovaško 121 133 151 177 147 2007 Hrvaško 110 108 124 126 115 2007 202 ANEKS I: RAZISKOVALNE METODE IN REPREZENTATIVNOST PORABNE KOŠARE V mednarodni primerjavi slovenskih cen smo uporabili naslednje poenostavitve; • ugotavljali smo samo ravni maloprodajnih cen; • analizirali smo v glavnem samo agregatno raven cen in le v nekaterih primerih smo razlikovali med menjalnimi dobrinami, ki smo jih imenovali blago, in nemenjalnimi dobrinami, ki smo jih poenostavljeno agregirali v storitve; • porabna košara (vzorec proizvodov in storitev, na osnovi katerega smo primerjali cene) je narejena na osnovi košare za spremljanje maloprodajnih cen, ki jo uporablja Statistični urad Republike Slovenije; • v vseh izračunih smo uporabili samo ponderacijski sistem, ki ga uporablja Statistični urad Republike Slovenije, ne pa tudi ponderacijskega sistema primerjane države. V nadaljevanju navajamo najpomembnejše metode raziskave ter pojasnjujemo vzorec in njegovo reprezentativnost. 1. Raziskovalne metode Osnova za analizo so bili izračuni agregatne censke paritete (paritete kupne moči) in povprečnih censkih paritet blagovnih skupin. Iz teh izračunov smo nato izpeljali izračun ravni maloprodajnih cen v Sloveniji, ravni censkih paritet posameznih blagovnih skupin v Sloveniji, ocene disparitet maloprodajnih cen v Sloveniji in ocene relativne kupne moči slovenskih plač. 1.1 Censke paritete S censko pariteto razumemo razmerje med ceno določenega izdelka ali storitve "x" v Sloveniji v evrih (EUR) in ceno istega izdelka ah storitve "x" v Švici v švicarskih frankih (CHF). Osnovna formula za izračun censke paritete blaga "x" je v tem primeru naslednja: censka pariteta _ cenablaga"x" vSIoveniji(vEUR) blaga" X" ^^^^^ "^^ ^^^^ Izid je v tem primeru vrednost švicarskega franka, izražena v evrih (EUR/CHF) prek blaga Izračunane censke paritete se seveda od blaga do blaga razlikujejo, s ponderiranjem pa je mogoče izračunati povprečne censke paritete posameznih blagovnih skupin in agregatno censko pariteto celotnega vzorca (pariteto kupne moči). Pri tem smo uporabili ponderacijski sistem za izračunavanje indeksov rasti maloprodajnih cen, ki ga uporablja Statistični urad Republike Slovenije. Tudi agregatna censka pariteta celotnega vzorca (pariteta kupne moči) je v bistvu devizni tečaj, ki pa se razlikuje od dejanskega deviznega tečaja (tistega, ki se oblikuje na deviznem trgu, oziroma tistega, ki ga oblikuje centralna banka), saj so osnova za njegov izračun le 203 maloprodajne cene, ne pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje dejanskega tržnega deviznega tečaja oziroma tečaja, ki ga oblikuje centralna banka. Ker so storitve v našem vzorcu slabše zastopane (primerljivost je zaradi različnih razlogov otežena), smo predpostavili, da so izračunane censke paritete za posamezne skupine blaga oziroma storitev veljale za celotne skupine v vzorcu blaga oziroma storitev Statističnega urada Republike Slovenije. 1.2 Nacionalna raven cen Nacionalna (splošna) raven cen je definirana kot razmerje med pariteto kupne moči (ki smo jo imenovali agregatna censka pariteta) ter deviznim tečajem (Dornbusch 1987). Ker smo izračun agregatne censke paritete že razložili v prejšnji točki, je naslednji korak izbira deviznega tečaja. V raziskavi smo uporabili naslednji izračun: Nacionalna ^ Agregatna censka pariteta ACP .^s raven cen Tečaj Evropske centralne banke ~ TECB Ce je agregatna censka pariteta večja od deviznega tečaja (tečaja Evropske centralne banke), je raven maloprodajnih cen v Sloveniji višja kot v referenčni državi, in obratno. 1.3 Ravni censkih paritet blagovnih skupin Ravni censkih paritet posameznih blagovnih skupin v Sloveniji so izračunane s primerjavo censke paritete blagovne skupine s tečajem Evropske centralne banke. Raven censke paritete Censka pariteta blagovne skupine CP /ox ,, , . =--------100 = —^^—100 (8). blagovne skupine Tecaj Evropske centralne banke TECB Ta primerjava nam pokaže, katere blagovne skupine so bile v Sloveniji absolutno dražje (če je bila raven censke paritete večja od 100) oziroma absolutno cenejše (če je bila raven censke paritete manjša od 100) kot v primerjani državi, če vzamemo za osnovo tečaj Evropske centralne banke. 