LEGENDA '4MARIBOR Naselja nad 50 000 preb. ® JESENICE od 10000 do 50000 preb. 0 KOtEVJE od 5000 do 10000 preb. o RIBNICA od 1000 do 5000 preb. o Hrastov/Je pod 1000 preb . = Glavne ceste ====Avtoc e ste v gradnji --- Stranske ceste ====== Gla vne tranzitne ceste ----- Železnice --C•~ Državna meja --- Občinska meja --<•>--- Republiška meja > /ZOLA Sedež občine w w -, -, o:: :z: - z z w w > >N o ~ z ...J :X: en ... a:: ~ - E-t en >en en > 1-- N w o ,..__ ...:1 o o:: en o 1-- -w w ~ C., 1 1 w o N w "1 w " MRKOPAU A > z q ~ • 1533 N Izdala : Geodets a uprava SR Slovenije - Ljubljana Zaloflli : Biro za regionalno prostorsko planiranje In Geodetska uprava SR Slovenije Tlslt: Razmnofevanje brez odobritve Geodetske uprave SR Slovenije prepovedano ) l. AEROSNEMANJE GEODETSKE, INŽENIRSKE IN TEHNIČNE IZMERE IZDELAVA KART IN NAČRTOV AVTOMATSKA OBDELAVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV URBANSKA DOKUMENTACIJA PROJEKTIRANJE NIZKIH GRADENJ RAZISKAVE PROGRAMIRANJE ' 1 ... ~ ---' ~ t ,, : ' , ,1 ' ~ - , -- -~✓ - -:"'~·· SITOTISK, MIKROFILM, KNJIGOVEZNICA, TEHNIČNA FOTOGRAFIJA ., SRECNO IN USPEHOV POLNO N O V O L E T O Vsem stanovskim tovarišem in poslovnim sodelavcem želi uspešno NO V O LI; TO 19 7 2 LJUBLJANSKI GEODETSK I BIRO Podjetjem in kolegom, s katerim sodelujemo, želimo uspešno NOVO LETO člani kolektiva INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT LJUBLJANA MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1972 ŽELI VSEM OBČINSKIM GBODETSKIM UPRAVNIM ORGANOM 5 GEODETSKIM DELOVNIM OR- GANIZACIJAM TER VSEM GlODETSKIM 8TiWKOVN JAKOM Geodetska uprava SR Slovenije V LETU 1972 ŽELIMO NOVE DELOVNE USPEHE IN USPEŠNO SODELOVANJE VSEM DELOVNIM ORGANIZAC IJA.t'VI IN SODELAV- CEM Biro za regionalno prostorsko planiranje VSEM PRIJATELJEM, POSLOVNIM SODELAVCEM TER ČLANOM ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV ŽELIMO USPEŠ- NO NOVO LETO 1972 Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo FAGG v Ljubljani POSLOVNIM SODELAVCEM, GEODETSKIM ORGANIZACIJAM IN GEO- DETSKIM STROKOVNJAKOM ŽELI USPEŠNO NOVO LETO 1972 Geodetski zavod Maribor VELIKO DELOVNIH USPEHOV V LETU 1972 ŽELI VSEM GEODETSKIM STROKOVNJAKOM, GEODETSKIM DELOVNIM ORGAllJIZAC IJAM IN UPRAV- NIM ORGANOM Geodetski zavod Celje VSEM UPftAVNIM ORGANOM V SLOVENIJI 9 GEOD.STSKIM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN GEODETSKIM STROKOVNJAKOM ŽELI USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1972 Geodetska uprava skupščine mesta Ljubljane BRALCEM 11 BILTENA 11 ŽELI S.ttEČNO NOVO LETO 1972 Medobčinska geodetska uprava Celje VSEM GEODlETSKIM STROKOVNJAKOM V SR SLOVENIJI ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1972 Biro za primijenjenu geodeziju i gradjevinsko projektiranje Geoprojekt - Split GEODETSKD.1 UPRAVNIM ORGANOM, DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN GEOD~TSKIM STROKOVNJAKOM ŽELI USPEŠNO NOVO LETO 1972 Invest - Biro Koper USPLŠNO NOVO LETO 1972 ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJENI, SODELAVCEM IN GEODETSKIM s;rROKOVNJAKOM Splošna vodna skupnost Savinja lJivo - Celje Komunalno podjetje Kanalizacija v Ljubljani ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO 1972. V SEM SODELAVCEl\lI? GEODETSKEvI STROKOVNJAKOM IN BRALCEM 11 BILTENAn ŽELI USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1972 Toplarna Ljubljana - s.o.p.o. Elektrogospodarstvo Maribor VSEM SODELAVCEM~ G-8ODETSKilVI STROKOVNJAKOM IN BRALCBM 11 BILTENN1 ŽELI USPEŠNO NOVO LETO 1972 Geološki zavod Ljubljana DELOVNA SKUPNOST Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj ŽELI V LETU 1972 V SEM SODELAVCEM VE- LIKO POSLOVNIH USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA. SRE6NO IN USPEŠNO POSLOVNO LETO 1972 ŽELI Komunalno obrtni center Velenje OB NOVEM LETU ŽELITA sekretariat Zveze geodetskih inženir- jev in geometrov Slovenije in uredniški odbor '1Bil tena·1 vsem članom Zveze GIG ter naročnikom "Biltena" MNOGO USPE- HOV IN ZADOVOLJSTVA V LETU 1972. B I L T E N ZVEZE GEODETSKIH INŽENTRJEV IN GEO])IIETROV SLOVENIJE Leto 1972 Ljubljana, .januarja 1972 Številka l V s e b i n a L. Miroslav foni vec cl .. : Priprava za sprejem republiške zakonodaje 2. Stanko Majcen: 3. Tomaž Banovec: 4„ Informacij ei Federacija in geodezija Poročilo o razstavi prirejeni v zvezi s kongresom FIG-e v septembru 1971 Stran 1 9 14 - Prodaja in razmnoževanje topografskih kart 22 - Zakon o izmeritvi in zemljiškem katastru v SAP Vojvodini 22 - Geodetski dan društva GIG Maribor 23 5„ Dr„ Alojz Podpečan~ Ob osemdesetletnici generala Marčiča 24 6„ :Branko Korošec~ steinberg - zemljemerec in kartograf 7 „ Emil I(eržan in Stanko Majcen: Karta SR Slovenije l:750„000 8„ Zapim1ik redne letne skupščine zveze GIG Slovenije 9„ Redni občni zbor ljubljanskega geodetskega društva 10„ Bo1"':i..s Kren: Geodetski dan 11. Juliju Skočirju v sporrd.11 12„ V sporrd.n Slavku Ivanuši Izdala: zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije Uredniški odbor: Boris Kren, Marjan Smrekar, Bogdan Samobor Prispevke pošiljajte na naslov: Boris Kren, Geodetska uprava SRS 26 30 33 38 39 40 41 Ljubljana,Cankarjeva 5/IIL, Miroslav Č:i.'"'1.'livec PHIPRAVA ZA SPREJEM NOVE REPUBLIŠKE ZAKONODAJE S prejetjem ustavnih amandmajev in ustaV11ega zakona bo koncem letošnjega let& preneh2la veljati sedanja zvezna zakonodaja na tem področju. Sistem izmeritve zemljišč in zemljiškega katastra, ki smo ga doslej upravičeno kdtizirali po dn,,1_štveni, upravni in operativni liniji, pa še prej kot študenti, imamo sedaj priliko urediti tako, kot odgovarja stopnji našega razvoja, s tem pa tudi interesu napredka geodetske službe in stroke ter kvalitete geodetskih evidenc v vsej JugoslB.viji. V s8danjem času realizacije nalog ustavnih amandmajev in ustavnega zakona so postavljene pred republike in avtonomne pokrajine ogromne naloge„ Že sam seznam zakonov, ki jih bo potrebno na novo sprejeti, uskladiti ali dopolni- ti, kaže, da se tako obsežne naloge doslej vse od vojne nismo lotili. Re- publike so sprejele program sprejemanja teh novih predpisov, kjer so vklju- čeni tudi zakoni o izmeritvi in zemljiškem katastru„ Pri tem je bil časovni pla..L dokaj različen. Tako je novi republiški zakon o izmeritvi zemljišč in ::;emljiškem. katastru tik pred sprejetjem v SR Srbiji, medtem lrn drugje išče­ jo načine za podaljšanje veljavnosti dosedanje zvezne zakonodaje še v letu 1972„ Naša repulJlika je sprejela stališče, da je potrebno sprejeti nove republiške zakone našega področja do konca leta 1972, ker smo smatrali, da je za kvalitetno ureditev potreben tudi daljši čas. zato podaljšujemo neka- tera določila prejšnje zakonodaje - tudi temeljnega zakona iz leta 1965 - še v letn 1972. Že pri tem smo se držali načela, da ohranjamo tista določila, ki urejajo obveznosti, dolžnosti in pravice državljanov, organov in organi- zacij, zlasti glede postopkov, ki imajo lahko praV11e posledice~ Glede izva- janja tehničnih del smo ohranili predvsem predpise o kriterijih natančnosti, na osnovi katerih je možno doseči potrebno kvaliteto geodetskih del in evi- denc, medtem ko smo izpustili detajlnejše predpisovanje, ker samtramo da je to stvar izvajalcev - tako organizacij kot posameznih strokovnjakov. Glede na dosedanji sistem z-vezne zakonodaje, kjer je bil osnovni koncept ravno predpisovm1je vseh podrobnosti, se pri začasnem podaljševanju veljavnosti nekaterih določb v letul972 nismo mogli vedno držati prej navedenih načel - te pa bo nujno uveljaviti v novi republiški zakonodaji, ki bo veljavna od leta 1973 dalje. Že iz preteklih razprav in prizadevanj, pri katerih je sodelovala tudi zveza, izhajajo jasne zahteve, ki jih bo morala izpolniti nova republiška zakono- daja. Na k:;.~atko lahko rečemo, da moramo uzakoni ti sodoben sistem izmeri tve zemljišč in sodobnega zemljiškega katastra, ki bosta odgovarjala sedanjim in bodočim družbenim potrebam in omogočala svoj stalni vsebinski in tehnič­ ni napredek. Na tej osnovi srn.o izvršili tudi prve priprave, posvetovanja za pri pravo te z za nove zakone. Ta aktivnost je bila soočena z negativnimi in pozitivnimi dejavniki. Od teh se bom dotaknil predvsem tistih, kjer ima do- ločeno vlogo in vpliv tudi zveza GIG Slovenije„ - 2 - Prvo i čeprav ne Glav-:10 i naj omen.i:::.:c nadaljnja prizadevanja federacije, da bi ne glede n::. novo ustavo ii'1 ustavni zakon ostalo vse po sta1°eE1. Glede na to, da je zve7.;na geodetska uprava uzakonjena v zvezner:1 zakonu o organizaciji zvez:n.ih upre:vnih organov in da ji je da.'1.o pod~ ·Jej e dela (izmeri tev zemljišč in njeno vzd1°Ževanje), je ta uprava predlagala sprejetje novega zveznega zc:.kona o izmeritvi zemljišč. V njem je predvidena kompletna vsebina in ena- ko urejanje zadev, kot v temeljnem zakonu. Glede tega je zvezna geodetska uprava pridobila določeno podporo v zveznem izvršnem svetu in celo· dosegla vključitev predvideBih sredstev v predlog zveznega proračuna za leto 1972 - kar na osnovi dosedanjih pristojnosti. Tem predlogom srno nasprotovali na sestanku v Sars.jevu, kjer smo -v pismu zveznenu izvršnemu svetu vsi direktorji republiških in pokrajinskih geodetskih uprav r;menja, da je treba te predloge wnalmiti~ Obveščeni smo, da je enak tudi sklep sveta zvezne geodetske uprave, v katerem so predsta'VY1iki vseh republik in avtonomnih pokrajin; svet je še dodal, da se zavzema za nadaljnje financiranje del iz dosedru1.je zvezne pri- stojnosti bodisi iz zveznega ali republiških proračunov. Ta prizadevanja so v nasprotju z ustavo in glede tega nas je podprl tudi izvršni svet in najbolj avtoritativni pisavni strokovnjaki. Tako moralno ni nobenih ovir, da gremo naprej s pripravami za svojo republiško zakonodajo enako, kot je to storila tudi SR Srbija. Postavlja se drugo vprašanje, kdo je odgovoren, da tratimo čas in sile z razpravljanjem o zadevah, ki so jasno protiustavne. Ali zvezna geodetska uprava ni tudi soodgovorna za izvajanje ustavnega zakona, ki je popolnoma jasen. Ali nismo mogli upravičeno priča­ kovati vso pomoč zvezne geodetske uprave pri izvajanju ustavnega zakona in pri priprav2,h za republiško zakonodaj o? Tu bi morala odigrati. _pomembno vlo- go tudi zveza GIG Jugoslavije„ Ta zveza se je močno angažirala pri razpra- v2J1. o vsebini zveznih ustavnih amandamjev. Enako pričakujemo, da se bo anga- žirala sedaj, ko so ust2:vni amandmaji sprejeti. Ali naj obsodi poskuse, ki so nasprotni ustavi, ali pa naj j2.vno prizna, da nasprotuje sprejeti ustavi. Če tega ne bo sto11ila, mislim da moramo v Sloveniji razmisliti o nadaljnjem zaupanju v sedanje vodstvo zveze v zvezni ravni, Če se bomo morali pri sestav- ljanju i 0 epubliških p1°edpisov :;_1.E:nelmo vračati :~a ta osnovna vprašanja pristoj- nosti, ki so principielno z ustavo rešena, nas bo to neprestano oviralo pri reševanju novih p:cvenstvenih n&log. Perfektne zalrnnodaj e si ne moremo misli ti brez jasno izdelanih konceptov. Tu imam.o močno oporo v prizadeva11jih geodetske službe in operative v zadnjih letih. Posebej srno la.,.11.ko zadovoljni, da naša operativa ni bila samo nosilec zgolj tebničnegs, napi0 edka,. temveč tudi iniciator in sodelavec pri razmišlja- nju o najustreznejših oblikoJ.1. sistema geodetske službe in geodetskih evidene. V tem je naša oc;romna pi~ednost, v nadaljnji aktivnosti v tej smeri vic1irno tudi garancijo, da bomo sposobni v predvidenih rokih vzpostaviti tudi nove geodetske zakone. v naglem razvoju in spremembah v zadnjih letih smo prišli do m..11.ogih novih spoznanj in odprli nova področja in oblike dejavnosti. Lahko ugotovimo, d2, je to začetek in da smo marsikje še vedno na začetnih pozicijah. zaradi širokega an;;ažiranja geodetskih strokovnjakov na nmogih področjih nekatel"ih nalog enostavno nismo mogli izvršiti ali se jih resneje lotiti. Ena talcih nalog je raziskovalno delo S formirru1.jem raziskovalnega inštituta geodet- skega zavoda SRS je lJil storjen \relik korak naprej in tudi doseženi prvi - 3 - rezultati. S tei:Ii smo glede na :.::~zp'oložljive kapacitete raziskoval~ev lal1ko zadovoljni.