GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO IX • ŠTEVILKA 5-6 • 2. APRIL 1973
KAKO SMO GOSPODARILI?
W ,	.- ____
ko že razpolagamo s po-™ , 1 o gibanju gospodarstva v lan--Mn letu v naSi občini (mimogrede e ,®no!.° leni so na zadnji skup-m 5sk> seji razpravljali tudi občinski Dorniki), lahko v nekaj besedah "etno, kako smo lani gospodarili,
4 čkma’ *^e SO zmeraJ ,iste šibke ■ .. >s katerimi se delovne organi-JJe, pa bodisi tiste v industriji ali sovini oziroma kmetijstvu, še b,Mno spopadajo.
l aJ za uvod povemo nekaj bistve-značilnosti ali bolje povedano
^čtijk*-Sm° *an‘	Fim
a fezultati, ki so jih izkazale u P?oarske organizacije, so po eni ^ (gledano v številkah) nadvse : anc> vendar po drugi strani lah-i "Ne pogledamo včasih kar Cj Postrani, saj so na žalost v Ifla 5e vedno močan odraz nfp i teženj v našem gospodar-
^Celotnrdohod7k:kUr;”pd-
)avi z letom nazaj, se pravi z
relo opremo in neustrezne poslovne prostore.
Nelikvidnost je bila za mnoge gospodarske organizacije v lanskem letu še vedno trn v peti. Skoraj polovico sredstev je bilo vezanih v terjatvah do kupcev, pa tudi obveznosti do dobaviteljev so se lani povečale kar za petino.
In mednarodna menjava? Izvoz blaga se je povečal za 60 %, uvoz blaga pa za 51 %, zanimivo pri tem je, da so industrijska podjetja presegla plan izvoza za 18 % in izvozila za 47 % več blaga kot leta 1971, od tega na konvertibilno področje kar za 60 odstotkov.
Predvideni cilji in želje po uspehih gospodarstva v občini so bili tako le delno uresničeni, čeprav dokaj ugodni, poslovni rezultati pa po druga strani dajejo splošnim prizadevanjem nekaj več spodbude.
por
nasproti planiranemu
Pa hkrati ob močnem po-Porabljenih sredstev močno
tom 197j •feks no
stu
I. I
ku na Pokazatelj ekonomičnosti jnijNa> ki je razumljivo bil pre-
^er Pa sc je dehtev dohodka lani tan° zboljšala na strani dela, ki gospodarstvu, delitev med za neto osebne dohodke in dohodka pa se je lani
KAKO GOSPODARITI LETOS?
(»ne 6<lstvi Jankom
očno
ipl t nagnila na stran skladov. nj.",1 dohodki so se gibali v mejah
ofNivnosti, kar priča ugodna 7 i,.Ja Porasta osebnega dohodka
po ltvaX0Slenega- CePfav Je bil° Priza-
tenJC gospodarskih organizacij edst Vno usrT'erjeno na povečanje i*v za reprodukcijo, to njihovo (ljv®Vanjc še vedno prednjači >la®1", na področju prizadevanj i n,.1"1*1 reprodukcijskih sredstvih, “'ogi posedujejo še vedno zasta-
»RAZIMIK NA BARJU
Da, takšno vprašanje so v svoj letni plan vnesle vse gospodarske organizacije širom občine, saj predstavlja osnovni sestavni del njihove poslovne politike v letošnjem letu. Na podlagi programov, ki so si jih podjetja zastavila, je v letošnjem letu pričakovati, da bo v ospredju vsake delovne organizacije vsekakor odpravljanje vzrokov nelikvidnosti (v kolikor se z njo srečujejo), skrbele bodo za obdržanje že dosežene likvidnosti ob tem, da si bodo zagotovile potrebno strukturo in obseg obratnih sredstev. Sledijo še druge naloge, kot so krepitev reproduktivne sposobnosti z boljšim gospodarjenjem, z aktiviranjem vseh notranjih rezerv, z racionalizacijo stroškov itd.
Naj pogledamo, kako so zastavljeni programi po posameznih po-
dročjih? INDUSTRIJA: gospodarska gibanja naj bi bila prav zaradi delne stabilizacije cen bolj umirjena, dohodek naj bi porastel za 12%, več sredstev naj bi namenili za akumulacijo, več naj bi tudi izvozili (za 22 % več), porabo bi usmerili bolj na domače surovine itd.
TRGOVINA: tu je v ospredju program veletrgovine Mercator, ki predstavlja kar 98 % družbenega proizvoda v dejavnosti trgovine v občini! Glavna skrb bo predvsem zagotavljanje obratnih sredstev, zato bodo tudi sredstva akumulacije namenih zanje, v planu imajo izgradnjo novega skladišča in trgovskih objektov, vendar bodo skušali investicije prav zaradi nezadostnih obratnih sredstev brzdati.
GRADBENIŠTVO: močno naj bi porastle investicije prav zaradi večjih naložb Elektroprojekta, družbeni proizvod pa naj bi v tej gospodarski sferi porastel za 18 %.