1.4 Disparitete cen V tem primeru primerjamo censko pariteto blagovne skupine z agregatno censko pariteto celotnega vzorca (ACP = 100). Raven censke paritete _ Censka pariteta blagovne skupine CP /qn blagovne skupine " Agregatna censka pariteta ^ Odstopanje ravni censke paritete v posamezni blagovni skupini od agregatne censke paritete (ACP = 100) pokaže, za koliko odstotkov je ta blagovna skupina v Sloveniji relativno dražja (če 204 je bila raven censke paritete večja od 100) oziroma relativno cenejša (če je bila raven censke paritete manjša od 100) od povprečja celotnega vzorca v Sloveniji. S tem načinom ugotavljamo torej disparitete maloprodajnih cen v Sloveniji v primerjavi z določeno referenčno državo in pri tem predpostavljamo, da so censka razmerja v referenčni državi "normalna". 1.5 Relativna kupna moč povprečne neto plače Izračun relativne kupne moči povprečne neto plače v Sloveniji je narejen z naslednjo enačbo: PW RKM=— (6). ACP ^ ' Pri tem je: - RKM = relativna kupna moč povprečne slovenske neto plače; - PW = pariteta plač; - ACP = agregatna censka pariteta vzorca. Pojasnimo še pariteto plač. Izračunana je takole: = ^ (7). W Pri tem je: - WsLo = povprečna neto plača v Sloveniji; - W* = povprečna neto plača v Švici. Tudi pariteta plač je torej neke vrste devizni tečaj, izračunan s pomočjo plač. Relativno kupno moč povprečne slovenske neto plače dobimo torej tako, da povprečne neto plače v Sloveniji delimo s povprečnimi neto plačami v primerjani državi, dobljeni koeficient pa delimo z že izračunano agregatno censko pariteto celotnega vzorca. Relativna kupna moč povprečne slovenske plače je tako koeficient, ki nam pove, koliko odstotkov dobrin lahko kupi zaposleni Slovenec s svojo povprečno neto plačo v Sloveniji več (če je koeficient večji od 1) oziroma manj (Če je koeficient manjši od 1) kot tujec s svojo povprečno neto plačo v svoji državi. 2. Porabna košara (vzorec) in njena reprezentativnost Porabna košara (vzorec proizvodov in storitev, na osnovi katerega smo primerjali cene) je bila narejena na osnovi košare za spremljanje maloprodajnih cen, ki jo uporablja Statistični urad Republike Slovenije. Vse primerjalne raziskave cen so bile opravljene v največji meri na osnovi objavljenih statističnih podatkov. Da pa bi zagotovili čim večjo primerljivost proizvodov in storitev, smo 205 morali cene določenih proizvodov in storitev snemati. V tej raziskavi, ki smo jo opravili marca 2008, smo cene snemali v Sloveniji v Mariboru in v Švici v Zürichu. Zajem proizvodov in storitev v marcu 2008 ter njegovo primerjavo z zajemom, ki ga zagotavlja Statistični urad Republike Slovenije, kaže tabela Al. Tabela Al: Zajem proizvodov in storitev (marec 2008 - Švica) v Število artiklov Delež vzorca v primerjavi Skupina Ponder z zajemom Statističnega urada RS Blago 497 0,6518 95,7 Storitve 98 0,2268 71,2 SKUPAJ 595 0,8786 87,9 Vzorec proizvodov in storitev predstavlja 87,9 % zajema, ki ga zagotavlja Statistični urad Republike Slovenije, vzorec blaga 95,7 %, vzorec storitev pa 71,2 %. Storitve so v našem vzorcu sorazmerno slabo zastopane (primerljivost je zaradi raznih razlogov otežena; predvsem so slabo primerljive stanovanjske in komunalne storitve), vendar smo kljub temu predpostavili, da veljajo izračunane censke paritete za posamezne skupine storitev za celotne skupine storitev v vzorcu Statističnega urada Republike Slovenije. Dodajmo še, da smo proizvode in storitve po potrebi agregirali v 14 oziroma 52 blagovnih skupin na podoben način, kot to dela tudi Statistični urad Republike Slovenije. 206 ANEKS II: GENSKE PARITETE IN NJIHOVE RAVNI MARCA 2008 ni:ii!ii\ na .skiipiiia iiiitlii ( 1» H.\\ 1 N < I' 11 U.( 111- 'rr.( i{- UMI \( 1* IIH) 1.01 Krompir ko 0,33 72 1.02 Čebula kg 0,34 53 74 1.03 Česen kg 0,38 60 84 1.04 Jedilno korenje kg 0,29 45 62 1.05 Kitajsko zelje kg 0,30 47 66 1.06 Melancani kg 0,35 55 76 1.07 Fižol v stročju kg 0,35 56 77 1.08 Svež paradižnik kg 0,40 63 87 1.09 Šampinjoni kg 0,33 53 73 1.10 Brokoli kg 0,27 42 59 1.11 Zelena solata, endivija kg 0,35 55 77 1.12 Zelena solata, ledenka kg 0,41 65 90 1.13 Bučke kg 0,34 54 75 1.14 Sveže kumarice kg 0,36 56 78 1.15 Sveža paprika kg 0,37 58 81 1.16 Cvetača kg 0,43 68 94 1.17 Fižol v zrnju kg 0,39 62 86 1 SVEZE VRTNINE 0,44 56 78 2.01 Orehova jedrca kg 0,38 60 83 2.02 Kivi kg 0,35 55 76 2.03 Jabolka kg 0,35 56 77 2.04 Hruške kg 0,37 58 80 2.05 Grozdje kg 0,42 65 91 2.06 Limone kg 0,43 67 94 2.07 Pomaranče kg 0,35 56 77 2.08 Ananas kg 0,39 61 84 2.09 Slive kg 0,47 73 102 2.10 Melone kg 0,38 60 83 2.11 Jagode kg 0,43 67 94 2.12 Banane kg 0,39 61 85 2 SVEŽE SADJE 0,38 60 83 3 KOKOŠJA JAJCA kos 0,44 70 97 4.01 Postrv kg 0,29 46 64 4.02 Grada kg 0,30 47 65 4.03 Sardele kg 0,33 51 71 4 SVEŽE RIBE 0,31 49 68 5.01 Riž (običajen) kg 0,58 90 126 5.02 Riž (Uncle Ben's) 500 g 0,50 79 110 5.03 Polenta 500 g 0,33 51 71 5.04 Koruzni kosmiči (Com flakes) 250 g 0,43 68 94 5.05 Otroška hrana (čokolino) 200 g 0,37 58 81 5.06 Pšenična