Čopa se vprašamo, kaj bi že danes lahko imeli, če bi bil krog raziskovalcev večji, če bi bilo vzpostavljeno ustre2.,_11.o sodelovanje med operativo in fakulteto če -bi bil raziskovalni a11tput d:ultete in njenega instituta ustrezen glede na njihove kapacitete in usmerjen tudi v reševanje splo:šnih problemov stroke in operstive: spoznamo, da nas rezultati doseda- njega raziskovalnega del2, v Sloveniji ne mo1"ej o zadovolji ti. Detajlnejša obravnava odnosov, preclvidevanj in poslerl,ic p1°i splošno rešenih konceptih orie:1tacije geodetske službe bi morala biti vključ2na med raziskovaLn.e naloge za nadaljnji razvoj in utJ~ditev novih oblile Tvi.di popolne nove zakonodaje si ne moremo zamisliti brez predhodne resitve nekateril"i raziskovalnih nalog, tako glede splošne dn.lŽ,bene usmeritve 11aše dejavnosti, kakor glede sestave predspisov za kvalitetno izvajanjo deL Letos smo se geodeti prvič vključi­ li v raziskovalno skupnost SRS in sestavili petletni program raziskav, ki je bil izredno ugodno ocenjen tudi najvišjih akademskih institucijah. V okviru tega programa so predvideni med drugim tudi raziskovalni projekti; l„ Dolgoroč:i:1a orientacija geodetske dejavnosti glede na predvideni družbeno- ekonomski. razvoj s temami: stanje in param.etri razvoja geodetske dejavno- sti v svetu, razvoj geodetske dejavn.osti v Sloveniji in J"ugoslaviji in plan dolgoročnega razvoja o-bsega in· oblik geodetske dejavnosti pri nas~ 2. Inventarizacija prostora v SRS in njen vpliv na geodetsko dejavnost s te- mami: .3...11.0,liza osnovnj_h ciljev inventarizacije prostora, sedanje stanje zbiranja podatkov o pi~ostoru v SRS in uvedba inventarizacije prostora, pomen temeljnih geodetskih načrtov pri inventarizaciji prostora, zbiranje prosto:rskih podatkov v katastrih in evidencah, generalizacija osnovnih geodetskih podatkov in njihov pomen pri inventarizaciji prostora, klasi- fikacija in valorizacija zemljišč, prostorski infoi'macij ski sistem in na osnovi omenjenih dveh pro jek-;: c r še tretji raziskovalni pro j ekt. J. Organizacija geodetske službe s temami: organizacijska shema za izvedbo in vzdrževanje inventarizacije prostora, ·)ravna in operativna linija geodetske službe, pravni sistem, raziskovalna dejavnost, kadri in šolstvo. pri reševanju teh nalog se bodo morali vključiti tudi novi strokovnjaki iz operative in občinske in republiške uprave in drugi, ki so zainteresi- rani na naš nadaljnji napredek. Že iz navedenega pregleda je možno razvideti, kako nujno bi bilo, da bi imeli nekatere naloge rešene že pred pripravami za našo novo zakonodajo. Glede na sedanje pogoje, bo potreb:;:io nekatere raziskovalne naloge načelno rešiti že v prvi polovici naslecb.1.jega leta, druge pa imeti v vidu pri sestavi naših zakonov~ Ti bodo morali biti dovolj fleksibilni? da bo mogoče nova spoznanja brez večjih težav vključevati v novi sistem. Končno lahko predvidimo, do, bomo manjši del zadev po neks.j letih tudi menjali, kar je glede na dinamiko našega razvoja tudi upravičeno. S tem je podanih nekaj uvodnih faktorjev, s katerimi smo se najprej srečali pri pripravah za novo republiško zakonodaj o. Navedel sem predvsem tiste, ki so specifični za naše področje„ znana so številna druga vprašanja, na katera danes družba še nima popolnoma jasnega dogovora ali rešitve„ Nelmtera r"cl njih kot so di0 u.žbeno i11 prosto1°cko pl&ni:rm1j e, kmetijska poli tika, davčn2. poli tika, stanovanjska izgradnja itd„ 1Jodc l...,0sredno in neposredno vplivala na naše delo ter jih bo potrebno stalno spremljati. I. ZAKON O IZI'IER.ITVI Dosedanji temeljt.i z2,kon je z,dn1ževal področje izmeritve zemljišč in zemljiš- kega katastra predvsem z2.radi nekdanje podrej fa10sti izmeri tve vprašanjem zemljiškega katastra Te naloge srro že ločili v zakonu o geodetski službi in jih je nujno ločiti tudi v ostali :cepubliški zakonodaji. zato predvidevamo namesto prejšnjega temeJ . jnegazakona spi·ejem dveh zakonov, posebej o izmeritvi zemljišč in posebej o z,er,_1Jjiškei:.1 k2tast:ru, Pri· pripravah smo se doslF;j lJolj zavzeli za problematiko zakonodaje s področ­ ja zemljiškega katastra 1 kf;r bo zaradi njegove večje odvis'llosti od drugih sluŽlJ in večjih posledic za državljane, organizacije in upravne organe potrebno podrobnejše p:redpisova11je zadev, nedtem ko so priprave glede zakona o izmerit- vi zemljišč v fazi grobih konceptov. Ob predvidevanju, da bo ta zakon bolj sploŠ'l1.ega značaja in bo vef zadev nalmadno urejenih s podzakonskimi pi0 edpisi, je bila takEc usmeritev p:ri;Jrav tudi nujna„ Iz materialov, ki so jih pripravili sodelavci geodetske uprave lal11rn prikažemo samo glavne elemente novega repub- liškega zakona o izmeritvi zemljjŠČ, ki naj služi kot prva osnova za nadaljnja razpi,ave„ Na osnovi današnjih spoznanj o nujnosti upoštevanja prostora pri planirru1.ju splošnega dl"LlŽbeno-gospodarskega razvoja je nujno zagotoviti usti,ezne organi- zirEme podatke o prostoru za vse 11ivojeplanira11.ja, upravljanja in odločanja. Med temi podatki so primarni tisti o elementarnih razsennostih in značilnostiI1 prostora~ so olJenem okvi.r za ~ ostorsko prikazova11.j e ostalih značilnosti j·:: pojavov~i Glede na to je namen izmeritve zemljišč pridobivanje osnovnih podat- ~-=~ostoi"u c;lede 112, njegove dioenzije, značilnosti in objekte za potrebe druŽlJenih nalog, podrobli.eje določeni v ustavj in zakonih, za kar se izdelajo nač::cti, karte, evidence in nwnerični ter drugi pregledi o prostoru„ V tem smislu morajo biti nar::ieni v zakonu jasno določeni, obseg in vsebina podatkov pa ·.je lahlrn podro1Jneje urejena s podzakonskimi predpisi Iz namena izhaja načelo, da morajo biti podatld izmeritve zemljišč dostop:ni za vse korist1.ike, če izkažejo upi"avičen vzrok za njihovo uporabo. Podatki izmeritve zemljišč morajo biti vezani na predpisani koordinatni sis- tem, ki zagotavlja enotno c1 efinira.nj e položaja v prostoru SR ,Slovenije~ Glede tega predvidevamo obvezno dogovarjanje med republikami ali v okviru federa- cije. Izmeritev zemljišč se izvede na osnovi vzpostavitve osnovne mreže stalnih geo- detskih in gr2:vimetri.Čnih točk, ki so določene po svoji legi ali nadworski vi- .šini in morajo glede na svoj namen zadostiti predpisanim zahtevam natančnosti S tem so mišljene astronomsko-geodetske, gravimetrične, trigonometrične in osnovne nivelmanske mreže, pri tem pa ni nujno, da so navedene v zakonu, ker bodo podrobnejše predpisane s podzalrnnskimi predpisi. - 5 - Podrobna izmeritev zemljišč ,se izvede s tehničnimi postopki izmeritve, ki zagotavljaj o predpisa.110 natančn0,:ic glede na ns.m.en. Pri tem se po potrebi ali obvezno vzpostavi dodatna mreža stalnih geodetskih točk (poligonske točke, reperji tehničnega nivelr,1ana, oslonil:ne točke, fotogrametrične točke), Te:ci torij SR Slove:nij e se izme;::-i f3 ciljem izdelave geodetskih kart in načr­ tov. Podrobnost in natančnost te 02novne i'.omere je odvisna od obremenjenosti prostora in se določi s p:;.0 edpisanimi merili, Glede na to se za vse ozemlje SR Slovenij.e izdela geodetska ka:cta 1: 5000 02,iJ-0 oma 1:10,000, za urbana in druga intenzivna območja pa tudi geodetski načrti v večjih merilih (l:2500 do l: 500). za družbene potrebe, kjer se zaht8vajo globalnejši podatki o prostoru, se na osnovi 6eneralizacije osnovnih geodetskih načrtov in kart ali z drugimi metodami izdelajo splošne topografske karte v manjših merilih (1:20.000 do 1:750,000). za zagotovitev enotnosti prostorskih evidenc se načrti in karte sektorskih evidenc, ki jih izdelujejo organi in organizacije za svoje potrebe, izdelu- jejo v predpisanem koordinatnem sistemu, kar je predpogoj za širšo dostop- nost njihovih podatkov. Vzdrževanje izmeritve zemljišč se opravlja v določenih rrasovnih terminih z metodami, ki zagotavljajo prvotno natančnost. Maksimalni časovni termini mo-- rajo biti z zakonom določeni. Pristojnosti glede izmeritve zemljišč bo potrebno razurrmo razdeliti med re- publiko in občinamii pri tej ra,z;delitvi bo potrebno upoštevati predvsem sar:10 upra;vni družbeni sistem, v katerem so organizirane družbeno-politične skup- nosti, organi in organizacije in drugj_ koristniki, ki so zainteresirani na prostorskih ovidencah in s tem -, zvezi smotrna in ekonomična izdelava in vzdrževanje izmeritve zemljišč za potrebe vseh koristnikov. Pri tem je potreb~ no upoštevati tudi dosedanje izkušnje; to velja tako za pozitivne glede uspeš-. nega angaži1c1J:1ja družbenih sredstev za pospe·',_mo izdelavo geodetskih del in glede omogoč&"lja razširjene reprodukcije v velikem obsegu za razvoj avtomo.cije: fotogrametrije in drugih perspektivnih področij., kakor tudi za negativne glede zaostajanja na področju vzdrževanja izmeritve in ažuriranja načrtov in kart. Navedene zadeve bo potrebno še temeljiteje obraVP.lavati z vsemi prizadetiGli, zato navajam le ~mega od možnih modelov razdeli ".::ve: pristojnosti, · 1,;i ustreza zgornjim pogojem: L Republika bi bila pristojna za izdajo predpisov o sistemu, vsebini~ natanč­ nosti in dostopnosti poc7-atkov izmeritve in njenega vzdrževanja v celoti, občine pa bi imele možnost, da dodatno vsebino in dostopnost podatkov geo- detskih načrtov uredijo v skladu s svojimi potrebami~ 2~ Republika bi bila pristojna za programiranje 1 financiranje in izvajanje del v zvezi z izdelavo osnovnih geodetskih mrež in splošnih topografskih kart~ 3. Republika in občine bi bile skupaj pristojne za programiranje in financi- ranje izdelave geodetskih načrto/ in kart ter njihovega vzdrževru-ija, za samo izvajanje teh del pa bi skrbela republika, - 6 - 4„ Občine bi bi.le pristojne za vzdrževanje vseh geodetskih mrež. Kot sem že uvodoma omenil, je ves gornji pregled zakona o izmeritvi zaenkrat samo material za razpravo. Posebno velja to za pristojnosti, čeprav so pod- robneje obdelane$ II. ZAKON O ZEMIJIŠKEM KATASTRU Dosedanje pripraa-ve za zakon o zemljiškem katastru so nekoliko bolj napredovale kot pri zakonu o izr:::1eri tvL :Na osnovi posvetovanja z nekaterimi predstojniki občinskih geodetskih uprav so v izdelavi osnutki tez, ki bodo po ponovnem raz- pravljanju v ožjem k:Pogu poslani vsem občinskim organom za geodetske zadeve. Vmes se bomo posvetovali z zainteresiranimi republiškimi službami. Družbeno spozncmj e o $krbi za m~ejanje prostora se danes odraža v regionalnem in Lffbanističnem planiranju, v varstvu narave in okolja in v smotrnem izko- riščanju zemljišč. Te, zadeve so že urejene z vrsto zakonov in predpisov v rept.1bliki in občini„ Smatramo, da je te zadeve nemogoče urejati brez kvalite- tnih evidenc o prostoru in da je tej nalogi potrebno prilagoditi tudi zemlji.3-- ki kataster V njem je potrebno najti mesto za eviddntiranjedoločenih dokončno sp1~ej etih prostorskih režimov in obenem najti mesto 'za evidentiranje drugih zadev, o katerih se bo družba še odločila. S tem razširjamo do.Je daj uzakonj e•·· ni namen zemljiškega katastra z novim namenom, da za potrebe gospodarstva ter družbenih in upravnih služb zagotavlja evidenčne