KMETIJSTVO:	glavni cilj je
nadaljevanje modernizacije in inten-zifikacije zasebne kmetijske proiz-
vodnje (zlasti v proizvodnji mleka in mesa), tako naj bi letos odkupih več
mleka, pospeših naj bi gradnjo silosov in sušilnih naprav, pristopih naj bi k pašno-košnemu sistemu, izdelali naj bi gradbene načrte za hleve, skrbeh naj bi v večji meri za strokovno izobraževanje zasebnih kmetovalcev, itd.
Na področju OBRTI se srečujemo zlasti z vprašanjem majhne akumulativne sposobnosti in nezadostnih investicijskih sredstev.
In za konec: kaj so pripravih za letošnje leto GOSTINCI? V prihodnjem obdobju bo razvoj in pospeševanje gostinstva in turizma usmerjen na dolomitsko in krimsko-rakitniški
predel, kjer so vehke možnosti re-kreativn
kreativnega turizma.
°šnji občinski praznik bo prav ei t? ob*etnice ustanovitve OF, . ■‘7- aprila na Barju tpri zadruž-"otnu na Ižanski* cesti ob od-
Ve v ^rno vas). Začetek pro-"o ob H. uij. Prireditelji tudi
Opravljajo vsem udeležencem [j?,, doživetja.
v, da bo praznovanje na
jočite
' je prevladala iz več razlogov.
ja nKmi j" najbolj tehten delež
'telta m°dja med NOB, letos pa di 100 let od ustanovitve to jV1® Ne, kar spet navezuje na Usu d°vino in naseljevanje Ljub-^ & barja. Med NOB je bilo h (jQnzor'šče pomembnih in slav-It^dkov, partizanskih zmag, Dje vSaWtevJ( v v°jni je izgubil živ-“Jj 'teka in dmi Darjan!). Prav letos 'Jt^žnii t *et od krvav>h dogodkov
Irt11 »CT3** goN (več ° tem
jnijDžii , Tako se bo slavju pri-ajjNu, *enutek tBine v spomin :<$ hesij boScbna delegacija pa bo ?! !"iku nec tud* k njihovemu spo-
Praznovanje občinskega praznika se bo začelo z raznimi družbenopolitičnimi, kulturnimi, zabavnimi in športnimi programi že prej in se bo v približevanju temu dnevu stopnjevalo. Poseben poudarek vsem tem dogodkom bo dala mladina. 26. aprila bodo sodelovali pionirji v pohodu Ob žici okupirane Ljubljane. Zvečer tega dne bodo v okolici zagoreli slavnostni kresovi. 27. aprila se bodo ob 9. uri zjutraj zbrali mladinci pri ilegalni tiskarni „Podmor-nica“ na svojo proslavo, s katero se bosta začela akcija Aleja spominov in tovarištva ter pohod Po poteh partizanskih zmag. Od tam pa bodo prišli na občinski praznik. Na njegovo prizorišče bo poleg mladinskih prišlo tudi več partizanskih patrol, sodelovali bodo borci enot, ki so se tod borile, zlasti Krimski odred, Dolomitski odred, Serceijeva brigada in Ljubljanska brigada. Pripadniki SLO bodo rekonstruirali borbeni dogodek. Tudi gasilci tempirajo svoje prireditve in sodelovanje v
Urbanisti — črnograditelji!
^tban!a»”;?Vanjsko na Jamovi 18 seje pred nedavnim vschl haj Va stl<5ni institut SRS. Nič posebnega, boste rekli. Pa vendar .nSti,uc Vsetno opozorimo na dejstvo, da si je prav ta republiška stične !Ja’J' Vs> zakoni s področja gradbenih zadev in urbani-°s"ovn.Urut!'(vc ne b* smeli oziroma NE SMEJO biti tuji, vsaj soraZnil, kra*tve le-tch ne, dovolila postaviti na vrtu omenjene hiše uPorabi,1?0 Vellk Ptovizorjj (gre za montažno hišico, ki naj bi jo "strelni | 23 Poslovne namene) brez predhodno pridobljene sivo, (]a ""Nnientacije! Ob vsem tem pa je tu prisotno še dej-Jbeuitv so si to privoščih prav strokovnjaki, ki rešujejo vprašanja NsTim srT ,Ud' e*tctskc ~ stanovanjskih naselij, okolice itd., Tukait0-n®rn‘dokrat v napoto prav takšni provizoriji!