moka, tip 500 kg 0,46 72 100 MLETO IN OLUŠČENO ŽITO 0,44 69 95 5.07 Kruh (moka tip 850) kg 0,48 75 104 5.08 Kruh (moka tip 500) kg 0,52 82 114 5.09 Francoski kruh 500 g 0,45 70 97 5.10 Mala žemlja kos 0,45 71 99 5.11 Polnozrnat kruh kg 0,56 87 121 207 Šl. ULmoviiii skupin:) i- iic)l:i C V i- i k ( in r.N CI» ircii KMi A(-|' fiH) 5.12 Krof kos 0,39 61 85 5.13 Toast pol kg 0,42 66 92 5.14 Koruzni kruh kg 0,42 66 92 5.15 Prepečenac 330 g 0,36 56 78 KRUH IN PECIVO 0,46 73 101 5.16 Testenine - polžki 500 g 0,35 55 77 5.17 Testenine - špageti 500 g 0,36 57 79 5.18 Sveže polnjene testenine 500 g 0,37 58 81 5.19 Zamrznjena pizza 1 kom 0,40 63 87 5.20 Vlečeno testo 500 g 0,38 59 82 TESTENINE 0,37 58 80 5 IZDELKI IZ ŽIT 0,45 71 98 6.01 Zamrznjen grah 300 g 0,41 64 88 6.02 Zamrznjena mešana zelenjava 450 g 0,38 59 82 6.03 Zammjen krompir (pomfri) kg 0,43 67 93 6.04 Zamrznjena špinača 450 g 0,37 59 82 ZAMRZNJENE VRTNINE 0,40 63 88 6.05 Konzervirane kumarice 680 g 0,29 46 64 6.06 Feferoni kg 0,41 65 90 6.07 Kisla paprika kg 0,44 69 95 VKISANE VRTNINE 0,35 55 76 6.08 Konzervirana koruza 340 g 0,42 66 92 6.09 Konzerviran grah 400 g 0,41 64 89 6.10 Konzervirana mešana zelenjava 400 g 0,51 81 112 6.11 Konzerviran fižol v zrnju 400 g 0,33 52 72 6.12 Pire krompir 200 g 0,38 60 84 6.13 Gorčica v kozarcu 200 g 0,37 59 82 OSTALI IZDELKI IZ VRTNIN 0,41 64 89 PREDELANE IN KONZERVIRANE 6 VRTNINE 0,39 61 84 7.01 Suhe slive 500 g 0,42 66 91 7.02 Suhe marelice 250 g 0,37 59 81 SUHO SADJE 0,40 63 88 7.03 Marmelada (marelice) 870 g 0,41 64 89 7.04 Marmelada (jagode) 700 g 0,44 69 96 7.05 Kompot (ananas, konzerva) 836 g 0,44 70 97 7.06 Kompot (marelice, konzerva) 850 g 0,53 83 115 7.07 Sadna kašica 125 g 0,39 61 85 PREDELANO SADJE 0,43 68 95 7 PREDELANO IN KONZERVIRANO SADJE 0,42 65 91 8.01 Goveji zrezek kg 0,16 26 36 8.02 Goveje meso s kostjo kg 0,26 40 56 , 8.03 Telečji zrezek kg 0,26 40 56 8.04 Telečje meso s kostjo kg 0,20 31 43 8.05 Svinjski zrezek kg 0,18 29 40 8.06 Svinjski kare kg 0,22 35 48 8.07 Očiščen piščanec kg 0,28 43 60 8.08 Piščančji file kg 0,26 41 56 8.09 Puranji zrezek kg 0,34 54 75 8 SVEZE MESO 0,23 36 50 9.01 Suha svinjska rebra kg 0,20 32 44 208 Št. lihiiioviia slviipiiiii 1 notii (V I I K ( Ml' U \\ I:N { r l'l ( u KHI \( l> MMl 9.02 Suh svinjski vrat kg 0,20 31 44 9.03 Suha svinjska slanina kg 0,24 38 52 9.04 Pršut kg 0,21 33 46 SUHOMESNATI IZDELKI 0,22 34 47 9.05 Ogrska salama kg 0,47 74 103 9.06 Piščančja prsa kg 0,27 42 59 9.07 Šunkarica kg 0,24 38 52 9.08 Kranjske klobase kg 0,42 66 92 9.09 Hrenovke kg 0,39 61 84 9.10 Čajna klobasa kg 0,36 57 80 9.11 Mortadela kg 0,27 42 59 KLOBASNI PROIZVODI 0,36 57 79 9.12 Pripravljena mesna omaka za testenine (bolognese) 400 g 0,54 85 118 9.13 Jetrna pašteta 95 g 0,55 86 120 9.14 Puranja pašteta 95 g 0,51 80 112 9.15 Pripravljena jed z mesom kg 0,45 71 99 MESNE KONZERVE 0,51 80 112 9.16 Kokošja juha Knorr vrečka 0,47 73 102 9.17 Govejajuha Knorr vrečka 0,46 72 100 OSTALI IZDELKI IZ MESA 0,46 73 101 9 PREDELANO IN KONZERVIRANO MESO 0,37 58 81 10.01 Sardine v olju 105 g 0,44 69 95 10.02 Morski sadeži 125 g 0,37 58 80 10.03 Tuna v olivnem olju 160 g 0,63 99 137 10.04 Panirane ribje palčke 300 g 0,47 74 103 10.05 Zamrznjen osličji file kg 0,42 66 92 10 PREDELANE IN KONZERVIRANE RIBE 0,49 77 107 11.01 Alpsko mleko (trajno) 1 0,52 82 114 11.02 Navadno mleko (kratkotrajno) 1 0,47 74 103 SVEZE MLEKO 0,51 79 110 11.03 Jogurt navadni 180 g 0,53 83 115 11.04 Sadni jogurt 150 g 0,55 86 119 11.05 Kisla smetana 180g 0,37 58 81 KISLO MLEKO 0,49 78 108 11.06 Skuta 500 g 0,46 72 100 11.07 Sir ementaler kg 0,40 64 88 11.08 Sir gauda kg 0,38 60 84 11.09 Topljeni sir 140 g 0,52 81 113 11.10 Lahki sir kg 0,49 77 107 SIRI 0,43 67 93 11.11 Sladka smetana 0,21 0,52 82 113 11.12 Sladoled (banjica) 1 1 0,41 65 90 11.13 Lučka (Magnum) kos 0,50 79 109 11.14 Mlečni napitek (čokoladno mleko) 0,21 0,48 76 106 OSTALI MLEČNI IZDELKI 0,47 74 102 11 SVEZE IN PREDELANO MLEKO 0,47 74 103 12.01 Bučno olje 250 ml 0,37 58 80 12.02 Olivno olje 1 0,45 70 98 12.03 Jedilno olje sončnično 1 0,34 54 75 12.04 Surovo maslo 250 g 0,54 84 117 12.05 Margarina za peko 250 g 0,32 51 71 209 • St. |{l:m«iviia skiipiiiii l-'iioi:! ( 1* iru (III U \\ r> i 1' n-cii IHM \( 1' i>M) 12.06 Margarina mazljiva (Rama) 250 g 0,36 56 78 12.07 Margarina mazljiva (Becel) 250 g 0,42 66 92 12 MASCOBE 0,38 59 82 13.01 Sladkor 1kg 0,48 76 105 13.02 Umetno sladilo (Natreen) škatlica 0,45 71 98 SLADKOR 0,48 15 104 13.03 Želatina 30 g 0,42 65 91 13.04 Mlečna čokolada (Lindt)) 100 g 0,60 94 130 13.05 Mrvice 100 g 0,45 70 98 13.06 Mlečni kakav 