potlatke o namembnosti, pravnem statusu, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišč ter za druge evidenčne namene. Tako razširitev nam danes omogoča avtomatska obdelava podatkov, ki že zajema veliko večino katastrskega operata v s1oveniji in je sedaj v fazi intenziV11e modernizacije. Povečan promet z zemljišči glede ne.prostorske posege nam nalaga tudi povečanje kvalitete urejanja lastninsko pravnih in odškodninskih zadev. Tehnološki raz- voj postopkov izmeritve in avtomatska obdelava podatkov nam omogočata tako kvaliteto! da je pod posebnirn.i pogoji možno uzairnniti podatke zemljiškega ka- tastra kot obvezen dokaz o sejah in površinah zemljišč„ Glavni pogoji za to so v tehnični možnosti eksaktne restavracije mej, ki so predhodno soglasno in prav1.10 uveljavljene. S tem je določen tudi namen zemljiškega katastra kot tehnične podloge za zem- ljiško knjigo, kot doslej pa ostane tudi prejšnja glavna namembnost zemljiške- ga katastra kot osnove so, določanje davkov in prispevkov od zasebne kmetijske dejaV11.osti. Podrobneje si bomo l3J1ko predocili 112Inene zemljiškega katastra pri pregledu ol> sega podatlcov, ki naj bi se evidentirali. V zakonu.mora biti jasno razvidno, da je obseg podatkov funkcija namena. Pri tem lahko .ločimo dve vrsti podatkov: l. tistj., ki se nanašajo na lastniško in davčno funkcijo in 2. tiste, lci se nanašajo na evidentii0 anje drugih prostorskih podatkov Pri drugi vrsti mo;ramo - 7 - danes ločiti podatke, ki so z zakoni,odloki in drugimi upravnimi ;;;,leti že ob- vezni od tisti~1, kjer njihovo uporabnost in smotrnost zbiranja v zeniljiškem katastru šele raziskujemo ali o njej razmišljamo. Če smo tako dobili prav- zaprav ti0 i .skupino, pridejo v prvo podatki o legi parcele v prostoru in s tem glede na sosecl11je p2,rcele, o površini, o ~{atastrski kulturi, razredu in o lastniku oziror;1a imetniku pravice uporabe, zraven pa lahko štejemo še stavbe, ns,menslrn izr2.bo zemljišč in po izvedbi bonitira11ja tudi podatlce o rodovitnosti i:1 p:;..0 oizvoclni sposobnosti;. v drugo skupino štejejo podatki, ki se n.::mašajo na pravni status, to so omejitve, prepovedi in zavarovanja glede na parcelacijo, gradnjo, prodajo, agrotebnične ukrepe, vrastvo narave in kul- tun1ih spomenikov 1 }'.'ezerrati in drugo - vse to na osnovi že sprejetih pred- pisov„ Te podatke lahl:::o zaradi njihovega vpliva na lastništvo že s tem zako- nom predpišemo. Ostane še tretja skupiua, ki sodi smiselno k drugi, to so ostali podatki, pomemtni zo. prostorsko planiranje v republiki in občini ter za delova- nje prostorskih služb, za katere pa ne ol,stoja nobena zakonska obveza evidenti- rru1j2, v zemljiškem katastru. Smatramo, da prvi dve navedeni skupini podatkov lal,ko vključimo kot zakonsko obvezo v zemljiški kataster, tretje pa trenutno ne moremo vključiti v sistem, da pa mora pustiti zakon popolnoma odprta vrata za njihovo vključitev, iSe se z drugimi zakoni ali predpisi uredi obveza zbira- nja v zemljiškem katastru~ S tem je dana možnost postopnega dopolnjevanja vsebine zemljiškega katastra, njegov razvoj pa bu odvisen predvsem od dolmmen- tirru1ih odločitev, katere podatke je res.nujno zbirati v tako podrobni ·eviden- ci kot je zemljiški kataster, katere je bolj smiseL11.o vezati direktno na geo- detske nači0te in karte ali na druge bolj splošne osnove. S tem se ne odrekamo nujnosti :1adaljnjih raziskav o temeljnem katastru kot osnovni prostorski evi- denci~ saj predvidevamo, da bo zlasti za urbm1a območja res z,emljiški kataster tisti, ki bo združeval večino podatkov, v ostalem pa je to stvar raziskave, ki bo po prej šnjil1 predvidevanjih trajala do leta 1975. Če bomo takrat nasto- pili z argumenti za konpleten sistem podatkov, si bomo tudi prizadevali za ustrezno dopolnitev. Nosilec podatkov v zemljiškem katastru je parcela glede na njeno sedanj o upo- rabnost za evidentiranje množice prostorskih podatkov lahko ugotovimo njeno neustrezno 0 velikost. Že iz tega razloga bo ;:' 1jno razmisliti o možnosti njene drugačne definicije. Če b:i uzakonili parcelo kot del zemljišča istega lastnika, bi s tem znatno zmcnjšali število lJarcel. S tem bi tudi zmanjšali drage postop- ke pri določitvi njene lege, s::1.j bi za notranjo delitev parcele zadostovala tu- di manjša natančnost (privzems.nje iz fotogrametričnih materialov ali iz osnov- nih geodetskih načrtov). Verjetno navedene p1°ednosti odtehtajo določeno izgubo glede na dosedm1j o sistematiko katastrskega opera ta$ Iz obsega podcJ.tkov in njihovega nosilca izhaja oblika katastrskega operata. Poleg katastrskega načrta l10 ta moral obsegati še posestni list in parcelni zapisnik, slednji ločen v splošni in prostorsko evidencij ski del glede na prej omenjene skupine podatkov. Obvezen bo tudi dokument za povezavo z davčno službo medtem ko bodo drugi priročni dokumenti za lažji vstopi~ izhod podatkov neob- v~zni in jih bodo občine lahko po svoje urejale. Pri vzpostavitvi c.žu.rnega katastra z novo izmero bo glede7irejšnja izvajanja potrebno predvsem zagotoviti: l. predhodno mejno razpravo, kjer bodo prizadeti pismeno zagotovili soglasnost s trajno obeleženimi majnimi znaki. 2. Izmeritev mejnih znakov s ciljem dobijanja koordinat predpisa.ne natančnosti v predpisaner;.1 sistemu. - 8 - 3 Izmeritev rl:rugih eleE1entov :3emljiškega katastra (kulture, stavbe itd.) 4~ Revizij.s, lmt2.strske klasifikacije glede na dej,'311.sko kulturo ozirona določitev nove klasifike.cije na osnovi :c;:;itiranja zemljišč. 5$ Zbiranje pode.tkov za ::::irostor3ko evidenčni del operata., Pri dokončnem vpisu v elalx)r8.t zemljiškega katastra je odločilna identifika- cija lastnike. po zenlljiš]d it?)_ glede rLQ no•. J parcelacij o. S ter:1 dejansko p2:i nast2.vitvi izenaifo.jeEo ažu:;_":oost zen1jiškec2- kat2stra z ažurnostjo zemljišl:e 1-:::nji--- ge, ka:r pa bc moralo v zvezi z prostorsko ze.konodaj o pripor.1oči k bolj LJ_''."C- j e11e1:.1 ir1 'Ll:t1e j ar:j'LL le. st:.~_i11 f::l:il1 -vrJ:L'"'CtŠsnj ;f/ Eno od glavnih vprašanj, ki jih bo L10:r-ala n.ova zakonodaja rešiti~ je problem. vz- drževanja. Pri tem jG sr1otn10 ločiti vzdržev2.nje lastništva od vzdrževanja kul- tur in objektov, ki se 7ochjo v 1rn.tasti~u. Vzch'Ževanje lastništva, naj bo vezano na zemljiško kr:jiŽni sl:lep, odločbo d:cŽaV'.1.ega organa ali listino o prav11.er;1 poslu, overovljene oc1 sodišče:-_, V slučaju potrebe tetničnih terenskih del mora postopek obvezno vključiti zewljiško knjigo, pooblaščeno organizacijo (za izvajanje te- renskih del in mejEe i~azprave in upravni organ ( za potre.i tev pravilnosti izdel- ka in po pi0 edhodner.:1 zemljiŠl-:o-L21jiŽnen1 sklepu za dokončni vpis v 01::ierat). Glede organiz2.cije take sheme bo potrebno v !"lanjši meri dopolniti s. člen obstoječega republiškega zakona o geodetsJci službi, tehnično pa ves sistem izpopolniti z največjo stopnjo avto• atizacije„ Vz6rževanje kultur in objektov bi • orala biti uradna zadolžitev organov geodetske službe v obliki cikličnih pregledov. Ti so bodisi k1asiči1i ali fotoi:;:rac,etrični v zvezi s cikličnim vzdrževanjeE1 0211.0V11i:E geodetskih načrtov. CiklL,se bi moral za posamezna območja določiti zakon. V 7a- konu bi morala bi ti dana možnost ažuriranja kultur tudi na zahtevo c:::tranke a~_i s preveritvijo ali sano na izjavo. Glede na dosedanje slabe izkušnj~ p:;_"i vzdr- ževanju na osnovi predpisanih desetletnih lJregledov bo verjetno uzalconi tev ko: .'c- pleksnega fotogrametričnega ažuriranja edini izhod. Iz namenov ze1nljiškega katastra je tudi razvidno kdo so najbolj z2.interesi1~an.j za njegovo vzpostavitev. To so državljani, gospodarstvo ii1 upravni orgn::-1i in organizacije v občini in republiki. zato je smiselno da se uvede sisten '.3emlj~ kega katastra, ki bo veljal za" - republiko, kar po• eni da bo ta pristojns. S':' predpise o siste,nu, vzpostavitvi in vzdrževanju. Dodatno k terau, lmi~ bo skupne, ze. vso republiko, bodo lahko občine po svoji uvidev11osti Širile vsebi:.10, kval:_- teto in ažurnost zemljiškega katastra. Glede :ekaterih področij - vp1°:::išnnj e delov katastrskega ele,borata je -bilo že omenjeno - pa bodo občino z2cleve lahke urejale po svoje. Stvarne pristojnosti programiranje in financiranje del pri izdelavi novega lw-· tastra glede obveznega dele.. - o katererr, je bilo doslej predvsem govora - bodo v pristojnosti republike in občin, enako pa tudi vzdrževanje, kjer je republika zlasti zainteresirana na striktneo vzdrževanju zaradi ažurnosti prostor,sko evi- denčnega dole.., V navedenem so podani glav11i okviri bodoče nove re1::iublišlrn zakonodaj o. Moj pri- spevek ni inol n&mena, de.. bi na tem mestu razčlenjevali ali razčiščevali posa- nezna vprašanja. Yse to je še pred nar::1i, imel ss;::1 samo nanen dati prvo info:r- Dacijo o proble!Itatiki vprašanj, o katerih bodmo v prihodnjih mesecih razpravlj&·~ li. Čeprav sem z2 različna področja, l:i sem se jih dotaknil izražal različne stopnje gotovosti oziroma dognanosti) s tem ni,3eE1 hotel ničesar fiksirati, o vsem je razpi0 ava še r:i.ožna, s priDerniDi argumenti je možno manjati celo pomembne. vprašai1ja; (npr. vprašljiva je or:1enjena definicija parcele in števil- na druga vprašanja) je seveda tudi podrobnostj_, ki jih tu v kratlrnr::1 času niti omeni ti nisei;, E:togel. Če ima ves prispevek obliko predlogov, kako naj bi bilo, oziroma kako nora biti, potem je to le zagotovilo, da so posamezna mne11j2. in rezultati posvetov že upoštevani, oblika. predloga pa ima tudi namen vzpodbuditi strokovno in d1·užlJei10 razpravo in oceno pravilnosti nakazane usmeritvo. P.&zgovor z dii„ektorj en1 :Bi skega zavoda SJ1S, - 9 - a za r·e[;ions.lno :Jro st orsko plani'.,! .je in Geodet- V zadnjih.številkah Biltena je bila v nekaj prispevkih prikazana problematika v zvezi s spremembo pristojnosti federacije na področju izmeritve zemljišč in zemljiškega katastra ter o nekaterih nesprejemljivih akcijah zvezne geodetske uprave, da bi se naj Ee glede na vse 1.rntm:ne spremembe, dosedanji centralistični način reševanj2, geodetskih zadev zadržal še 1mprej. z željo, da tekoče seznanja- mo slovensko geodetsko javnost o stanju na tem področju smo naprosili direktorja Biroja Z!:), regionalno prostorsko planiranje in Geodetskega zavoda SRS, da nam odgovori ta na nekaj vpraša:-::j, ki se nanašaj o na to problematiko. Tov, Milanu NaprucL11.iku direktorju Biroja za regionalno prostorsko plai::.iranj e, ld je predstavnik republike Slovenije v svetu zvezne geodetske upra0rn, smo za::::t?- vili naslednja vprašanja: L Vprašanje: Svet pri zvezni geodetski upravi je že imel prvo sejo4 Al=- n2Ll lel1ko poveste o čem ste razpravlj2tli in kakšne zaključke ste sprejeli ? Odgovor: Na prvi seji smo se šele po daljši razpravi zedinili za dne,~ri red; šlo je za nasprotovanje predlogu dnevnega reda zvezne geodetske uprave, ki je lastne težnj "· za zvezni predpis o izme:;:i.tvi zemljišč uv1°stila nenačelno, kot sa::io po sebi umevno, v drugo polovico dnevnega reda~ TeŽnj e nekaterih republi\: oziroma pokrajin; da je potrebne ,_redhodno razčistiti pristojnosti federacije, kot osnovo za delo sveta, so končno prevladale. Na seji smo razp~avljali o naslednjem: Ad 1) y:onsti tuiranj e sveta Zvezne geodetske uprave Ko smo pono-vno ugotovili, da se lahko delokrog sveta sprejme šele na osnovi razčiščenih lJristojnosti federacije, smo se odločili, da izberemo predsedni}::a sveta le začasno~ Takšno vlogo predsed..7'1-i.ka je sprejel Bogdan Bogdanovic iz SR Srbije na ,soglasen predlog ostelih predstavnikov. Ad 2) Obravnava vprašanja sprejema zveznih predpisov za izmeritev zemljišč$ znano je, da je zvezna geodetska upx·ava brez da bi predhodno konzul tirala re- publike, predložila zveznemu izvršnemu svetu. predlog za sprej ero zakona o iz- meritvi zemljišč in tudi program za financiranje del iz sredstev federacije za leto 1972. Člani sveta smo bili soglasni, da je potrebno o1Ja predloga wnakn.iti in smo v zvezi s tem predlagali direktorju zvezne geodetske uprave, da pismeno - 10 - umalme predlog, ki ga je poslal z,.Teznemu izvršnemu svetu za sprejen novega zakona o izme:citvi zemljišč, hkrati pa naj zvezna geodetska uprava pridobi pismeno rrmenj e republiških in pokrajinskih geodetskih uprav o potrebi za spre-· jem zveznega predpisa, o vlogj. federacije, o uinimunm ( osnmmih st211da1,dih) in o načinu financi:ranja4 V zvezi s pi"edlogon zvezne geodetske uprave za fin5,...11,ciranje del iz dosedru.1.je pristojnosti federacije LYJ. zveznega prorač,ma za leto 1972, pa se je svet strinjal, da je potrebno del2, lcont;_nuirn ... 