FRANJO BAVEC se je rodil I. 1917v Igavasipri Cerknici kot mi revnih kmečkih staršev. Usnovno šolo je končal v domačem kraju ter ostal ker ni bilo možnosti za šolanje - doma za pomoč pri kmečkih delih. Ko bi naj šel služit vojaški rok, je prišla okupacija in že 1. 1941 se je vključil v delo OF. V začetku maja 1942 je odšel v partizane. Bujeval se je vseskozi na Primorskem in na zahodnih mejah slovenskega etničnega ozemlja ter naprednval od komundirja kurirske karavl^P 6,P 9 prek komandanta bataljona, brigade in odreda do kotnandanta operativnega štaba za zahodno Phmorsko. Po umiku naših enot iz Trsta je ostal dv 1. 1949 v coni A (kasneje STOj kot načelnik itaba odreda JLA. Nato je šel v vojaške šole ter opravljal različne dolžnosti v komandi vojne momarice do upokojitve 1. 1969. Tedaj se je naselil na Kodelje\'em in tu je vseskozi aktiven družbenopolitieni delavec.
Že v partizanih je pisal dnevnik, katerega pn<i del pa je žal izgubljen. Po nekaj prispevkih o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji se je že pred upokojitvijo lotil pisanja svojega doslej najobširnejšega dela Bazoviška brigada. V načrtu pa ima delo o bojih in razvoju partizanskih enot na naših zahodnih mejah, predvsem v Heneški Sloveniji in Reziji.
h monografije BAZOVIŠKA BRIGADA. kije tšla l. 1970, objavljamo
NAPAD NA RUDNIK
. .. Naslednji bataljonov na-pad je bil usmerjen na rudnik svinca in cinka v prijaznem pla-ninskem mestu Rablju, ki leži globoko v Kanalski dotini, med visokimi vrhovi Julijskih Alp. Mesto ima nadmorsko višino 900 metrov, planina Mangart nad njim se dviga na 2668 m, z italijanske strani pa Višnja gora, visoka 2636 m. V Rabelj vodi cesta iz Bovca čez prelaz Predil, drugo cesto pa so Italijani pre-bili pod Mangartom. Predor je dolg 4 km. Ta pot pa je krajša za 10 km in je služila za to, da so delavci iz Trente, Bovca in okolice odhajali v rudnik, zlasti pozimi, ko je pot čez Predil ponavadi neprehodna.
Ko so po kapitulaciji Italije zasedli Rabelj, so Nemci v rud-niku takoj nadaljevali s proiz-vodnjo svinca in cinka, neob-hodnima surovinama za nemško vojno gospodarstvo.
Nekaj partizanov, bivših ru-darjev iz Rablja in domačinov iz Bovškega, je štabu 3. bataljo-na predlagalo, naj bi napadli rudnik in tako preprečili eksplotaciju rudnega bogastva.
Stab brigade je odobril načrt štaba 3. bataljona, ki je takcj pripravil vse potrebno za akcijo.
Glavna težava je bila zima, kajti v Alpah je padlo že toJiko snega, da je bila pot skoraj neprehodna. Vendar to ni mo-tilo 3. bataljona, ki mu je po-veljeval Franc Uršič-Jožko.
V skladu z razmerami so pripravili načrt za napad na rudnik. Podatke, ki so jih dobili od rudarjev-partizanov, so do-polnili s podatki terenskih akti-vistov OF in KPS, ki so še delali v rudniku.
Rudnik so stražili italijanski karabinjerji, med njimi je bil tudi kak Nemec. Ta straža je bila bolj zaradi notranjega reda kot zaradi obcambe, ker tedaj v Kanalski dolini ni bilo partiza-nov. Razen tegaje bilav Rablju posadka nemških vojakov v moči ene Čete.
Rudnik je imel stroje le na električni pogon. Čim bi zmanj-kalo elektrike, bi vsa proizvod-nja obstala, rudnik pa bi takoj zalila talna voda in ga uničila. Vodo so črpale črpalke z veliko zmogljivostjo. Rudnik je imel lastno lokalno hidrocentralo na reki Ziljici, ki teče po Kanalski
dolini v Rabeljsko jezero. Pri Mrzli vodi so jo zajezili ter po posebnem predoru pošiljali vodo na turbine. Za primer okvare na hidrocentrali so imeli še dva dizel motorja, ki sta se samodejno vključevala, kot je zmanjkalo toka. Če bi jim mini-rali in uničili, bi bil judnik zagotovo uničen. Načrt je pred-videval, naj se majhne skupine borcev ponoči neopažno pri-bližajo rudniku in hidrocentrali, uničijo straže in minirajo ome-njene objekte.