500 g 0,40 62 86 KAKAV IN KAKAV PROIZVODI 0,55 87 121 13.07 Bomboni Haribo 100 g 0,35 56 77 BOMBONI 0,35 56 77 13.08 Keksi TUC 100 g 0,35 55 76 13.09 Milchshnite 28 g 0,56 88 122 13.10 Napolitanke Manner 400 g 0,48 16 106 13.11 Cips 175 g 0,35 55 76 13.12 Keksi domači (mešani) 400 g 0,47 73 102 13.13 Slano pecivo Chio 250 g 0,45 70 97 KEKSI IN POD. 0,44 70 97 13.14 Pražena kava kg 0,47 74 103 13.15 Instant kava 100 g 0,41 65 90 13.16 Čaj (šipek) 60 g 0,62 97 135 13.17 Čaj (pravi, vanilija) 50 g 0,50 79 110 13.18 Puding 100 g 0,41 65 91 13.19 Nutella 400 g 0,48 75 104 13.20 Med 900 g 0,48 76 105 13.21 Žvečilni gumi Orbit kos 0,30 47 66 13.22 Ma,joneza 175 g 0,49 77 107 DRUGI PREHRAMBENI IZDELKI 0,47 73 102 13.23 Kuhinjska sol kg 0,38 60 83 13.24 Poper 50 g 0,37 58 81 13.25 Kis (vinski) 1 1 0,51 80 III 13.26 Mleta paprika 100 g 0,34 53 74 13.27 Quick soup 3x1 49 g 0,38 59 83 13.28 Jušne kocke (kokošje) 80 g 0,39 62 86 ZAČIMBE 0,42 67 92 13.29 Hrana za pse (konzerva -Pedigree) 400 g 0,47 74 103 13.30 Hrana za pse (briketi) 500 g 0,50 78 108 13.31 Hrana za mačke (konzerva-Whiskas) 400 g 0,46 73 101 13.32 Hrana za mačke (briketi) 300 g 0,52 82 114 HRANA ZA DOMAČE ŽIVALI 0,49 77 107 13 OSTALI ŽIVILSKI PROIZVODI 0,46 73 101 14.01 Vrhunsko belo vino 0,75 1 0,46 72 99 14.02 Penina 0,75 1 0,54 85 118 VINA 0,48 76 105 14.03 Naravno žganje (sadjevec) 1 1 0,46 72 100 14.04 Whisky Ballantine's 0,71 0,45 70 97 ZGANE PIJACE 0,45 71 99 14.05 Pivo (pločevinka) 0.5 1 0,53 84 116 14.06 Pivo (steklenica) 0,33 1 0,57 89 124 210 Št. ISIiiUox iiii skupili:! rn»t;i C I' 11 K ( III U.W I-..N ri' I I ( li IUI) \( 1' KMI 14.07 Lahko pivo 0,5 1 0,31 49 69 PIVO 0,51 80 112 14.08 Coca cola (pločevinka) 0,33 I 0,38 60 83 14.09 Coca cola 1,5 1 0,42 67 92 14.10 Fanta 1,5 1 0,46 72 99 14.11 Naravna pitna voda 1,51 0,38 60 83 14.12 Mineralna voda 1,5 1 0,39 61 85 14.13 Sadni sirup (malina) 1 1 0,61 96 134 14.14 Oranžni sadni sok 1 1 0,53 83 116 14.15 Ledeni čaj 1,5 1 0,35 55 76 BREZALKOHOLNE PIJAČE 0,46 73 101 14 PIJAČE 0,48 76 105 15.01 Davidoff zav. 0,42 66 92 15.02 Lucky Strike zav. 0,38 59 82 15.03 L&M zav. 0,33 52 72 15.04 Camel (rumeni) zav. 0,42 66 92 15.05 Marlboro zav. 0,41 64 89 15.06 Gauloises zav. 0,39 62 86 15 CIGARETE 0,39 61 85 16.01 Volna (mešanica) 50 g 0,41 64 89 16.02 Bombaž za pletenje 50 g 0,38 60 83 16.03 Sukanec (200m) kos 0,22 34 47 16 VOLNA IN NITI 0,33 53 73 17.01 Blago za ženske zimske plašče m 0,40 63 88 17.02 Volneno blago za obleke m 0,42 66 91 17.03 Blago za obleke (meš.) m 0,38 60 84 17.04 Blago za obleke (lažje) m 0,38 60 83 17.05 Tkanina za obleke (meš.) m 0,46 73 101 17.06 Sint. tkan. za obleke m 0,44 70 97 17 VOLNENE TKANINE 0,41 65 90 18.01 Posteljno platno m 0,55 87 121 18.02 Damast m 0,23 36 50 18.03 Poplin za ženske bluze m 0,46 72 100 18 BOMBAŽNE TKANINE 0,37 58 81 19.01 Tkanina iz nar. svile m 0,43 67 94 19.02 Tkanina iz viskoze m 0,47 74 102 19.03 Podlaga iz umetne svile m 0,40 62 86 19 SVILENE TKANINE 0,43 68 94 20.01 Moški pulover (bombaž) kos 0,48 75 104 20.02 Moški pulover (meš.) kos 0,42 66 92 20.03 Ženska jopica (meš.) kos 0,56 87 121 20.04 Ženski puli (meš.) kos 0,54 84 117 20.05 Ženski pulover (meš.) kos 0,49 76 106 20.06 Ženski pulover (bombaž) kos 0,53 84 117 20 TRIKOTAŽNA OBLAČILA 0,50 79 110 21.01 Moške nogavice (bombaž) par 0,55 87 121 21.02 Moške nogavice (meš.) par 0,46 72 100 21.03 Otroške dokolenke par 0,31 48 67 21.04 Otroške žabe par 0,41 65 90 21.05 Otroške kratke nogavice par 0,40 62 87 21.06 Ženske hlačne nogavice (tanke) par 0,41 65 90 211 Št. l>liiuo\ n:t vkiipiii:) InciiLi Cl' 1.1 K ( lir H\\ \ 11.CIt- MM) N ( 1' \( 1' iiM) 21.07 Ženske hlačne nogavice (debele) par 0,44 69 96 21 NOGAVICE 0,44 70 97 22.01 Moška srajca (bombaž) kos 0,54 84 117 22.02 Moška srajca (meš.) kos 0,52 82 114 22.03 Moška srajca (kratki rokav) kos 0,43 61 93 22.04 Moška pižama kos 0,41 64 89 22.05 Otroška pižama kos 0,40 63 88 KONF. PERILA 0,47 74 102 22.06 Moška majica kos 0,38 60 83 22.07 Moške spodnje hlače (bokserice) kos 0,52 82 114 22.08 Moške spodnje hlače (klasične) kos 0,40 63 87 22.09 Ženska pižama kos 0,33 52 72 22.10 Ženska spodnja majica kos 0,49 77 107 22.11 Ženske spodnje hlače kos 0,53 84 116 22.12 Otroška spodnja majica kos 0,40 62 86 22.13 Body za dojenčke kos 0,33 52 73 22.14 Majčka za dojenčke kos 0,49 78 108 TRIK. SP. PERILO 0,46 73 101 22 PERILO 0,47 73 102 23.01 Moški zimski plašč kos 0,51 80 111 23.02 Moška jakna, podložena kos 0,51 80 111 23.03 Moški dežni plašč kos 0,46 73 101 23.04 Moška volnena obleka kos 0,56 88 122 23.05 Moška obleka kos 0,38 60 83 23.06 Moški sako kos 0,53 83 115 23.07 Moške hlače kos 0,52 82 114 23.08 Kravata kos 0,48 75 104 23.09 Hlače jeans kos 0,53 84 116 MOŠKA OBLAČILA 0,50 79 110 23.10 Ženski dežni plašč kos 0,51 80 111 23.11 Ženski plašč kos 0,50 78 108 23.12 Ženska jakna, prehodna kos 0,55 86 120 23.13 Žensko krilo kos 0,54 86 119 23.14 Žensko poletno krilo kos 0,48 76 105 23.15 Ženske kopalke kos 0,56 88 122 23.16 Ženska bluza dolg rokav kos 0,54 84 117 23.17 Ženska bluza viskoza kos 0,46 73 101 23.18 Ženska bluza kratek rokav kos 0,53 83 116 23.19 Ženska majica brez ovratnika (kratek rokav) kos 0,49 77 107 23.20 Ženske hlače kos 0,40 62 87 23.21 Ženski kostim kompl. 