11,0 nadaljevati, sredstva z,3, izvi0 šitev del pa pridobi ti v zveznem ozirnma;'1°epubliških in pokrajinsldh proraČLmih za leto 1972. Če k slednji formulaciji doda;.n komenta:c, moram pojasniti, da člani sveta nismo lJili enotni ali m:tj izj em::.1.0 še v letn 1972 poteka financiranje iz zveznega p:roi0aču11.a, ob u.ter,1eljitv2J.1 kontinuitete del, dokončanja začetih del in časovne stiske, ali pa naj se že v letu 197:2 dela iz dosedanje pristoj- nosti federacije financirajo iz republiških proračunov. Gornja fonnulacija je pustila možnost, da se o tem odločijo oziroma sporazumejo pi·edstavniki :re- publik pri sestavi zveznega proračuna za leto 1972. Menimr da ost2,li zaključki niso tako važni, da bi bili Zfuviirnivi za Širši krog. -~-•- Vprašru.1je; .li na osnovi dosedanjega dela v svetu lahko poveste ali so si stališča pred2Jcavnilcov iz posameznih :republik do osnovnih vprašanj ista, po- dobna ali r.:10:::.0 da celo slična? Odgovo:c: ]:[01"2,mo povedati, da c::odelovanj e v takšnem orgai.'1u ni enostavr10. Tako kakor ste spekter vprašwj oblikovali, tako moram tudi odgovoriti: stališča so v nekaterih vpraša.njih ista, včasih podobna pa tudi ne le celo, ampak zelo različna. Misl::.m, d2. je bilo to tudi pričakovati in da to vlada skoraj v vseh svetih in med1°epubliških komitejih LYJ. to po nepisanem pravilu, čim bolj so pred- metne zadeve c1:c0 uŽbeno-ekonomsko občutljive, temvečje razlike so. Če uporabim misli iz clru.1.lm tov .stweta Kavčiča v 11 teoriji in praksiH, velja tL1di naš p:cimer, da smo s sp1°ernembo ustave položili šele kolokvij, glavni izpit nas pa še čaka~ Toi0 ej nas ne sme preplaniti :različnost v stališčih,niti ne s-memo iz- gubi ti zaupa.nj a do t eg1 načina rešev&'1j a, čeprav bo pot r(, bno nmogo pot1"1)eŽlj i- vo sti ~ To ka.1° sem povedal velja za delo sveta, kot za samoupravne dogovoi0 e med republikami in po mojem nmenjL1 je vedno možno najti pot k soglasju, olJ spoznanju, da bomo za1°adi dolgoročnih skupnih interesov morali usl:laditi tudi trenutno :različne tekoGe interese. 3 ... VT)l"aŠanje: Eer s-vet še ni sprejel področja dela s katerim se bo ukvarj2.l, vas prosimo, če nas sezm.tni te z vašim mnenjem o področju dejavnosti sveta zvezne geodetske uprave? Odgovor: Področje dejavnosti sveta je odvisno od statusa zvezne geo=?tetske uprave ob 11e1°azčiščenih kompetencal1 v zvezi z usta:vnimi spremembami;_je, po mojem mnenju, svet lal1ko le koordinator opravil, za kntere se republike samo--- upravno odločijo, da jih. bodo reševale skupno* Ta v bistvu nenačelna rešitev je lai1.lrn le začas:na, ker pač zvezna administracija ne more biti servis :repub- likam, niti ne more financirati sodelovanja med :republikami„ V tem primen1 11 - svet ni več organ, ki ga imenuje zvezni izvršni svet ampak med:_~epubliško telo, Ti pomisleki so bili prisotni v naši republiki, vendar se je naš izvršni svet glede na zskonski obstoj zve?_,.ne geodetske uprave odločil, da Slovenija sodel,,;i;:, v takšnem svstu" Mimo postopka, ki ga je spro?:il Geodetski zavod SRS pa bo no. predlog Geodetske uprave SR,S tudi Izvršni svet SRS obravnaval položaj, ki je ne.stal ze,:radi neskladja med ustavo in zakonom. Torej je področje dejavnosti sveta v trenutni situ&ciji podrejeno razčišče­ vanju zgoraj navedenih problemov. Direktorju Geodetskega zavoda SRS pa srno zastavili naslednji vpraŠ3.11ji: l.. v11raša:nje: Geodetski zavod SRS je sprožil p:ri Zveznem ustav11em sodišču vprašanje ustavnosti obstoja zvezne geodetske uprave. Eako utemeljujete s'Vojo za.1tevo zveznemu ustavnemu sodišču? Odgovor: ;Scthoparna prav11a utemeljitev je sledeča: zvezni ustavni amandmaji in ustavni :;akon za njihovo izvedbo so nedvoU1m1.o opre- delili vse odnose na področju izmeritve zemljišč, zemljiškega katastra in dru- gih zadev geodetske dejaV11ostL Tako preneha veljati 31.12.1971 temeljni zakon o izrneritvi zemljišč in zemljiškem katastru. S tem je federaciji vzeta pristoj.- nost urejanja teh zadev in p:renešena na republike. Do sem je vse 1°azumljivo~ Zaplet je povzročil sprejem zakona o organizaciji in deloV11.em področju zveznih uprmrnih organov in zveznih organizacij, kjer je zvezna geodetska up1°ava dolo- čena kot organ federacije z nalogo, da opravlja zadeve, ki se nanašajo na iz- meri-cev ZGE1ljišč in njeno vzdrževanje. Iz tega zakona torej izhaja; da bo fe- deracija še "1ap~c>Gj, mimo ustave in ustavnega zakona, urejala, programirala, finru1.cirala in i.c~vajala opravila s področja izrneritve zemljišč. OČ.igledno nesoglasje med zalconi nas je prisililo, da postavimo zveznemu ustav- nemu sodiŠČL, zahtevek za presoj o skladnosti določil zakona o organizaciji in delovnem pod1°oč~ u zveznih upravnih organov in sve znih organizacij z ustavo SFRJ„ Na vprašanje, zakaj je rav.r10 Geodetski zavod ,SRS tisti, ki se je po služil talcš- nega načina rasčistitve, moram odgovoriti, da je naš zavod po zakonu o geodet- ski službi dolža11. sodelovati in je tudi soodgovoren za plru1.iranj e. in izvajanje izmeritve zemljišc.a ,SRS~ Navedena pravna situacija pa izvrševanje teh nalog zavoda onemogoča. Vendar to ni edini razlog. Če Želimo, da bo naša dejaV11ost izpolnila svoje druž- bene naloge, da 1Jo poslovala sodobno, kvalitetno in na načine, ki jih terjajo današnje pot1~ebe in življenje, potem mora imeti naša dejaV11.ost vsaj l{Olikortoli- ko 11 proste roke11 • Iz; izkušenj pa verno, da je bile, politika vodenja geodetske dejavnosti na ravni federacije toga, ni ,se spremenila vsa leta, uspelo pa ji je, da je uspešno Hdj_se;ipliniralan svoje lastne vrste - operatiV110 in upraV11.o službo - s p1°avilniki in miselnostjo, ki je izključevala. vključevanje v dina- mične tokove razvoja. Težko okretna, toga, inertna in vase zaprta centralistična organizacijska oblika geodetske dejavnosti je morala doživeti svoj 11 konec 11 , ker enostavno - 12 - ni bila več kos sodobnim gtbanjc" Decentralizacija vodenja iri upravljanja, katero izvajamo, je samo ena cd razvojnih stopenj in nesmiseln je odpor proti takemu rE,zvoju. Navedena situacija je verjetno upravni nesporazu..mri, morda celo oživljanje stare prakso, ki pa je lahko ::lamo · 1-~enutno uspešno„ Nepisani razvojni zakoni, ki pa k sreči niso odvisni oc1 zvitih in zavitih ter dvoumnih in veču.nmih pra,mih forrnu1aGij, tolmačenj in obrazložitev, delujejo tudi v naši deja,mosti Upirati se njim je r,3:3 lahko začasno uspešno, močno zmotno pa je prepričanje, da je z vzt:rajanjer.1 p:r·i starem možno doseči trajno rešitev„ 2~ Vprašanj Vprašanje gGodetskil-:c tehničnih normativov in no1~me kvalitete proizvodov in storitev je vsekakor zelo pomembno tudi. za vašo organizaci;:io. Kakšno je vaše mnenje o sprojeuanju teh na.rinativov na nivoju federacije? Odgovor: Ze iz prvega dela vprnšcnja izhaja ugotovitev, da nam kot delovni or- gariizaci;:ii ni vseeno, lrnkš11e, koliko in katere normative moramo spoštovati" za odgovor na celotno vprašanje pa moramo predhodno razčistiti več vprašanj ali pa vsaj skušati uskladi ti poglede na ta vpraša11.ja., Geodetska dejavnost je funkcija potreb, namembnosti, uporabnosti, ekonomike, tehnologije, časa in mo11 da še katere spremenljivke njenih izdelkov~ Ako uspe- mo najti velikosti teh spremeEj1jivk, smo na zastavljeno vprašanje odgovorili Ne bom dokazoval navedenih trditev, š0 celo naprej trdim, da spremenljivkam lahko določi vsakokratno optimalno vrednost le 011 ganiziran in neprekinjen p7::'r ·· ces raziskovanja. Le od permanentne raziskovalne dejavnosti lahko pričakujem-:,, utemeljenih odgovorov na zastavljena vprašanja. Avtoritativne trditve posamez .... nih funkcionarjev ali grupacij so največkrat eksistenčnega ali prestižnega po- mena, v kolikor seveda no bazirajo na raziskovalnih razultatih~ Ne oziraje se na navedeno bom na vprašanja skušal odgovoriti~ Prepletenost spremenljivk na prostoru Jugoslavije sploh ni usklad::'..jiva, .ker je že specifičnost rnpublik prevelika, z drugim:i besedami, naloge geodetske dejav• nosti so po republikah različne in jih sploh ni mogoče enotno definirati in njihovo rešitev predpisatL Tu ne ;iomage. ni.ti aritmetična, niti geometrijska sredina„ Dec:antralizacija zveze in prenos pravic na republike mora še tako zakrknjenemu geodetskemu 11centralistu11 povedati, da s priznarrjeL.1 državnosti posameznih republik omogočamo l)olj uspešno reševanje široke problematike, ka- tere delček je tudi geodetska. To dejavnost pa nima smisla proglaševati za 11interes od čitave zemlje", ravno zaradi različnosti medsebojnega vplivanja in velikosti sprer;ienljivk po regijah - republikaho Mislim, da so nekoliko na- ivni argumenti s katerimi se podkrepljuje zahteva, da rabimo normative na nivoju federacije zaradi enot:1ega koordinatnega sistema in projekcije, enot- ne mreže osnovnih točk, enotnih topografskih znaknv; itd. Protiargumentov za takšne argumente je nič kob_ko 1 povem naj samo, da te1'.nične enotnosti na niyo. ju federacije sploh ni mogoče predpisati 9 lahko je samo rezultat medregional- nega sodelovanja na osnovi življenjskih rotreb (ne administrati"l/71.0 skomponi•- ran;:.h!), katere moramo usklajevati, pa to želeli ali ne. In naprej; Želeli bi spoznati republiko, ki bo razumela moje trditve tako, da bo npr. zamenja- la koordinatni sistem (komu v korist in sploh zakaj?), osnovne reperje itd" Če pa ZEilllenja topografske znake, fo:nnate, merila itc1,, potem ima za to tehtne utemeljitve. Da mor2. biti kanalski jašek v ne,črtu Sarajeva enako narisan kot - 13 - v načrtu Ljubljane, da bo prišlo na republiških meja.h zaradi razlicnosti for- matov načrtov do zoede (teh argwnentov je niokoliko), je milo rečeno, strokov- na in organizacijska kratkovidnost, da ne rečem ooejenost. ICo nas bo pa zdru-- Žil interes po prikazova.'1.ju česarkoli na območju cele Jugoslavije naenki~at, potem pa je tako vseeno, k9.ko to prikažemo, ker bo z nalogo dogovo::cno zadol- žen saruo nekdo, ne pa vsi. Še in še bi lahko odgovarjal na to vprašanj e • · Na rob naj do dau, da bo t ehno- logij a v prihodnosti (ki ni več tako daleč~ z uporabo elektronike temeljito pomedla z vsemi argum.enti 2 ki so osnova zagovarjanju enotnega predpisov,anje., enostavno z~to, ker bo možno prehajanje. iz sistema v sistem, pa najsibo ta že kakršenkoli• Današnja stopnja razvoja narekuje, da sprejemamo tehnične in kvalitetne nor- native rn:1 nivoju republike„ Morajo pa biti vsestransko pretehtani„ Ako pa pri- demo -do zal:ljučka, da bi bilo lahko optimalno, če veljajo nekatera dolooila za širšo regijo, potem se o tem medrepubliško dogovorimo„ - 14 - Tome.