Za to naporno in odgovorno akcijo so določili 15 partiza-nov, med katerimi je bilo naj-več oficirjev s komandantom in namestnikom komandanta ba-taljona na čelu. V skupini je bil tudi bataljonski kulturni refe-rent, ki je imel nalogo, da med akcijo v rudniku piše po zidovih parole. V ta namen je vzel s seboj potrebne pripomočke. Drugi so se oskrbeii z zalogo ročnih bomb in minerskega materiala, razstrelivo pa je bilo shranjeno blizu Loga pod Man-gartom. Razdelili so se v bojne skupine. V prvi skupini je bil komandant bataljona, njegov namestnik in še dva borca, bivša rudarja, ki sta dobro poznala razporeditev v rudniku.
Imela je nalogo razorožiti stražo v stavbi, v kateri so bile pogjavitne fudniške naprave in oba rezervna dizel motorja. Drugo skupino so sestavljali štirje borci s komandirjem čete Matijom- Kaščetom-Bovčanom na čelu. Pri vasi Mizla voda naj bi uničila stražo, prerezala tele-fonsko linijo med Rabljem in Trbižem ter minirala in uničila vodni jez in stroje v hidrocen-trali. Tretja skupina, ki sta jo sestavljala le dva partizana in jo je vodfl komandir čete Janko Likar-Sočan, je imela nalogo napasti stražo pri žagi, ki je rezala Ies za potrebe rudnika, in jo zažgiti.
Skupine so bUe opremljene z zimsko opremo za globoki sneg, s krpljami in drugim. S seboj so nosfli tudi dovolj suhe hrane.
Na pot so odšli 14. decembra popoldne iz Lepenje. V Korit-nici je skupina predahnila in nadaljevala pot naslednjo noč. Pri Klužah je imela težave za-radi sovražne postojanke, ki je pazljivo stražila na prelazu, kjer
je bataljon pred nekaj dnevi vrgel v zrak cesto. Edina prosta pot je bila čez hrib Izgora, visok 1132m, po skoraj ne-prehodnih stezah. Vzeli so vod-nika domačina, da bi jih pre-peljal čez ta hrib, šest partiza-nov pa je moralo iti daleč okrog čez Bavščico, kjer je bilo shra-njeno razstreljivo še od akcije na cesto pri Klužah. Po celo-nočni hoji so prišli do Spod-njega Loga pod Mangartom. Tam je komandant bataljona poslal rudarja — terenca po sveže podatke o stanju v Rab-lju.
Skupina je počakala na tem mestu do večera 17. decembra, ko so prinesli podatke. Na pod-lagi teh so še enkrat pregledali načrt napada in spremenili, kar je bilo treba.
Na pot so krenili ob 4. uri
18.  decembra. Pred njim je bil najhujši del poti čez Mangart. Ves   dan  je   snežilo,   sneg je postal glavna ovira v njihovem napredovanju. Šli so med Vrši-čem (k. 1914) in goro Vraška škrb   (k.   1799) proti planini Rabelj, kamor so prišli popol-dne oto 15. uri. Zaradi visokega snega so bili do skrajnosti iz-črpani. Tam so še enkrat pre-gledali načrt napada, razdelili strelivo in pribor. Bili so tik nad Rabljem, ki je ležal pod njimi v globokem snegu, kajti planina je oddaJjena le pol ure hoda od mesta.
V mraku je prva krenila sku-pina s komandirjem Bovčanom po gozdu proti Mrzli vodi, kjer sta bila električna centrala in jez.
Drugj skupini sta morali še počakati do določene ure, da bi prišli v rudnik točno ob 2. uri
19. decembra, ko naj bi se začel napad vseh skupin.