0,56 89 123 ŽENSKA OBLAČILA 0,51 80 111 23.22 Otroška vetrovka kos 0,53 83 115 23.23 Otroška trenerka kos 0,55 87 121 23.24 Otroške kavbojke kos 0,57 89 124 23.25 Pajac brez rokavov kos 0,50 79 110 23.26 Otroški pulover kos 0,38 60 83 23.27 Otroška majica (kratek rokav) kos 0,51 80 110 23.28 Otroška jakna kos 0,45 71 99 OTROŠKA OBLAČILA 0,51 80 112 23 KONFEKCIJA OBLEKE 0,51 79 110 212 Št. Itliiuoviiii skiipiii:i I'llOUl < 1' L- l K ( Ml U V\ 1 11:< K MMl N \('l' MMl 24.01 Jogi rjuha kos 0,38 60 83 24.02 Damast posteljnina kompl. 0,35 55 77 24.03 Prešita odeja kos 0,37 59 81 24.04 Volnena odeja kos 0,51 80 112 24.05 Sintetična odeja kos 0,41 65 90 24.06 Zavese m 0,56 87 121 24.07 Jogi žimnica kos 0,49 77 108 24.08 Brisača kos 0,50 79 110 24.09 Namizni prt kos 0,53 84 116 24 KONFEKCIJA ZA GOSPODINJSTVO 0,47 74 103 25.01 Preproga volnena ni2 0,53 83 115 25.02 Preproga sintetična m2 0,56 88 122 25.03 Itison m2 0,55 87 121 25 TALNE PREPROGE 0,55 86 119 26.01 Moški prehodni čevlji par 0,50 79 110 26.02 Moški športni sandali par 0,50 78 109 26.03 M. nizki čevlji (usn.) par 0,57 89 124 26.04 M. nizki čevlji (um.) par 0,50 78 109 MOŠKA OBUTEV 0,52 81 113 26.05 Ženski čevlji par 0,52 82 114 26.06 Ženske sandale par 0,58 90 126 26.07 Ženske gležnarji par 0,55 86 120 26.08 Ž. škomji par 0,49 77 106 26.09 Z. salonarji (usn.pod) par 0,58 91 127 26.10 Z. salonarji (um.pod.) par 0,55 86 119 ŽENSKA OBUTEV 0,55 87 120 26.11 Deški nizki čevlji (št. 37) par 0,49 77 107 26.12 Deški visoki č. (št.37) par 0,53 83 115 26.13 Otroški nizki č. (25) par 0,53 83 116 26.14 Otroški visoki č. (25) par 0,54 84 117 OTROŠKA OBUTEV 0,52 81 113 26.15 Športni copati (košarka) par 0,55 87 120 26.16 Športni copati (tek) par 0,54 84 117 26.17 Športni copati (tenis) par 0,56 88 122 OSTALA OBUTEV 0,55 86 120 26 OBUTEV SKUPAJ 0,54 84 117 27.01 Moške usnjene rokavice par 0,50 79 110 27.02 Ženske usnjene rokavice par 0,54 85 118 27.03 Ženska usnjena torbica kos 0,52 81 113 27.04 Moška denarnica kos 0,56 89 123 27.05 Poslovni kovček kos 0,52 81 113 27.06 Šolski nahrbtnik kos 0,53 83 116 27.07 Moški pas kos 0,54 85 118 27 USNJENA GALANTERIJA 0,53 83 115 28.01 El. energ. za gosp. (nočna) KWh 0,50 79 109 28.02 El. energ. za gosp. (dnevna) KWh 0,46 72 100 ELEK. ENERG. ZA GOSPODINJSTVO 0,47 75 104 28.03 Žarnica (60W), varčna kos 0,54 85 118 28.04 Žarnica, navadna kos 0,56 88 122 28.05 Baterijski vložek (1.5V) kos 0,41 64 89 28.06 Baterijski vložek (9V) kos 0,55 87 121 213 SI. l{l:i«>i)viiii skiipiiiii < 1* [.t K ( Ml 1 N ( 1' 11 100 A( r Idil 28.07 Zidno stikalo kos 0,24 37 52 SREDSTVA ZA RAZSVETLJAVO 0,46 72 100 28.08 Rjavi premog 0,56 88 123 28.09 Leseni briketi kg 0,56 87 121 28.10 Kurilno olje 0,66 104 145 KURJAVA 0,64 101 141 28 RAZSVETLJAVA IN KURJAVA 0,57 89 124 29.01 Spalnica kompl. 0,55 86 120 29.02 Raztegljiv kavč trosed kos 0,35 55 76 29.03 Dvokrilna omara kos 0,50 79 109 29.04 Dvokrilna vitrina kos 0,43 68 94 29.05 Kuhinjska garnitura kompl. 0,50 79 110 29.06 Sedežna garnitura kompl. 0,53 83 115 29.07 Kuhinjska miza kos 0,56 87 121 29.08 Kuhinjski stol kos 0,56 88 123 29.09 Kuh. omarica viseča kos 0,42 66 91 29.10 Luč (stropna) kos 0,49 77 107 29.11 Pomivalno korito kos 0,52 81 113 29 POHIŠTVO 0,50 79 109 30.01 Kozarec za vodo kos 0,34 53 74 30.02 Kozarec za vino kos 0,36 57 79 30.03 Stekleni vrč kos 0,39 61 85 POSODA IZ STEKLA 0,37 58 81 30.04 Globok krožnik kos 0,42 67 93 30.05 Servis za črno kavo kos 0,37 59 81 30.06 Jedilni servis kompl. 0,41 65 90 POSODA IZ PORCELANA 0,40 62 86 30.07 Nerjaveč lonec kos 0,47 74 103 30.08 Nerjaveča kozica kos 0,39 61 84 30.09 Teflonska ponev kos 0,42 66 91 30.10 Ekonom lonec kos 0,43 67 93 KOVINSKA POSODA 0,43 67 94 30.11 Nerj. jedilni pribor kompl. 