ž :Banovec POROČILO O RAZSTAVI PR.IRBJEN2: V ZVEZI Z KONGR.ESOM FIG-a v septembru 197l RAZSTAVA TEEITHČIIT:IH DOSEŽKOV UVOD Razstava v Wiesbadenu je pokazala 1 de. je na področju konstrukcije geodetskih in ostalih instrumentov prišJ:o do m:nogih novih ,_'eŠitev; predvsem pa, da so nekatere insh:,umente in prj_pra.ve -reliko 1'.Jo1j izpovclnili? prilagodili potre- bam in da je na večino instrumentov močno vplivala elekt~conika, oziroma uvajanje tretje in-celo četrte generacije elektronskih verzij Velik napre- dek je predvsem dosežen pri elektrooptičnih razdaljemerih, v ortofotoskopiji, nekaterih fotog1-ametricnih področjih: v signalizaciji točk in deloma v karto- grafski reprodukcijL zaradi smiselnosti in logike je to poročilo sestavljeno tako, d?, smo celotno :razstavo razdelili v 'Teč področij, ki bi jih obra,mavali v skladtJ_ z mednarodno delitvijo geodetskih izkušenj, .,To so predvsem~ _fotogrs.- metrija, geodezija in kartografija, Poleg tega v zadnjer.J oddelku opisujemo tudi izkušnje, ki bi jih lahko okarakterizirali z organizacij sldmi. I. F0T0GRAJ11ETRIJA Snemalne kamere Na podro0ju konstrukcije kamer smo opazili, da sta v glavnem napredovala dva proizvajalca: Zeiss iz ZRN in Wild. Še posebej velik je napredek pri Zeissu 1 ki je uspel narediti kompatibilrco snemalno kamero, precej lažjo od ostalih kamer, ki pa ima razvite goriščnice praktično za vse potrebe„ Tako lahko pri isti kameri uporabimo gori,ščnice od 600 mm d<:) R5 rnm. Take konstrukcije omogo- čajo veliko uporabnost iste kamero za različne nemene in bistveno olajšajo uporabnost letala s katerim razpolagamo~ Wild sicer tudi pripravlja različne stopnje i11 goriščnice za svojo ka,mero, oziroma svoj sistem kamer, vendar z delom še ni gotov. Dokončno je spoznanje, da bo v bodoče izredno malo lmmer klasičnega formata 18 x 18 cm; večinoma vse kamere, kjer se upošteva ekonomič­ nost, konstruirajo za format 23 x 23 cm. Poleg navedenega je zanimivo še to, da so nekatere firme, čeprav jih niso razstavile, pripravile zelo kompletne razvijo.lne postopke (Zeiss)o zo, potrebe dodatnih snemonj je zelo zDnimivo pri- z0-devm1j e firm Ho.sselblo,d in deloma Ll-nhof, ki s svojimi profesiono,lniDi k0,- merami pro.vz::--prrrv ustrezajo vsem dod2-tnim potreh:im zo. snemz:mje na srednje- slikovnih forme,tih (70 irJn trak). Vsi objektivi so tudi barvno korigirani, ko.r pomeni, da bo v perspektivi prehod na barvno fotografijo vsaj glede m1emm1j2 zelo preprost in hiter. Zffilimivo je mogoče dejstvo, da je firma Zeiss kon- struirala ko.mero, ld popravlja avtomntično zaslonl:o na področjih, kjer se svetloba na terenu hitro menja. To pride v poštev predvsem tam, kje1~ hitro snemamo relativno drugačno osvetljene dele zecljišča (gozd - njivc:ke površine), Glede negativnih filmov in materialov ni bilo bistvenG ponudbe., Kls,sični proiz- vajalci kot so: Kodak, Gevaert in podobno so svoj asortiment ohr2-t"lili, delomn ga razširjajo na področje infrafotografije, barvne fotografije in pa fotogra- fije obrnjenih barv. Danes lahko ugotovimo, da so filmi že tako kvalitetni, - 15 - da pn:.vzap:rav ni treba b:L:.::tveni. 1.1ovih rešitev na tem področju. Posebej nekateri fabr:ikal'rli so tako Jrnrigirani. (sensi1Jilizir&1i), da tudi rela tivno velike napako v osvetlitvah bistveno n-: vplivajo na kvalitetno po- snetka® Komparatorji Nove produkte na področju- komparacije sta pokazali predvsem firmi Zeiss l\liatra •. Zadnji so skupaj z Kanadčani razvili razmeroma originalno rešitev ki pa je :reL:i.tivno draga,. V vseh novih primerih je s pomočjo elektronike možno zelo hitro seli ti. mersko mar~{O po posnetku, kar omogoča izredno eko- nomiko takih merjenj, Istoč2,s110 so s povezavo na elektroniko takoj možna direktna lulmjanja, kar dodatno omogoča integralno obdelavo podatkov. Na- tančnost merjenja pri talcih posnetkih se giblje v bližini mikrona. Veliko ponavljanj za posamezne nastavitve ni potrebnih. Seveda so take naprave precej drage (80 000 DM)o Kot kaže, so večinoma namenjene deželam v razvoju, kjer je analitična aerotriangulacija ekonomična in pa predvsem nekaterim znanstveno raziskovalri_i_m inštitucijam. Avtografi Razstavljali so jih zelo različni proizvajalci v zelo različnih izvedbah. Kot kaže so najpomembnejši: Zeiss (Oberkochen), Wild, Zeiss-Jena; nekatere izvedbe ir,1a tudi Orni iz Italije in Matra iz Francije. Boj za svetovno h"- žišče se odvija predvsem med prvimi tremi. Trdimo lal1ko predvsem to, da je vJild z ozirom na hiter razvoj elektronike, deloma v zaostanku glede uvajanja take opreme pri a,vtog::i'.'8.fih. V nasprotju pa je Wild izredno dobro meha.nično rešil večino problemov. Znhodni zeiss je izredno naprodo\7ial na področju mr2,- jru1ja elektronike v svoje stereokartirne aparate. To je omogočilo tudi zelo hiter in dober nci,predek 110, pod:ročj u ortofoto - priključkov in no. področju merj enj:i, digi t::.lnih modelov, Vzhodni Zeiss-Jeno. je še vedno zelo zn.:m po iz- redno modernih konceptih, vendar, kot lmže tudi na tem področju nci,stnjo.jo tež2ve z 0.vo.j2..,,'1j em elektronike. Še posebej ostane z zeiss-Jena problen razvoja servisne službe in hitrih popravil. Na razstavi so prilmzo.li tudi več instrumentov fotogrametričnih nižjih redov predvse1:1 l\liatro. 9 deloma Orni, veliko je bilo Kelshploterjev. Mntra je uspela relati-v110 preprosto rešiti problem projekcije v Kelshploterju z utripajočo marko. Ta sistem so raz- vili še naprej za ortofotoskopsko preslika vanje. Kot smo že om(!nili, je izredno težko 09eniti stnnje in pa konlmrenčno spo- sobnost med posameznimi izvedbami teh sveto-v11ih proizvajalcev fotogrametrič-­ no opreme" Verjetno bodo prizadevanja za kompatibiL'1ost s fotogrametr:ičnir:1i ortofotopostopkskimi postopki dokončno razČistila vodilnost in nevodilnost posamezno firme~ Ortofotoskopija Na področju ortofotoskopije so narejeni zelo zanimivi premiki 1 Tako lahko mirno trdimo, da je za pricizne ortofotopostopke il'l visoko avtor:ntizacijo tržišče suvereno osvojil predvsem Zeiss-Oberkochen. Poleg tega je zanimiv2 rešitev Zeissa iz Jene, ki je za topokart priredil pravzaprav polavtomatsko - 16 - "ortofotn 1:i:ripravo, ta tudi daje izredno dobre rezultate~ Tako pripravo: Topokart z ortofotom ir. orografow je pri nas kupil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. Wild na tem področju še ni imel kaj poka- zati„ Izgleda 1 da bo njegova ortofotoprojektorska naprava za A 8 prvič prikazana šele drugo leto v. OttavL Trdijo, da so napravo že izdelali in da je sedaj potrebno, da ves sistem nekoliko zminimalizirajo in na]:;'edijo primerno rnajlmega~ zeissova ( oberkochen) naprava s tremi planimati preko f-eh pommilnikov in čitalnika s ortoprojektorjem GZ 1 je za naše razmere izredno draga (1 000 000 DM) in mogoče v zvezi s tem tudi preveč produlc- tivna„ Poleg tega se na tem področju pojavljajo ugo'iTori, da je ne glede na natančnost fotogrametričnega inst:rumenta, ki je.lahko tudi prvega reda, težko govoriti, da ortofotoskopija doseže tako natančnost. zato nekateri mislijo, c1a je bolje ortofotoskopske priprave in preslilwvalce prirejati predvsem za instru1;1ente dn1[.;ega reda, kjer je natančnost ortofotoskopije dovolj kompatibilna z avtog:rafom. v zvezi z ortofotoskopijo smo imeli priliko videti s topokartom izredno kvalitetno izdelane ortofotokarte za nekatere predele Avstrije„ Kot smo že omenili je Matra izdelala tudi svoj sistem ortofotoprojektorja pi~ire- jenega za klaGičen Kelsh-ploter. Izkorišča princip utripajoče marke, tako da, izredno hi ter rotor prekir~ja za vsako olrn sinhrono slilrn in se nam po- javlja prostorski efekt$ Marko ·vidimo v tem primeru,7vola:n.om avtomatično (višina), brzino programiramop Na ortofotopriključkih so pri večini fin:1 predvideli tudi posebno preslikavo na film za profiliranje„ Opazili smo, da te naprave delajo hitro in relativ- no poceni. Vendar je istočasno prevladalo mnenje, da je treba višinsko pred- stavo posebej v gosto urbaniziranih krajih in v gozdovih še vedJ.10 uporabi- ti kasneje dodatno restitucijo, keJ:.' je intervalno profiliranje v takih primerih premalo natančno„ Barvni filmi, infra rdeči filmi in obrnjene barve Na tem področju so še vedno vodilne firme prec,vsem iz Anglije in .ADerike in pa močne mecl'r1arodne korporacije, Amerikanci so razstavili cele sisteme pri- dobivanja takih posnetkov, pri čet1er je v tej smeri razvitih precej labo- ratorij ev in p2. uslužnih dejavnosti. Nekatere firme so prikazale komplet - ne reprodukcijske postopke? ki so precej avtomatizirani za separacijo barv in za razm:;:1oževanje barvniL diapozitiv:Jv (foto povečav) v zelo bitrem C:asu. I~0 t kaže pa je tržišče za barvne fotoposnetke še predvsem razvito v anglo- saksonskih državal1, kjer je tudi fotointerpretacija bolj razvita~ Terestrič2.1a fotogrametrija Na področju terestrične fotogrametrije ni narejenih bistvenih premikov„ De- loma so se fototeodoliti poenostavili, še vedno lahko trdimo, da je vzhodna Zeissova DIVJE kaEJera trenutno naj121odernejši dosežek na tem področju„ Poleg tega so dodaten napredek dosegli predvsem pri kamerah, ld jih kombinirajo z aerofotog:rametrijo za določevanje višin (panoramske kamere). - 17 - II• GEODEZIJA Razdaljemeri Ne. področju elekt:rooptičnih razdaljemerov je bilo opaziti, da je večina firm., l:i se ulwarja z geoO.ezijo in elektronike začele pripravljati svoje izvedbe. za11imivi so poleg Wilda (Di-10, Di- 60) še finne Kern, AG-'1., Tellurometer, Nippon 1 zeiss SM 11, Zeiss-Jena E0k 2000, Packard j.n nekateri drugL zaen- krat lahko trdimo, da je kombinacijo z merjenjem kotov še najbolje rešil Wild s svojim Di-10„ Skoraj ertako izvedbo so prikazali Japonci, ki pa še 1iimajo serijska izdelave. Tudi cene še niso predlagali. Ker se pri takih razdaljemerih, delujočih na principu infra rdečih žarkov precej energije izgubi je mogoče zanimiva ~~ešitev finne Packard, ki je, kot kaže z uporabo drugo valov.c.e dolžine, uspela veliko prj_hraniti pri tarčah, Tako je treba za dodatno razdaljo število tarč povečevati linearno in ne s kvadratom kot pri ostalih izvedba ... h. Razdalj e::::ieri za večje razdalje kot so AGI\. model 8 in V!ild Di-60 so izredno napredovali, so pe. še vedno precej težki in za našo razmere zaenkrat še precej neuporabni. Največje občudovanje je dosegla zej_s- sova Reg-Elta 14, ki so jo razstavili. Lahko trdimo, da bo ta instrument bistveno zrevolucioniral nokatere geodetske postopke„ Talw bo na področju izmeritve verjetno pon.ekod lahko suvereno nadomestil aerofotogr2.IDetrijo„ zelo veliko uporabnost pa r;m obetajo pri izneritvah za ceste in podobno. Inst:ruoont, ki ;:.wtomatično lulmj2. vse podatke (smeri in dolžine na trak) je še vedno pr0c0j težak in zaJ1teva dovolj figurantov „ Tudi cern::, uu je s časom precej narastla, tako da danes kompletna naprava sta:ne približno že 80000 DM„ Ta naprava bo v primeru, da jo uporabiG10 za navadno terestrično snemanje bistveno zrevolucionirala vse·postopke, predvseEl se bo spremenilo število figurantov, spre• onil so bo način vodenja skice in podobno„ Verjetno tudi klasični postopki k poligonski mreži, oziroma. k mreži oslonilnih točk ne bo- do več cogli zdržati ekonomskih uožnosti, h""i jih ponuja uvedba tega instrumen~ ta„ Laserski teodoliti · Na tem področju so skoraj vse firne bistveno napredovale„ Laserski žarek upo- . rabljajo predvsem za projekcijo vizurne točke, večina teh izvedb temelji ne. plinskih laserjih„ Najbolj dognano izvedbo je predlagala in razkaz.ala