Stražarji so bfli presenečeni, da niso dali nobenega odpora. Prva skupina je vdrla v veliko strojnico za razdelitev električ-nega toka, kjer so bili tudi rezervni dizel motorji. V stavbi sta bila dva delavca, eden je bil oborožen, in dva italijanska ka-rabinjerja. Vsi so se takoj pre-dali, ko so zagledali cevi parti-zanskih brzostrelk. Razorožili so jih, zvezali in odvedli ven, nakar so pregledali naprave ter določili mesta in stroje, ki jih bodo minirali. ,Razstreljivo so položili na določena mesta in pripravili miniranje. Medtem ko je komandant bataljona prižgal vrvico, so drugi trije partizani postavili aktivirane ročne bom-be pod druge stroje in naprave, nakar so se naglo umaknili. Sledile so močne eksplozije, v tistem hipu pa je tudi zavladala popolna tema. Rudnik je ostal brez električnega toka. Ker so obstale čq>alke, ga je voda za-čela takoj zalivati. Glavni del akcije je popolnoma uspel.
Tudi Bovčanova skupina je uspela minirati in pognati v zrak del jezu, ki je dovajal vodo turbinam, ter onesposobila hidrocentralo, še poprej pa je porezala telefonski kabelj med Rabljem in Trbižem. Tretja sku-ptna je pod bodstvom Sočana tudi opravila nalogo. Odstranila je siražo in zažgala žago. ki pa zaradi snega ni v celoti pogo-rela. Spotoma se jirn je pridružil neki nemški vojak, ki je mislil, da xo nemški vojaki. Ko so ga pozvali. naj sepreda, sejehotel braniti in je bil ubit.
Bataljonski kulturnik je med tem ves čas pridno pisal po zidovih z rdečo barvo ,.Živio tovariš   Tito!",   ..Živio   pavti-
vi!". ,.OP\ ,,KPS" in z veli-
kim žigom odtiskal srp in kla-divo, da bi dali Ijudem vedeti, kdo je izvršil to veliko akcijo.
Vsi so se potem naglo umak-nili. Sneg je še vedno padal ter sproti brisal sled. Na določe-nem zbornem mestu bi se mo-rale vse skupine pričakati. Vsi so bili, le komandirja Bovčana ni bilo med njimi.Čakali so ga še nekaj časa, nakar so morali oditi, da jih ne bi zasedli Nemci. Pozneje so izvedeli, da je pri umiku Bovčan nekje padel čez kamnito steno, ne da bi ga kdo opazil. Pri tem si je zlomil nogo. Uspelo mu je, da se je privlekel do neke hiše, kjer je iskal pomoč. Zdravil se je blizu Rablja, vendar so zanj nekako izvedeli Nemci in ga ujeli. Po dolgem zasliševanju in mučenju so ga potem v Rablju ustrelili.
Akcija je popolnoma uspela.
Rudnik je bil uničen, proizvod-nja svinca in cinka je pienehala. Razen tega so zaplenfli štiri puške in dve pištoli s strelivom. Vsa skupina se je po napornem pohodu srečno vmila v bata-ljon.
Divizija 3. bataljona 18. bri-gade je globoko odjeknila po vsej Kanalskj dolini in na Bov-škem. Sovražnik je zaman pre-iskoval, kje so partizani, in ra-zen Bovčana ni dobil nikogar v roke. Rudarje so morali odpu-stiti. Večina tistih, ki so bili doma iz Bovške okolice, je od-šla v partizane. Tretji bataljon se je tedaj nvačno okrepU z novimi borci - rudarji.
Za to uspelo akcijo je 3. bataljon dobil tudi pohvalo in priznanje od štaba brigade, Štaba 32. divizije in od glavnega štaba NOV in POS, ki je izdal posebno dnevno povelje.
Povelje se glasi:
,,Tretji bataljon 18. brigade 27. divizije je urdčil 18. decem-bra 1943 rudnik svinca in cinka v Rablju na Komškem. Partizani so za ceno velikih naporov priš:\ čez planine, visoke čez 2000 rr., po velikem globokem snegu h;. se neopaženo približali rudniku. Rudnik je popolnoma uničen  . Nemci so  morali odpustiti ? \ dela rudarje, ki so se v večirii pridružili panizanom
Za veliko vzdržljivost in po-žrtvovalnost, hrabrost in iznajd-Ijivost dajemo borcem, polit-komisarjem in oficirjem 13 bri gade
POHVALO IN PRIZNANJE
Požrtvovanje in hrabrost te enote ob rušenju sovražnih na-prav naj bodo primer vsem eru> tam NO V in PO Slovenije."