0,44 69 96 JEDILNI PRIBOR 0,44 69 96 30 POSODA IN PRIBOR 0,41 65 90 31.01 Plastična posoda za živ. 1 kom 0,56 87 121 31.02 Budilka kos 0,52 81 113 31.03 Sveča 20 kos 0,53 83 115 31.04 Plastična skleda kos 0,49 77 107 31.05 Plastično vedro kos 0,51 81 112 31.06 Topli pod PVC m2 0,34 53 73 31 DRUGI PREDMETI ZA GOSPODINJSTVO 0,52 82 113 32.01 Radio kos 0,53 83 115 32.02 Barvni TV (LCD) kos 0,69 109 152 32.03 Barvni TV (plazma) kos 0,62 97 135 32.04 Glasbeni stolp (Sony) kompl. 0,52 82 114 32.05 DVD predvajalnik kos 0,57 89 124 32.06 MPS predvajalnik kos 0,61 97 134 AUDIO-VIDEO OPREMA 0,61 96 134 32.07 Steklokeramična plošča kos 0,54 85 118 32.08 Kombiniran štedilnik kompl. 0,54 85 118 214 Št. l'lli)(;i C 1' R\\ I:N( i.l KI MI- 11.( K llil) \( 1' lIHt 32.09 Mikrovalovna pečica kos 0,56 87 121 32.10 Bojler kos 0,56 88 122 32.11 Likalnik na paro kos 0,63 98 137 32.12 Električni radiator kos 0,63 99 137 32.13 Sušilec za lase kos 0,39 62 86 TOPLOTNE NAPRAVE 0,55 87 121 33.01 Hladilnik (vgradljiv) kos 0,50 79 109 33.02 Hladilnik (kombiniran) kos 0,46 73 101 33.03 Klimatska naprava kos 0,40 64 88 HLADILNE NAPRAVE 0,47 75 104 33.04 Pralni stroj kos 0,62 98 136 33.05 Sušilni stroj kos 0,52 82 114 33.06 Pomivalni stroj kos 0,55 86 119 33.07 Sesalec za prah kos 0,53 84 116 33.08 Mešalnik kos 0,46 72 100 33.09 Rezalnik kos 0,57 90 125 33.10 Brivski aparat kos 0,46 72 99 OSTALE NAPRAVE 0,55 87 121 ELEKTRIČNI APARATI ZA 32 GOSPODINJSTVO 0,54 85 118 33.01 Čistilo za sanitarije 750 ml 0,53 83 115 33.02 Detergent za strojno pranje perila 3 kg 0,51 79 110 33.03 Detergent za ročno pranje perila 1,51 0,54 84 117 33.04 Sredstvo za strojno pomivanje posode kosov 0,56 87 121 33.05 Mehčalec 1 1 0,46 72 101 33.06 Tekoči detergent za posodo 500 ml 0,42 67 93 33.07 Tekoče čistilo (Ajax) 11 0,53 84 116 PRALNA SREDSTVA 0,50 79 110 33.08 Toaletno milo (Fa) 100 g 0,48 75 104 33.09 Lak za lase Taft 250 ml 0,41 64 89 33.10 Deodorant spray Fa 150 ml 0,38 60 84 33.11 Šminka za usnice kos 0,54 85 118 33.12 Barvni preliv za lase kos 0,46 73 101 33.13 Električna zobna ščetka kos 0,37 59 82 33.14 Sampon za lase 200 ml 0,37 57 80 33.15 Zobna pasta 75 ml 0,50 79 109 33.16 Zobna ščetka kos 0,53 83 116 33.17 Mleko za telo (Nivea) 400 ml 0,57 89 124 33.18 Pena za britje 250 ml 0,61 95 133 33.19 Kiema za roke 75 ml 0,56 88 122 33.20 Krema Nivea 150 mi 0,56 88 123 TOALETNO-KOZMETIČNI PROIZVODI 0,47 74 103 33.21 Cikcak vata 200 ml 0,38 60 83 33.22 Pasta za čevlje 75 ml 0,43 68 94 33.23 Papirnati robčki kos 0,52 82 114 33.24 Papirnate brisače 2roli 0,51 80 111 33.25 Otroške plenice (za enkratno uporabo) 44 kom 0,34 53 74 33.26 Toaletni papir 8rolc 0,38 60 83 33.27 Tamponi 16 kom. 0,56 88 122 33.28 Higienski vložki 12 zav. 0,35 55 76 PROIZVODI ZA OSEBNO HIGIENO 0,42 66 91 215 št. Ul:i<>ii\'iiii sliiipiii:i illOUl i 1* r.i u cifr U \\ i.N i. r M <. K (00 M 1' 10(1 33.29 Apno 25 kg 0,32 50 70 33.30 Sint. bela barva (za les) 0,751 0,53 83 115 33.31 Sint. bela barva (za kovino) 0.75 1 0,33 52 73 33.32 Insekticid (Pips) 400 ml 0,33 52 72 33.33 Gobica za pomivanje kos 0,52 81 113 33.34 Vrečka za smeti 201 0,50 79 109 33.35 Vodotopna barva (za stene) 0,75 1 0,42 66 92 PROIZVODI ZA STANOVANJSKO HIGIENO 0,44 70 97 33 HIGIENSKE POTREBŠČINE SKUPAJ 0,47 73 102 34.01 Aspirin (Bayer) škatl. 0,57 90 125 34.02 Aspirin C (Bayer) škatl. 0,44 70 97 34.03 Sirup proti kašlju (Sinecod) 200 ml 0,10 15 21 34.04 Bisolvon TB škatl. 0,21 33 45 34.05 Vitaminske tablete skatl. 0,16 25 35 34.06 Vitamin C škatl. 0,20 31 44 34.07 Hansaplast Robust škatl. 0,49 77 107 ZDRAVILA 0,38 60 84 34.08 Palčke za ušesa škatl. 0,54 84 117 34.09 Kontaktne leče kompl. 0,56 88 123 34.10 Termometer (elektronski) kos 0,51 80 111 34.11 Kondomi (6 kosov) zav. 0,81 128 178 ZDRAVSTVENI PRIPOMOČKI 0,59 93 129 ZDRAVILA IN ZDRAVSTVENI 34 PRIPOMOČKI 0,44 70 97 35.01 Knjiga (Harry Potter) kos 0,61 96 134 35.02 Avtokarta kos 0,50 78 109 35.03 Žepni slovar kos 0,59 93 129 35.04 Windows (Word, Excel) kos 0,68 106 147 KNJIGE IN UČBENIKI 0,60 94 131 35.05 PC kos 0,57 89 124 35.06 Prenosni računalnik (Acer) kos 0,55 87 120 35.07 Monitor za PC (LCD 22") kos 0,57 89 124 35.08 Scanner kos 0,68 107 149 35.09 Tiskalnik za PC kos 0,59 92 128 35.1 Kartuša za tiskalnik kos 0,54 85 117 35.11 Windows Vista (Home basic) paket 0,40 64 88 35.12 Windows Vista (Home premium) paket 0,40 64 88 35.13 Miška za PC kos 0,48 76 105 35.14 Web-Cam kos 0,61 96 134 35.15 Neposnet DVD R 10 kos 0,38 60 84 35.16 USB ključ (2GB) kos 0,43 68 95 35.17 Neposnet CD 10 kos 0,55 86 120 RAČUNALNIŠKA OPREMA 0,54 86 119 35.18 Šolski zvezek kos 500 0,38 60 83 35.19 Pisalni papir (A4) kom. 0,53 84 117 35.20 Plastična mapa 10 kom. 0,41 65 90 35.21 Svinčnik, lesen kos 0,44 69 96 35.22 Minice za teh. svinčnik 12 kom. 0,41 64 89 35.23 Vložek za kem. svinčnik kos 0,50 78 108 35.24 Črnilo (bombice) 6 kom. 0,43 68 95 35.25 Navadna radirka kos 0,43 68 94 216 št. |{kiL>c)\ Dil .sKiipiii:i i'llDCl < r [:i K ( m U\\\\l V I I ( li MH) A( 1' UMI 35.26 Šolske škarje kos 0,52 81 113 35.27 Marker kos 0,56 88 122 35.28 Šolske navadne barvice (12) kompl. 