firma Fanel, poleg tegt, pa še firno: Kern, Wild, Nippon in nekatere druge firme. Instrunent je u1Joraben predvsen za hitra dela pri zakoličeva.nju v uporabni geodeziji, v tunelogradnji in podobno. V bodočnosti pričakujejo na ton pod- ročju še večjo koherentnost svetlobe, nožnost variranja i11tenzi"111.1.osti in obsega projiciranega žarlm in podobno„ S pridom ga že uporabljajo prec1vseo v Nemčiji 1 Anglijj_ i.11. drugje, pri velikih in pomeobnih inženirsko-geodetskih delih~ Žiroskopski teodoliti Na tec. pod:cočju so za..r1imivi premiki predvsem v smeri, da so poi;:onske napravo akwnulatorji in je celoten teodolit ponovno razbremenjen teže, kot kaze, bo v perspektivi ž:;i.roskopski teodolit lahko postal uporaben tudi za normirane geodetske posle. Najboljše rešitve na tem področju so razstavili: Wilc1, Ken1. in tudi Mori. Pri busolnih teodolitih n:i. bilo opazi- - 18 - ti, lmkšnil1 novih izvedb, ker je kot kaže možnost bu.sole z oziram na vse a11omal:i..j 8 v mag;1etnem polj 1.1 le omej ena. Nivelirji že prej in tudi na tej razstavi je opaziti, da niveli:cji z libelo praktično zelo hitro izgubljajo na lJomenu. PriJ.r,.azanil:i. je bilo zelo veliko naprav. Vse so imele a:vtomatizirano uraVc:1avanje, ns,tančnostt so bile zelo velike, tµ je prednjačil predvsem Zeiss-Oberchohen. Izrec1_n.o male izvedbe a-v:tomatičnih nivelirjev bodo omogočale boljši prodor teh nivelirjev tudi v gradbeniško operativo in drugod. V zvezi s tem so razvili tudi nekatere nbve sisteme lat, vendar so v glavnem izvedbe prilagojene posameznim konstrukcijam nivelirjev. Signalizacija Neverjetno veliko.Ii:rm je razstavljalo svoje izdelke za signalizacijo mejnih točk, signalizacijo poligonskih in trigonometl'ičnih točk ter za ce,stno sig- nalizacijo, predvsem za potrebe bank cestnih podatkov. Izbira je zelo velika, vse izvodbe temeljijo ali na metalih ali na kombinaciji metalov s plastiko. Poleg tega so v zvPzi z iskanjem izgubljenih točk razvili poseben zelo cenen iskalec, ki kovw~ec za pet pfenigov najde na globino 15 cm. V perspek- tivi bomo morali tudi v Sloveniji verjetno razmisliti o uvedbi takega siste- ma signalizacije« Je sicer relativno drag pri nabavni ceni, vendar je storil- nost pri taki signalizaciji izredno velika, saj imajo poi1ekod normirano za vsako zakopaJ.'10 oziroma, zabito in zavrtano točko sano eno minuto porabljenega 08.Sa„ za11iniv je bil tudi prikaz izvedbe in demont_racija visokega monta.:anega kovn- skega stolpa, ki 6a je posebna ekipa petih ljudi za potrebe triangulacije postavila v rekorclnem času v približno 45 rninutal1 za višino, približno 25 metrov. Upora1JljcJ_i so princip gna.11ih montažnih konstrukcij~ Posebna zal'1imivbst s področja klasične geode7ije je danski patent, ld je kombiniral izkušnje merske mize i:r:i pa merjenja razdalj s pomočjo posebne vrvi, ki jo a:vtomatično navija posebna naprava v instrumentu in jo figUZ'aJ.1.t vlččo do p9snDOz11.o točke. Redukcijo izvrši sam instrument in tako zelo hitro kartirajo na pl'incipu merske mize zelo natančno, predvsem načrte]velildh me- rilih 1:500, 1:250,. Konstrukcija je bolj zru1imivost, verjetno ne bo dosegla bistvene uporabnosti v vsakodneYnem geodetskem delu. Opaziti je tudi, da so elektrooptični :m,zcaljer:1eri praktično dotolkli dosedanje precizne tl'igono- metrične izmeri tve, predvsem so izločene bazne late, optični klin i:n podobno„ To je bilo vidno že na prej,Šnjih razstavah, v zdajšnji situaciji pa je to popolnoma jasno. - 19 - III„ KART0GRAFIJ1\. Kartografija tuc1i v delovanju FIG-a niwa večjih možnosti, saj je v tera primeru prav'.3aprav sw:.10 obrol:i:-'-:::. ~:,.:,javnost I{E tor;rafija je organizirana v posebnem mednarorh1.or2 združ,enjt.1 za kartografijo in je tudi temu priDemo na tistih srečanjih bolj rn,zsta:vljena k~:rtografska opreDa. Folije Na področju rc:tzvoja folij se je u6otovilo, da so nekatere firme, kot so Kalle, Renker in podobne, dokončno v velik0n drJlu prešle na poliesterske osnove Tako nam lahko te fj_rni,:, ponujajo ko;-;2pletne tu.c1.i diazo oslojene sistene v glavnen sano po poliec;t1·ski in :3.elona na polikarbonatni bazi. Mešanih poli- nerizatov se kot kaže -,r p:rincipu izogibajo., Preorientacija na poliestre in polikar:Jonate je onogocila, da so folije izredno tai.'lke, Žilave in odpor- ne in da so term prir:1erno tudi poceni ir1 lahko konkurenčne nekaterir:i astra- lonskiE1 (mešanim polinerizaton) $ rrakticno lah.1rn vr_iiako folij o oslojimo s poljubnim diazo slojem ali poljubnim gravurnio slojem„ zanimivo pri gravurnih slojih je to, da tudi tiste firr:1ej ki so sicer razkazovale numerično vodene koordinatografe 1 niso mogle predlagati, kot dobro folijo nobene od obstoje- čih negativno oslonjenih folij na svetu (coragraf, corad6E1at)., Tako so zato uporabne predvsen še vednc Wieneke rc1odra folija in Renkerjeva nodra folija 1 obe na polikarbonatni osnovi (pokalon). Posebnih izvedb papirjev ni bilo, poleg tega tudi ostalih pi~iprav v tej · sr:aeri niso razkazovali„ Tuši in drobno risalno orodje Najbolj koopletno je na tem področju nastopila firma Rottring, ki se je pred kratki •. združila z GrafosOJL V zvezi s ter1 so delona na novo standar- dizirali svoje izdelke in jo tako na primer dosedanja debelina grafosa 0,12 zamenjana z 0,13; 0,15 ne proizva.jajo več in podobno. Prišlo je tudi do no- vih izvedb rapidografskih dr?Sal in predvsem serije R, tako da· je danes s po- močjo posebnih izvedb (foliografov) uožno uporabljati tuc:li organsko _toplji- ve tuše. Poleg tec;a je ta fin:ia razstavila. iz:.:,edno 1rnlekcijo raznih ravnil z vsemi mogočini šablonami in naprs.vami s priložniki in podobno„ Kot _kaže bo ta firoa v bodoče popolnoma obvladovala evropsko tržišče in že lahko t.1'- dimo, da ina z združitvijo z Grafosor:1 praktično monopol na tem področju v svojih rolrn.h„ Glede tušev je ponudba zelo velika, prirejene imajo izvedbe za skoraj vse folije, za vse risalne papirje, za posebne prilike v posebnih barvah in podobno" Ostala op:2ema za opisovanje in vrisovanje je predvsem bila prilmzm1a na področju samolepilnih črk in etiket Razstavljalo je več firn, večinoma so bila vse izredno solidne. Kot kaže so v .Nemčiji tudi že trije nočni p:7oizvajalci takih materialov, ki sprejeoajo tudi posebl:3-a naro- čila, v lrnlikoi" je seveda naročilo separatno dovolj veliko (100 odtisov za sitotisk) Razv'"it je tudi sistem, ki po tiskai.'1jLl črke ali :~inbola 1:3-e_p~tre- buje več nobene dodatne zaščite, z dodatnim drgn_jenje1::i. je crka ~1efinit~vi:io vlepljena„ Natom področju bomo verjetno tudi v SloYeniji morali naredit1 nekatere prtll:Jike naprej„ - 20 - Avto:r:rat ska kartirna E1iza Klasičnih koo11 dinatografov je bilo razstavljenih zelo malo,.. Nekstere Doder- nej še izvedbe so že u1Joštevale drugačn2 nosi:::_;ia in oerska ravnila, povečane natančnosti, preosvetlitev in podobno. Ponekod so na koor2inatografih omogo- čili tudi vrtenje centralne plošče, kar onogoča kartirac·e in risanje kri- vulj, precizno nanašanje tiska..>J.il1 vezij in podobno. l\TUL13X'icno vodeni koor- dinatografi (grafooati) so ;:iili zelo množično razstavljeni„ Tako so zelo lepe izvedbe razstavili prec'vsem Coradi, Contraves, :Sen2,n, Ai~isto, Dallcomp, Dr::iac ii'1 nekatere druge firne. Ugoto,rilo se je predvsen, da so to instruoenti, ki delujejo na priEcipu elektronike r 'l. off-line, zaradi tega je razvoj dodat- nih elektronik precej člrac;, čeprav so v z,dajšnjih izvedbah že tudi einihlali- zirali precej elektronike. Nekateri instruoenti so spet napredovali, npr„ razstavljen je bil coi~adorn.t IG\.C 41. Digitizerji Razvoj na1Jrav za direktno odčitavanje koordinat iz načrtov je zelo buren. Na razstavi lahlrn eksponate uvrstimo predvseo v dve grupaciji„ Prva so instru.l'.l.enti ki zaj enaj o koordinate tako, da jih merila (ko'v--inska) na podlagi mehaničnih pre• ikov registrirajo z obveznim lulmja:njem na trak ali drugače$ V drugo kategorijo pa uvrščamo predvsem novejše in hitrejše naprave, ki s ponočjo posebne magnetne r:i.reže v delovni J1.1izi registrirajo zelo natančno in 1'.i tro po metodi impulzov na isti način enake kooi~dinate „ :Bistvene razlike med obema sistemoma so predvsel'.1 v hitrosti in možnosti, predvsem pa tudi v ekonomiki (nabavni stroški). Mehanične naprave so pred- vsem prilagojene za Či tanje točko,.rnih koordinat. naprave, ki zajenajo koordinate na principu rastra pa ir1ajo več možnosti. Predvsem lahlrn zajemajo koordinato vsake posamezne tooke, lahko jih pro- gramirm.1.0 tako, da v selnmc.1i npr, v času vlačenja narke registrirajo re- cir.10 25 podatkov oziro1:i1a 25 koordinat, drur,a možnost je registracija in- tervalno, tako, da programirati10 č'.oločeni delta x in c.1olta y in naprava sari registrira na teh intervalih, ko jih prehodimo, določeni koordinati in podobno. Možnosti v tej soeri je še precej z zamenjava,.'1.je• integriranih vezij lahko naredir10 take naprave še bolj univerzalne in primerne za poseb- ne namene_ Posebej v tej grupi je 0ožno na posebni konzolni komanc7Di plošči vr.aes dodajati še dodatne ukaze za kasnejše ris~j e, posebne znalrn, indekse _ in podobno. Naprave so precej drage, vendar, kot kaže, v perspektivi zelo upo- rabne. Veliko jih uporabljajo predvse• v .Angliji za direktno zaje121anje po- datkov iz gotovih kart, v teoatski kartografiji, v inforhlacijskih sistemih in podobno.- D··Dac si sten iz Anglije na priDer, ki ima vse dobre lastnosti iz druge grupe sta.'1.e približno 80 000 DM„ ZaniEJive naprave so pokazali še contraves, coradi, 11.ri sto in nekatere druge firme. Poleg navedenih več­ jih naprav so posamezne firme, kot recimo Hag-Streit, prikazale še drobno opremo za graviranje in obdelavo načrtov; (gravurni obroči). Istočasno so na posebnih izvedbah zelo dobro prikazali in uporabili telefizijske in elektronske screene, kot nadooestilo za dosedanje optične pantografe in podobno~ - 21 - IV„ REPRODUKCIJA Reprodukcija ni bila prikazs.:na v taki meri, d.a bi lal'Jrn dajali neko globalno oceno~ Prikazovale so jo pi0 1;:,c1vsen čl8kat ere ne'. ške in pa a:riglo-ameriške firme in še to zadnje najbolj uspele izr1elke. Firma Klinsch je prikazala zelo dobro repro ..;;kanero nanenjeno k3,::.:'to~~::'af2l:iw postoplrn1:1. Kopiranje folij ni prikazoval i1.ihče„ zaniuiv je plnjJmz Du Pontovec;a principa WASH-OFF, ki tewelji na kot1:- binaciji Herschovega principa in jedkanj& neosvetljenega dela želatinastega sloja„ Ta postopek je zelo hiter, potrebuje samo eno kopel in temelji na poliesterskih omoval1e V principu je to kopi stični postopek„ Kodak je prika- zoval neka tore nožno sti solarizacij e uporabe kontumih filmov" Finna Rotaprint je prikazal2. kompleten sistE::1~ hitrL1 nalih offsetnih strojev, ki delujejo tudi po verilitih postopkih. S področja elektro-kopirnih aparatov je razstavljala samo fima Oc6 že klasični repertoai", V„ OSTALO: Mikrofilm Mikrofilmskih naprav ni bilo razstavljenih veliko. IVIogooe bi veljalo omeniti predvsem I(odak in Microbox, oba sta prikazala pravzaprav iste proizvode in kon- figuracije, kot tudi že v Jugoslaviji na Zagrebškem sejr.m INTERBilm. Tu je za11imiv predvsen hiter postopek snemanja, hiter postopek pridobivanja repro- dukcije in poc1obno„ Novejši cit2,lci za mikrofilmske posnetke so opremljeni s še več objektivi z moižnostjo parcie.lnega velikega povečanja za fatm1je jacket- tov in mikrofišev. Org&"lizacij a Na področju orgar1izacij e je posebej nekaj firm kot so Philips, Siemens, prika- zalo uporabo magnetofonov v pisa:e:1.iškeo poslovanju, kar je možno razširi