0,60 94 130 35.29 Plastični geotrikotnik kom. 0,38 60 83 SOLSKI PRIBOR 0,47 73 102 35 SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE 0,54 85 118 36.01 Dnevni časopis kos 0,34 53 74 36.02 Tedenska revija (mladinska) kos 0,30 47 65 36.03 Tedenska revija kos 0,63 100 138 36.04 Cosmopolitan kos 0,64 100 139 36.05 Men's health kos 0,51 80 112 36.06 National geographic (v domačem jeziku) kos 0,58 91 127 36.07 GEO (v domačem jeziku) kos 0,25 40 55 36.08 Strokovna revija kos 0,52 82 114 36 SREDSTVA ZA KULTURO 0,49 77 108 37.01 Glasbeni CD 1 kos 0,55 86 119 37.02 Glasbeni CD 2 kos 0,62 98 135 37.03 Film na DVD kos 0,57 89 124 37.04 PC igra (Sims 2) kos 0,55 86 119 37.05 Igrahia konzola - prenosna (Sony PSF) kos 0,62 98 136 37.06 Igralna konzola - hišna (PS 3) kos 0,62 97 135 37.07 Kitara kos 0,56 87 121 GLASBILA IN DRUGO 0,58 92 128 37.08 Smuči (alpske, brez vezi) par 0,37 58 81 37.09 Rolerji par 0,53 83 115 37.10 Sobno kolo kos 0,49 77 106 37.11 Trampolin kos 0,53 83 115 37.12 Lopar za badminton kos 0,55 87 121 37.13 Žogice za tenis (Wilson) kos 0,54 85 118 37.14 Nogometna žoga (Adidas) kos 0,54 85 119 37.15 Košarkaška žoga (Nike) kos 0,37 58 81 37.16 Športni nahrbtnik (Adidas) kos 0,60 94 131 ŠPORTNI REKVIZITI 0,47 74 103 37.17 Poročni prstan kos 0,40 63 87 37.18 Družabna igra (Monopoly) kos 0,53 83 116 37.19 Barbi punčka kos 0,54 85 118 37.2 Lego kocke (serija Bionicle) kompl. 0,63 98 137 37.21 Spominska kartica za fotoaparat (1GB) kos 0,50 79 109 37.22 Spominska kartica za fotoaparat 1 (2GB) kos 0,61 96 134 37.23 Spominska kartica za fotoaparat 2 (2GB) kos 0,60 94 131 37.24 Digitalni fotoaparat kos 0,63 98 137 OSTALO 0,53 83 115 37.25 Vrtnica kos 0,55 87 121 37.26 Nagelj kos 0,38 59 82 37.27 Tekoče gnojilo za sobne rastline (Substral) kos 0,46 73 101 37.28 Orhideja v lončku kos 0,43 68 94 37.29 Seme za setev (solata) zav. 0,44 69 96 CVETJE IN IZDELKI ZA VRTNARSTVO 0,45 71 99 37 SREDSTVA ZA RAZVEDRILO 0,49 81 107 38.01 Renault Megane kom. 0,58 91 127 38.02 Toyota Yaris kom. 0,59 93 130 217 Št. Etl:i«>iiviia <«kii|)iii:i Tli »ta f V U li i III R \\ 1 VlMi [UD .N f I' \( I'- iiin 38.03 Fiat (Grande Punto) kom. 0,51 80 111 38.04 Opel Corsa kom. 0,53 84 116 AVTOMOBILI 0,55 87 121 38.05 Otroško kolo s pomožnimi kolesi kom. 0,53 84 116 38.06 Žensko kolo kom. 0,50 79 109 38.07 Mountain bike kom. 0,53 84 117 KOLESA 0,52 82 114 38.08 Motorno kolo (Aprillia) kom. 0,68 106 148 MOTORNA KOLESA 0,68 106 148 38.09 Plašč za m. kolo kos 0,57 90 125 38.10 Avtomobilski plašč kos 0,70 lil 154 38.11 Akumulator kos 0,31 49 68 38.12 Filter za olje kos 0,46 72 100 38.13 Svečke za avto kos 0,31 49 68 38.14 Tekočina za pranje stekel 3 1 0,19 29 40 38.15 Zadnja izpušna cev kos 0,18 28 39 DELI ZA VOZILA 0,38 60 83 PROMETNA SREDSTVA IN DELI ZA 38 VOZILA 0,53 83 116 39.01 Bencin 95 1 0,59 93 129 39.02 Bencin 98 1 0,57 89 124 39.03 Motorno olje Castrol 1 0,47 74 103 39.04 Plinsko olje 1 0,55 86 120 39 TEKOČA GORIVA IN MAZIVA 0,58 91 126 40.01 Vile za lopatanje kos 0,33 52 73 40.02 Motika kos 0,55 86 119 40.03 Grablje kos 0,44 69 95 40.04 Lestev (aluminijasta A) kos 0,55 86 120 40.05 Zalivalka za vrt kos 0,50 79 110 40 KMETIJSKO ORODJE 0,48 75 104 41.01 Motoma žaga za les kos 0,56 88 122 41.02 Električne škarje za živo mejo kos 0,43 68 94 41.03 Motoma kosilnica kos 0,51 80 111 41 OPREMA ZA KMETIJSTVO 0,50 78 109 42.01 Električni razdelilec (3m) kos 0,71 112 155 42.02 Mavčna plošča m2 0,30 47 66 42.03 Lepilo za keramične ploščice kos 0,29 46 64 42.04 Cement 25 kg 0,55 86 120 42.05 Stiropor ni2 0,32 50 70 42.06 Vrtalnik Black&Decker kos 0,55 86 120 42.07 Žeblji kg 0,32 51 70 42.08 Meter (3 m) kos 0,37 58 80 42.09 Izolirai trak kos 0,28 43 60 42.10 Silikonski kit (tuba) kos 0,27 42 59 42.11 Kladivo 500g kos 0,63 99 137 42.12 Laminat m2 0,65 103 142 42.13 Okensko steklo m2 0,50 79 109 42 GRADBENI MATERIAL 0,45 71 98 43.01 Šivanje moške volnene obleke 0,17 27 37 43.02 Krajšanje moških hlač kos 0,33 52 72 43.03 Šivanje ženskega krila kos 0,27 42 58 218 Št. I>l:iUii\ iiii >>Kiipiii:i riioui i 1' 11 K ( [II U\\ 1 rr.cit- MMi V .\i \' imi! 43.04 Podplatenje čevljev par 0,28 44 61 43.05 Popravilo pet par 0,40 63 88 43.06 Popravilo radia ura 0,34 53 74 43.07 Popravilo televizorja ura 0,38 60 83 43.08 Popravilo štedilnika ura 0,28 44 61 43.09 Popravilo avtomobila ura 0,34 54 15 43.10 Pranje avta kos 0,20 31 44 43.11 Zamenjava olja in filtra kos 0,33 52 72 43.12 Vulkanizerska storitev (zamenjava gum) kos 0,42 66 92 43.13 Barvanje prostorov m2 0,35 56 77 43.14 Izdelava ključa kos 0,29 45 62 43 OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 0,33 52 72 44.01 Moško striženje 0,39 62 86 44.02 Žensko striženje 0,32 50 70 44.03 Trajna ondulacija 0,29 46 64 44.04 Barvanje las 0,41 64 89 44.05 Obisk solarija 1 min 0,44 69 96 44.06 Kemično čišč. m. obleke kos 0,43 67 93 44.07 Kemično čišč. ž. plašča kos 0,40 63 87 44.08 Pranje srajce kos 0,41 65 90 44.09 Pranje posteljne rjuhe kos 0,27 42 58 44.10 Fotografiranje za osebno izkaznico 4 slike 0,33 52 73 44.11 Razvijanje barvnega filma kos 0,34 54 75 44.12 Izdelava barvnih fotografij kos 0,34 54 74 44.13 Fotokopiranje (dvostransko) list 0,24 37 52 44 OSEBNE IN DRUGE STORITVE SKUPAJ 0,35 55 77 45.01 Stanarina (center mesta, dvosobno stanovanje) m2 0,35 55 76 45.02 Stanarina (center mesta, garsonjera) m2 0,30 47 65 45.03 Stanarina (center mesta, trosobno stanovanje) m2 0,36 57 79 45 STANARINA 0,33 52 73 46.01 Voda za gospodinjstvo m3 0,36 57 79 46.02 Kanalščina m3 0,75 117 163 46.03 Odvoz smeti m3 0,45 72 99 46.04 Ogrevanje stanovanja na daljavo (toplarna) MWh 0,49 77 107 46.05 Ogrevanje stanovanja na daljavo (toplarna) mes. 0,55 86 120 46.06 Parkiranje (garaža) ura 0,38 59 83 46.07 Parkiranje (na prostem) ura 0,32 50 70 46 KOMUNALNE STORITVE 0,48 75 104 47.01 Zavarovanje stanovanja leto 0,32 50 69 47.02 Stroški vodenja računa mes. 0,39 61 85 47.03 Tehnični pregled vozila leto 0,51 80 111 47.04 Obvezno zavarovanje vozila leto 0,43 67 94 47 FINANČNE IN DRUGE STORITVE 0,43 68 95 48.01 Vozniški izpit cel izpit 0,25 39 54 48.02 Vstopnica za kino kos 0,31 49 68 48.03 Vstopnica za gledališče kos 0,51 80 111 48.04 Vstopnica za nogometno tekmo kos 0,37 58 80 48.05 Izdatek za tečaj tujega jezika ura 0,44 69 96 48.06 Internet dostop mes. 0,44 70 97 48.07 Fitness obisk 0,42 66 92 48.08 Tečaj plesa 8 0,45 70 98 219 Št. likiuoviiii skiipiiiii riiot:i < ■ (-:ru < II] \<.\\ 1 ir.cit MM) N i 1* \( 1* ion obiskov 48.09 Kabelska televizija mes. 0,56 88 122 STORITVE ZA IZOBRAŽEVANJE IN 48 KULTURO 0,48 75 104 49.01 Izdatek za vrtec ( polna cena ) mes. 0,28 44 62 49.02 Izdatek za študentski dom mes. 0,27 42 59 49.03 Izdatek za dijaški dom mes. 0,33 53 73 49 STORITVE DRUŽBENEGA VARSTVA 0,30 47 65 50.01 Delavska mesečna karta (MPP) mes. 0,33 52 72 50.02 Mestni potniški promet voz. 0,21 33 45 50.03 Avtobus (60 km) voz. 0,41 65 90 50.04 Taksi v mestu km 0,34 54 75 50.05 Najem vozila dan 0,48 76 105 50.06 Letalska vozovnica (London, ekonomski razred) voz. 0,48 76 105 50.07 Prevoz z vlakom km 0,31 49 68 50 PROMETNE STORITVE 0,37 58 81 51.01 Coca-coIa 0,25 1 0,35 55 77 51.02 Pivo (steklenica) 0,33 1 0,42 66 92 51.03 Cma kava skodel. 0,26 41 57 51.04 Buteljčno vino 0,75 1 0,33 51 71 51.05 Žganje 0,03 I 0,26 41 57 51.06 Whiskey 0,03 1 0,24 38 52 51.07 Mineralna voda 0,5 1 0,35 55 76 51.08 Naravni pomarančni sok 0,21 0,46 72 101 51.09 Čaj z limono skodel. 0,33 51 71 51.10 Pizza kos 0,29 45 62 51.11 Dunajski zrezek kos 0,36 56 78 51.12 Špageti po bolonjsko porcija 0,40 63 87 51.13 Mešana solata (porcija) porcija 0,24 38 52 51.14 Višnjeva torta porcija 0,33 52 73 51.15 Zelenjavna juha porcija 0,29 45 62 GOSTINSKE STORITVE 0,34 53 74 51.16 Prenočevanje v hotelu ***(dvoposteljno) noč 0,32 50 70 51.17 Prenočevanje v hotelu ****(dvoposteljno) noč 0,41 64 89 HOTELSKE STORITVE 0,37 58 81 51.18 Hamburger kom 0,26 40 56 51.19 Big Mac kom 0,35 56 77 51.20 McChicken kom 0,45 71 98 51.21 Fish Mac kom 0,35 54 75 51.22 Chicken McNuggets 6 kom 0,21 33 46 51.23 Pijača 0,5 1 0,40 63 87 51.24 Sladoled kom 0,29 45 62 51.25 Krompirček - veliki kom 0,37 58 81 51.26 Happy Meal kom 0,35 54 76 HITRA HRANA 0,34 53 73 51 GOSTINSKE HOTELSKE STORITVE 0,34 54 75 52.01 Znamka za pismo (doma) kos 0,24 38 52 52.02 Priporočeno pismo (doma) kos 0,18 29 40 52.03 Hitra pošta 2 kg 0,51 79 110 52.04 GSM impulz (fiksno omrežje, predplačniški paket) impulz 0,31 48 67 52.05 GSM impulz (fiksno omrežje, naročniki) impulz 0,48 76 105 52.06 GSM aparat (brez naročnine) kos 0,68 107 148 220 Št. |{lii>>iivii:i sktipiiui l-iinUi ( I' i{ \\ r.N f 1' 1 { K ( lir 1 i ( Ii- KHI \(I'"HMI 52.07 SIM kartica (prednaročniška, brez impulzov) 0,45 71 98 52.08 Nacionalni pogovor min. 0,42 66 91 52.09 Pogovor v tujino min. 0,15 24 33 52.10 Pogovor v mobilno omrežje min. 0,52 82 114 52.11 Tel. naročnina (analogna) mes. 0,44 69 96 52.12 ISDN naročnina mes. 0,33 53 73 52 KOMUNIKACIJE 0,41 64 89 221