ti tudi na terensko uporabo, kot posebno obliko zapisnika in podobno„ Pi~ikazali so kor:r[c± letne sistene terminalskih ma6netofo:nov s centralno prepisovalnico, adresirlw in podobno" Na področju pisarniškeco doku:::ienL.cij e so poleg Dikrofilmov prika- zali še nekatere sisteme notranjih komLIT1ikacij, shranjevanje in arhiviranje aktov itc1. Prikazanih je bilo veliko sistemov polic in visečih onar, kartoteč­ ne or:IBre, ki so se gibale vodene; s pritiskom na gunb je motov v omari pripel- jal iskano kategorijo (rocino Črko b) takoj na operato:cjevo mesto in podobno„ Prav te male organizacijske :naprave v veliki Deri olajšujejo moderno poslova- nje v sodobnih birojskih in tuc7.i geodetskih organizacijah„ Splošni vtis Ker sem imel 1:1ožnost na tej razstavi biti tudi večkrat na dan, v •3,su celotneg.s. trajanja kongresa, lahko trdir:1, '.la sen razstavo dobro spoznal„ Kljub temu, da površinsko ni bila iz:recl:no velika, je bilo razstavljenih eksponantov zelo veliko, tako de. je bilo nenogoce podrobneje obdelati vse razstavljene artikle„ Tako re- cimo v ter.1 poročilu niser:1 obravnaval :razstavljenih računalnikov, ki so jih ne- katere firme kot IBM in SHARP, ,Sienes, Philips in Wang pripravile posebej za uporabo v geodetski stroh.ri. Te instrumente in naprave sr:10 več ali manj spoznali že na sejrm elektronike v Ljubljeni~ v nekatera področja se nisem podrobneje spuščal posebeJ· v tiste ne. ki se v nerspektivi za nekatere ne,loge v Sloveniji ' , s. - ne kažejo hitre uporabe„ v ndar upar.0., da bo ta prike.z o razstavi le vzpodbudil nekatere tovariše 1 da napi~ejo druge, r::iogoče bolj kritične pripombe o razstavi in da po c".ruc;i strani še vedno lallko OE!O[;OČi naredi ti prerez stanja opreme za foto6 rametrijo, geodezijo in kartografijo v svetu. - 22 - I N F O R M A C I J E Prodajo. in razmnožev2nj e topografskih kart. z namenom, da bi raznim intere- sentom ne, območju 3R ,~lovenije omogočili cimhitrejši in enostavnejši dostop do topografskih kart meril 1:200.000, l:l00,1JO, l:50*0QJ in 1:25.000, je Geodetslm upn::.va SKl (uprnva) sklenila z Voj2.Ški.m geografskim inštitutom(VGI) posebno pogodbo m prodajo teh kart, a razmnoževanje teh kart bo uprava odo- bravala po posebnem poo1)lastilu VGI. Na osnovi pismenih vlog bo uprava izdajala oziroma odobravala razmnoževanje topografskih kart delovnim in crugim org211iz.::i.cijam ter organom iz SFRJ. Dobljenih kart te or[;nnizacije in organi ne smejo razmnoževati z namenom prodaje drugim organi:::.acijan kot tudi ne pošiljati v inozemstvo 2.li odstopa- ti tujcem, brez posebne odo1)ri tve pristojnega organa. Gornje velj2. za Yse topografske karte navedenih meril razdelitve po Pa:r:L,zu ki jih je izdelal VGI. za razrm1oževanje topografskih kart tuje izdaje pa ni potrebna nobena odobritev. Prodajne cene posameznih ~art so: 1: 500000 1:100.000 1:200.000 5 5 ~ LC din din din S topografskimi kartami 1:25.000 VGI ne razpolaga več V navec.eno pogodbo in pooblasti~o pE, na žalost ni vključena tudi nova topo- grafska karta 1:25„000, ki jih1/VGI izdelal po.drugi sveto-v-ni vojni za vojaške potrebe@ Glavni razlog za to je nesprejemljivo visoka cena za te karte. Zakon o izme:;."i tvi in zemljišken1 katastru v s.•p Vojvodini V SAP vojvodini je v obravnavi predlog zakona o izmeritvi in zemljiškem kata- stru$ pi~edlog v gl2.V11eE1 povzema določila dosedaj veljavnega temeljnega zakona o izmeri tvi zemljišč in zemljišker:i katastru ter uredbe o izdelavi izmeritve in zemljiš}:ega katastra in nj Lmem vzdrževanju,· uvaja pa tudi nekaj novosti. Predlog zs,kona nalaga uporalmikor1 nepremičnin v družbeni lasti dolžnot 1 da vo~j o evic~enco o nepremičninah, ki mora temeljiti na podatkih izmere in zemljiškega lmtastra j_ri_ morajo enkrat letno uskladiti svoje evidence s podat- ki katastrsL2ga operatao · .Predlog zakona postavlja občinskim geodetskim upravnim organom zelo ostre zahteve glede reka reševanja prijav„ Občinski geodetski upravni orgEm mora opraviti še v istem letu terenska merjenja in oglede za vse prijave,ki jih prejme do Jl„ok±'obra~Vse sprerneobe morajo biti uvedene v katastrski operat do 15.februarje, naslednj eca leta, vključno s prijavami za katere ni potrebno opravi ti terenskih ogledov aJ.i meritev, ki jih upravni organ prejme do l„decembra„ V posebnem poglavju obravnava predlog in uporabo podatkov s področja izmere Ta zakon se bo uporabljal od 1.1.1972 zakona plačila in zemljiškega naprej za opravljanje storitev katastra4 - 23 ·- Geodetski de.11. d'J._0 uštva GIG HG:c.ribc:::', Društvo GIG Maribor je orgEmiziralo dne 17.12.1971 ,.r motelu Carda pri Murski Soboti geodetski dan. Dopoldne je bil r•.a p; 0 ogramu strokovni dan, popoldne p2. športno rekreativni V strokovDern. delu so bile ne. pi~ogramu naslednje teme: 1, ·,vloga geodetskih up~c-ccvnih orga.11.ov pri sprejemanju nove geodetske zakono- daje - poročevalca. Črriivec Miro in Janez Kobilica; 2$ Inventariz2,cija prostora - poročevalec Jm1ez Kobilica; 3. Izvajanje st0::...0 i tev po zakonu o geodetski službi - poročevalec Ahmed Kalač; 4. ,'3tabili,'"acije, il'.1. obnavljanje geodetskih točk •· poročevalec Lavrenčič; 5. Avtornat.zaci~a v geodeziji - referenta Ahn1ed Kalač in Janez Kobilica. Nato so udeleženci geodetskega clJ.1eva nadaljevali delo v dveh grupah, v prvi jo bilo govora o organizacijsko upravnih zadeva..½ v drugi pa o tehničnih~ v športnem delu je bilo na programu tekmovanje v keglanju i11. šahu. Velik obisk na geodetskem dnevu društva GIG Maribor, saj je bil.o udeležencev pi~eko 50, dokazuje, da si člmii želijo še več takih srečanj. s Skle1:i o dolofa tv:i pro,crema geodetskih del za leto 1971. Izvršni svet Skupšči­ ne t)TI Slovenije je na seji dne l .• oktobrs 1971 sprejel sklep o določitvi progra- ma geodetskih del za leto 1971, po predlogu Geodetske uprave SRS.S tem sklepom, ki je objavljen v Uradnem listu SRS št. 48/71, so razdeljena sredstva v znesku 4,000.000 clin za: - izdelavo osnov"D.e dl1 Žavne lrnrte v zneslrn 8';-J„000 din - izdelavo topografsko-katastrskih načrtov 3,110„000 din izdelavo metodologije in navodila o bonitiranju zeni.lj i š č 50 • 000 di~1. z republiškimi sredstvi v višini 84-0. 000 din in sredstvi občin, Cestnega sklada SRS in Vodnega sklada -.r višini 2 9 949,459 din je v programu predvidena izdelava osnovne drža,rne karte na območju 29 o7JČin v obsegu 72. 265 obračunskih hektarjev. program tudi določa izdelavo topografsko-katastrskih načrtov 1: 500 oz~ 1:1000 v 31 občinah za 38 naselij,' in sicer izdelavo načrtov za 1875 obraČshektarjev in uveljavitev in tisk za 313 obrač.hektarjev.za ta dela so predvidena si"edstva re- publike v višini 3 9110.-000 din in občin v znesku 3, 503 ... 227 din. S programom je tudi določeno, da se republiška sredstva v višini 5?~000 din po- rabijo za dopolnitev metodologije in n:::.vodila o boni tiranju zemlji se te:r za pripravljal.na dela v zvezi z izvedbo bonitiranja zemljišč„ Tzvlecki referatov XYJJ. Mednarodnega kongresa geodetov. Biro za regionalno prostoi~slrn plmu:.c:m1je je prevedel izvlečke referatov, ki se nanašajo na ureja- 11.je prostora„ Ti izvlečki so objavljeni v informativnem biltenu št„ 21/71, ki ga izdaja Biro Inforn:iativ11.e- biltene prejemajo tudi vsi občinski organi pristoj- ni za geodetske zadeve. s -· 24 - Dro Alojz Podpečan OB OSE!'iIDESE'J.'LErIUCI GENERALA MARČIČA I(o prosl8,vlja gen,3rr::tlpodpolkoV11.ik v pokoj Ll Ke.rlo Mar?Sič svoj visoki živ- ljenjski jubilej t si georfo~i st emo v častno dolžnost, da se spomnimo njegovih izrednih zaslcg za i 0 azvc•j geodet sko--kartografske ctej avnosti v JugoslavijiQ Roj en je bil leta 1891 v Litiji., po končani osnovni šoli se je dalje izobra- ževal v vojaških šolah~ Ko se je pripravljal na sprejem v generalštabni kurz, je začela prva sveto,rna vojna" Kot mlad oficir s0 je moral bojevati v Srbiji, Rusiji in Italiji. Ns. italijanskem bojišču je l1il ujet in zaradi upora posta- vljen pred posebno vojaško sodišče v Napulju.. Ob koncu prve svetovne vojne se je kot slovem-1ki d,.)brovoljec boril na severni meji na Koroškem„ Leta 1919 je bil sprejet v generaL"li štab bivše jugoslovanske vojske, poz- neje pa v vojnog:::ografski inštitut v Beogradu. Tam je končal vojaško geodet- sko šolo, privatno pa je študiral še pri _ prof. Abaku.movu in prof. Sviščovu, ki sta bila priznana znanstvenika na področju geodezije. Kot geodetski ofi- cir se je v inštitutu v glav:_1.em ukvarjal s triar~gulacijsko mrežo l. reda in z mednarodnim stopinjskim merjenjem po meridianu in 45. paraleli. Sode- loval je tudi pri navezavi naše triangulacijske mreže z mrežami Grčije, Bolgarije in Avstrije,, Leta 1938 je bil na lastno želj o upokojen kot geo- detski polkovnik in odlikov&'1 z najvišjim odličjem. Nato je živel kot upokojenec v Dubrovniku s svojim bratom Rudolfom, znanim akademskim slikarjem marinistom. V Dubrov-i-1.iku se je shajal z večjim številom napred._11ih intelektualcev, ki jih je leta 1941 01 veščal o vojaški in politič­ ni situaciji ter jim utrjeval vere; , končno zmago nad fašizmom. Kljub več­ kratnim pozivom, da se javi ministrstvu hrvaškega domobranstva v Zagrebu, je odklonii sodelovanje v NDH. zato js postal sumljiv„ Proti koncu leta 1941 je moral zaradi nevarnosti ""retacije naskrivaj dpotovati iz DlJ.brO'lmika. Na- porna pot z več incidenti ge" je preko Reke pripeljala do Ljubljane, kjer se je takoj priki.jučil narodno osvobodilnemu gibanju. po nalogu komunistične partije je med bivšimi oficirji organiziral akcije za njihov odhod k parti- zanom, Zaradi njegovega naprednega mišljenja in sodelovanja z OF so ga Ita- lijani zaprli,, Pc izpustitvi iz zapora je odšel k Partizanom, kjer je po nalogu glavnega štaba NOV in PO Slovenije oskrboval borbene enote s kartami in pripravljal skice ter :načrte za razne akcije. Napisal je tudi priročnik za citanje in uporabo kart, Decembra leta 1944 je odšel v vrhovlli štab v Beogradu, kjer mu je maršal Tito poveril odgovorno nalogo, da čim hitreje obnovi, opremi in organizira delo v novem Geografskem institutu JLA. Kako zahtevna je bila ta naloga, lahko spoznamo že na podlagi ugotovitve, da so Nemci bivši inštitut popol- noma oropali, odnesli ves dragoceni kartni material, vse instrumente in stroje za reprodukcijo kart. Od strokovnega kadra je ostalo samo nekoliko geodetskih oficirjev, ki so lahko začeli z obnovitvenimi deli„ Razen tega - 25 - je bila tudi zgradba inštituta znatno poškodovana. General Marčič je tedaj pokaz:,l vso svoj o iz1°edno strokovno in organizacijsko SipOSobnost „ Poleg pripravljanja lmrtogra.fskega gradiva za mirovno konferenco je bil njegovu glc:\vn2. sk1°b usrnerj na k iskanju _in in vrnitvi dragocenih repro- dukcij ski.h originalov kart in strojev za reprodukcij o kart, ki so jih Nemci odpeljali v rszne države Evrope. ~ruga zahtevna naloga· je bila vz- goja mladih strokovnjakov. Ustanovil jelinštitutu vojaško geodetsko šolo, iz kate1°e je izšlo okrog 700 sposobnih topografov in kartografov„ Nekateri od teh so nadaljevali študij v ZSSR pa tudi na fakultetah v Jugoslaviji.. Novi inštitut je sodobno organiziral. Inštitut je imel tele organizacijske enote: geodetski oddelek za matematično pripravo kart, topografski oddelek za izmerite-v terena, kartografski oddelek za izdelavo originalov kart, reprodukcijski oddelek za tiskanje kart, aerofotogrametrijski odsek za izde- lavo kart na podlagi zračnih posnetkov, astronomsko sekcijo, geofizično sek- cijo in sekcijo za tekoče dopolnjevanje karL Inštitut je opremil z najso- dobnejšimi instrumenti in stroji. General l~arčič je •sestavil obsežen program geodetsko-astronomske, topograf- ske, kartografske in geofizične dejavnosti v inštitutu. 'lakoj, ko so razn1e- re dopuščale, se je začelo z novo izmeritvijo za izdelavo temeljne topo- grafske karte v merilu 1:25 000. Do leta 1953 je bilo gotovo že okrog 100 listov te karte. Reambulirane so bile topografske karte v merilu 1:50 000, 1:100 000 in 1:'.:200 000. Izd&.na je bila pregledna karta Jugoslavije v merilu 1:500 000 i~1 štirje listi mednarodne karte sveta v merilu 1:1 000 000. začelo se je tudi z izdelavo pregledne topografske karte v merilu 1:300 000, ki jo prištevamo .k najbolj uspeli karti v založbi inštituta„ Pri izdelavi in reprod:u:;.rniji kart, 1:akor tudi pri ostalih dejavnostih inštituta je po- stopno uvajana sodobna telmologija. General Marčič, ki je bil načelnik Geografskega inštituta JLA od leta 1945 do 1953, je dvignil inštitut na meenaroclno raven in je zač_rtal pot, po ka- teri se inštitut še sedaj 2.~a:z,vija. Razumljivo je, da se njegove velike zasluge za napredek geodetsko-kartografsJ:.::e dejavnosti ne dajo s tem skopim sestavkom celovito prikazati niti dovolj poudariti„ Mi slovenski geodeti smo 12,hko ponosni, da je bil general Marčič prvi na- čelnik Geografskega inštituta JLA v novj_ Jugoslaviji. Generalu Ma1nčicu, ki po upokojitvi živj_ v Ljubljani, iskreno čestitamo ob njegovi osemdeset letnici in nm želimo, 0cla v J.obren zdravju Živi še dolgo med nami ob zavesti, da je v polni mori izpolnil svoje poslanstvo za napredek človeštva$ - 26 - Ta članek se navezuje na sestavek o Francu Antonu pl. steinbergu, ki smo ga objavili v 2. številki :Silt-ena v letu 1971. V eni prihodnjih šte- vilk bomo objavili še nadaljevanje tega sestavka in sicer poglavje - H 0teinberg kartografn. Tudi pri:;_Jombe, ki so v pričujočem članku le oz- načene s .številkami bodo priložene, ko bomo objavili nadaljevanje tega sestavka. i\_vtor je zelo skrbno z:::iral in uredil gradivo, ki naw predstav- lja Steinberga kot zelo zan.imivo oziroma izjerrmo o.sebnost, zlasti kar za- deva našo stroko ffe smatramo. da s temi sestavki izpolnjujemo velilco vrzel v slovenskem zgodovinopisj~-, zlacti s področja zgodovine tehničnih ved, za kar zasluži avtor še posebno priznanje„ :Srai"11rn Korošec STEINBERG - ZEl\/ILJEl\/IEREC IJ\T KARTOGRAF steinberg se je, kot z dobršno mero samozavesti in ponosa sam navaja v svoji Grlli'ldliche Nachricht1 ), že v rani mladosti navduševal in spoznaval osnove telmilrn in mehanike ter predvsem geometrije. Prve nauke o teh zna- nostih, med katerimi je brez dvoma obilovalo zgodbic o ast-ronomiji, mu je posredoval domači učitelj na druži11skem gradiču na Kalcah, reški jezuit, astronom in matematik Nikolaj BION2). Bionov vpliv je opazen skozi ves čas steinbergovega tehniškega delovanja: po vzgoji in šolanju še matafizilc - naravoslovec Baltasar Hacquet mu v svoji Oryctographiji Carn:tolici prisoja celo privrženost alkimiji - stopa kot izrazit praktik skozi Življenje in svoj čas kot prosvetljenec, ne sicer v onem literarnem smislu prosvetljen- stva, ki ga priznavamo obema skupinaraa operozov, temveč zaradi polimorfno- sti delovanja in progresivnosti idej, ki so se r.m ob njem porajale„ Da je temu res t2.ko, je dokaz2l z razlago naravnega fenomena Cerkniškega jezera, ob rekonstrukciji tržašlrn ceste preko Notranj ske.3), z izdelavo dveh merskih instrW11entov, nad- in -podzemnimi meri tvarni, izwnom - tehnično izboljšavo žgalne naprave za pridobivanje cinobra v Idriji, kartami - in ne nazadnje z maketo živosrebrnega rudnika samega„ Bion je mladega Steinb-erga že pred vpisom na ljubljansko jezuitslrn šolo torej dodolJra seznanil z vsem, kar je o tebniki, mehaniki in geometriji vedel saru„ Prav to pa je tudi odločilo pri izbiri poklica drugorojencu podeželske nižje pleDiŠke družine, ki je svoje sinove - po tedanji ustaljeni šegi - oddajala bodisi v vrste klera, bodisi armade, le prvorojenec j0 namreč de:.doval naslov in po sest. Šolanje na dunajski polit er,niški šoli - končal ga je leta 1705 - je Steinbergu vsaj olrvirno posredovalo poznav211je in praktično uporabo tehničnih novosti in odkritij astronomije in zeraljemer'- stva 17 stoletja. - 27 - Okdritja in teze Brahej.":1-, KeplerJa, Galilej2-, pa potem iznajdbe Habermela, Scheinerja, Generinija, Gascoigna in Pica1°da4) so bile poli tehnikom dunajske šole vsekakor že znane,, To,lo. praksa je 'l stei:r,bergovi dobi še občutno zao- stajala za teorijo in odkritji vodilnih in progresivnih znanstvenikov. zemlje- rr:erci tistega časa so pri svoJem delu še vedno uporabJ.jali predvsem merski instrunentarij, lE; de::..no izl~oljšrmo dediščino srednjega veka, linealni diop- ter, merilno miz~co, k·'.T<=t.d~.:::m:l:i:?, cktar,te:_ tork"<:et in_polimeter~ g~or:1etrijski kvadrat~ pa mers1ce pal.J.ce, ve:nge 1 grezilo; li belo in busolo5 J, lZJ emoma tudi terrestinski daljnoglec16) ., Vse orodje in preprosti instrwnentai"ij v kolikor ga je•sploh uporabljal, si je takratri_i zemljemerec največkrat izde- lal sam; precej orodja je s:icer prihaj a1o iz delavnic izumiteljev, a je bilo težko doseg1ji-;-o in je neE:a.lokra:t ,-:::lužilo kot vzorec nadaljnim posnemovalcem. in uporabnilrnn,., Isto se jo dogajalo Stej_nbergu pri merjenjih na Cerkniškem jezeru in deželni cestio Njegovo odlično znanje geometi"ije in planimetrije, in če hočemo, zdravo vrednotenje ina,s.1'.i:leriJ v prostoru - ki se deloma odraža tudi v njegovih zemlj evirij_h -· so bili notranji vzvod pri opravljm1ju zaupa.11e mu dolžnosti nadzornilm cestnih del ra Notranjskem. Vendar BU izbor orodja, ld. ga je imel na voljo:, nikakor ni več zadošoal, izdelal si je novega. poudariti mo:;_namo, da onodobr:.ega merskega orodj2. skoraj ni več~ kain je bilo lesenega - in v 17. stole-i:;ju je bilo skoraj večina instrumentov lesenih, z izjemo kovinskih delov, osišč in vijakov - je opuščeno propadlo ter le v izjemnih pri1nerih doživelo konservacijo v zbirkah večjih muzejev7). Izgled, podobo tega instrumentarija nam oŽi7ljajo risbe in opisi v todobni tehnični literaturi ali reproducirani prototipi bogatejših muzejskih zbirk. Oboje je tudi na.m služilo za reprodukcijo steinbergovih dveh merskih instrumentov. Še v cerlmici in v službi pri grofu l{obenzlu je izdelal svoj prvi merski instrument, ki ga ponosno i0enuje COWIPOSITill11. Sestavljali so ga proporcio- nalno šestilo, kvadrant in linealni diopter" Kombjnacija ten treh orodij mu je dopuščala določev:::mj ,) vert_c~~alnih L11 horizontal..n.ih kotov, dolžine in višine je dob:i_l z matematičnimi in geometrijskimi operacijami, odnosno s pomočjo t2.koiri1enovanih 17 posebnih pretorianskih tablic 11 ) ki jih je, kot pou- darja v svoji knjigi, čopolnil z novim pravil~,,J in lastnimi seštevki v še preciznejšo in praktičnejšo uporabnostB) o Compositum v sestavi, kakor jo v lmjigi omenja; ne pomeni bistveno novega izuma med zemljemerskim instrumenta-- rijem iz začetka 18., ::,toletja" J8 le samonikla različica (va1"iant2.) podobnih kombinacij splo~no uporabljenih orodij, ki so se največkrat porajale v od razvojnih središč- odmaknjenih provincialnih delovnih kabinetih posameznikov, ki so si ob splošnem pomanjkanju popol..1-iejšega orodja skušali po:oagati sami- Izum v pravem pomenu besede je njego7 izpopolnjeni Compositu, ki si ga je zamislil -· in verjetno tudi skiciral; toda žal, podobnega gradiva v njego- vi zapuščini ni 01nenj enega - ob delu na tržaški cesti med Planino in Postoj- no, izdelal pa ga je sele med meritvar.::i erarne gozdne posesti v Idriji~ Ta compositum se v osnovnih delih sicer nasla..11.ja na merski instrwnent, teodolit Josue Habem0la, vendar sega v kombinaciji sestavnih elementov (orodij) ko- rak dalje in bliže UNIVERSAL GEOMETRIClJTi/IU, enemu od popolnejših teodolitov terezijanske dobe" steinbergov drugi compositun nekoliko slici Waldseemt11- lerjevemu polimetru na tronožnem stativu, saj je Steinberg dodal letvi dio- pterja nosilno .vilico vertikalnega kotomera (polkroga) z novim diopterj em - 28 - na vrhnjem robu, ki je sicer pri polimetru trorob, strehast. Horizontalna alhidada je okrogla plošča mizice nad statistom, pritrjena nanj neposredno in fiksno; libele za uravnovešenje instrumenta Steinberg še ni pa'.'f-trdil nanj Gornja plošča rrdzice je imela vrezan krog s stopinjsko razdelitvijo, ki je imel včrta11 populan1i Quadratum geometricuJ;.1, neobhodni rekvizit tedanjega zemljemerstva. (risba L) S tem instrumentom je Steinberg meril in potem kartiral rudniško posest in objekte v IdrijL Meritve gozdov 1 ki so pripradali rud.11iku in 1mterih obseg in bogastvo je hotela preveTiti dw.12,jska Dvoma komora kot neposred- ni koristnik ruclJ.1ika, je Steinberg opravil v prvih dveh letih svojega uprav- ništva v rudl1.iku. Leta 1726 je o rezultatil1 merjenja poročal Komori ter ji hkrati tudi poslal kopije kartiranj. Da ugodi vse nestrpnejšem zanimanju cesa:;.~ja ICarla VI. in Dvome komore za rudnik, njegove naprave in produlwijo živega srebra - predvsem zadnje: Habsburžo.nom je obupno maJ.1.jkalo denarja, dolgove pa so krili z idrijskim Živim srebrom - hkrati pa utrdi svoj polo- žaj in sloves, ki si ga je kot vesten in pri:::;adeven dvomi uradnilr že pri- dobil pri re}wnstrukciji trž~ške ceste in komisijski ocenitvi plovnosti krru1.jskih in štajerskih rek9;, je takoj pričel uresničevati svoj novi načrt: karto tlorisa in prereza rudnika ter njegovo pomru1.jšano stvarno in nazorno podobo~ Zadnje nan je raz1-Tillljivejše pod sodobnim pomom rimaketa1.1„ Spomladi 1728, tik pred cesarje,.rim potovanjem v Trstl0 ) je steinberg do- končal karto in maketo ter ju odposlal na DU11.aj. Uspeh ni :..:~0stal, bil je odlikovan z zlato medaljo - izročili so mu jo ob cesarjevem prihodu v Ljub- ljano11) - karta rudnika in maketa pa sta prišli in obtičali v Dvorski knjiz- nici na Dl.maju12 ) # Novi~ sočasno izdela11.i merski instrument pa ni doživel tolike popularnosti, kot bi jo zaslužil~ Tudi tega je pospešeni razvoj zemlje- merstva v avstrijskih deželah ob koncu 18. stoletja le izlwri,stil ter pustil ob strani, potisnil v pozabo, ,Steinbergov UNIVERSAL GEOMETRICU]/I si pozabe r8sda ne zasluži, saJ Je bil sicer preprost, a učinkovit merski instrument ter pomeni enega resnejših predhodnikov sodobnega teodolita. Tudi ta se ni ohnmil - vsaj v naš čas ne več - in skoraj gotovo je, da je bil merski instrument, ki ga je hranil idrij sld Rudniški arhiv v svoji zbirki še na prelomu našega stoL:,i;ja, prav Steinbergov teodolit. Da.11.es v Idriji ni sledu o njem in prav možno je, da se je 1,izgubil 11 med italijansko zasedbo (1920-1943); Dunajski Tehnični mu- zej l3) pa v depoju hnmi skico "na Kranjskem izdelanega zemlj emei~skeg.J:~ in- strumenta", posneto po originalu sredi prejšnjega stoletja in tudi njegov - sicer ne prenatančnn - opis. Pogreše.mo pa tudi Steinbergovih lastnih risb instrumenta; upodobitev Universal geometricwna na robu portretne slike v Grllr1_dliche Nachrichtlc~) je nerazločna, kar je delna krivda avtorja, popol- na pa bakrorezca, ki' ni bil dober risar, na instrumente se pa sploh ni spoz- nal., ·Torej tudi rekonstiiJ.kcija steinbergovega instrumenta bazir2. predvsem na opisu, slabih risbah in primerjavi s (mlajšimi) teodoliti kasnejše izde- lave„ Universal geometricmn sestavljajo vsi elementi composituma z nekate- rimi izboljšavami v izdelavi ali materialu, dodani pa so busola, vzvratna risba 1. CDMPos,ruM 1 I I 1 1 1 1 I l 1 ~ REKONSTRUKCIJA IN RISBA B. KOROŠEC -M. SEIFERT 1 1 1 1 -~ REK0/\15iRUt.