"aVneInJ Iz* ob^ani (krajevne skupnosti Milan Cesnik) so na ne-Zorya jnzc>°ru volivcev ostro protestirali proti postavitvi provi-'Mh 0r zahtevali odločne ukrepe občine glede odnosa republi-> za i?aV 1,0 P°zitivne zakonodaje, ki ureja odnose in pristoj-'Naj mini a"jc dov°ij<:nj za gradbeno in komunalno ureditev. 0*"apnOt.ti°8?edc onrenimo, da smo v tem primeru zopet priče ^ Ptovb,, ^, zakonodaje, saj ni zaslediti natančnih formulacij Jcvna skun* * )' ^a-* Povcnl° ^ to, da občani niti tukajšnja kra-^Zfianjuni ° "aniembnosti te hiše po izpraznitvi niso bili
w
4
i ^0varjai: tTCscnc^eni pa so bili toliko bolj, ker so se žc pred leti čPbrabiij da b> to stavbo lahko ob izpraznitvi najkoristneje
l'1®I"^no * F®1®*"'1" probiemom varstva, zanje toliko bolj po-uejanckfv
iran r ° stanie nn je danes tako obrnjeno povsem v drugo
izpraznitvi najkoristneje

za otroško varstvo. To pa je v tem trenutku, ko sc im v
■jv,"'?’ ^anje pa je danes tako obrnjei NdstavniC? -I® h.'1 tudi razlog za odkrit in kritičen pogovor med
rfV Ec^tavniV; ■	■ u,ai rjziog za oUKn
e* J ,, 'stalbi, i lnstltuta, krajevne skupnosti in občine. Razprava ie Kisa JNkovn« , a,,nckaj možnih predlogov za rešitev, ki pa jih bodo tir! a Ponovn!.vi _ Za scdaj skušale oceniti. Racionalno rešitev bodo
«*»ilo brvIHm P°8ovoru poizkusili poiskati vsi zainteresirani. Naše ° 0 tem tudi poročalo.
J. D.
okviru občinskega praznika.
27. aprila ob 11. uri dopoldne bo začetek proslave občinskega praznika pred zadružnim domom na Barju. Prvi del te proslave bo obsegal slavnostno sejo skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij. V tem sklopu bo tudi slavnostni govor in podeljevanje nagrad OF za najboljša knjižna dela z vojno - revolucionarno tematiko iz lanskega leta. Drugi del proslave bo izpolnil kulturni program, v katerem bomo priča izvajanju nekaterih naših najboljših kulturnih skupin. Sledilo bo tovariško popoldne, v katerem bo poskrbljeno tudi za vsestransko razvedrilo vseh udeležencev.
Za pripravo občinskega praznika delujeta dva odbora, prvi, v občinskem merilu pod vodstvom ing. Slavka Korbarja, predsednika skupščine občine, drugi na Barju in s predsednikom Branetom Pečanom. Oba odbora bosta opravila vse potrebno, da bo praznovanje potekalo v primernem okolju in slavnostnem vzdušju, tako da pričakujemo tudi na letošnjem praznovanju občinskega praznika množično udeležbo.
Na svidenje na proslavi občinskega praznika 27. aprila na Barju!

' it ~!1S;
VT,!?
Miš
39P,
Barje, prizorišče letošnjega občinskega praznika, je bilo med NOB prizorišče partizanskih bojev, padale pa so tudi žrtve. Njim stoji v Kozkujevi gošči spomenik v simbolični podobi Triglava z zvezdo. - Foto: M. Dimitrič
Iz uredništva
Na mnoga opozorila in pritožbe ob nesprejemljivo kasnem (z ozirom na zbore volivcev pa prepoznem) prihodu prejšnje številke NK sporočamo, da je do tega prišlo, ker je iz še nepojasnjenih razlogov ta številka obležala v ekspeditu Ljubljanskega dnevnika, ki opravlja za nas te vrste usluge. Od odgovorne službe smo zahtevali pismeno pojasnilo, ki pa ga do zaključka redakcije še nismo dobili. Obenem smo skušali s pogodbenim razmeijem za v prihodnje vnaprej preprečiti takšne pojave. — Na srečo se zaradi dosedanjih slabih izkušenj z dostavo nismo zanesli na en sam kanal in smo 4000 izvodov raz-pečali po drugem kanalu, preko krajevnih skupnosti in delovnih
organizacij. To je bfl hkrati tudi nekakšen preizkus novega na-
čina razpošiljanja, ki je v pripravi.
Še enkrat obveščamo mnoge nove naročnike, ki se nam oglašajo iz mestnih krajevnih skupnosti, da jih ne moremo uvrstiti v seznam, ker ga bomo ob prehodu na dostavo preko KS (do jeseni letos) itak opustili in bo prihajala NK v vse poštne nabiralnike na tak način. Do sprememb v načinu dostave pa ne bo prišlo v večjem delu primestnih in v vseh podeželskih KS ter tam, kjer v krajevnih skupnostih ne bomo mogli zagotoviti lastne mreže.
Ob zborih volivcev
Letošnji zbori volivcev ob sprejemanju mestnega in občinskega proračuna in ob obravnavanju problematike, ki na proračune veže, so za nami V tej številki objavljamo sklepe zborov, v naslednji pa bomo začeli objavljati ustrezne odgovore pristojnih služb.
Zbirne misli o letošnjih zborih je skušal nanizati izvršni odbor občinske konference SZDL, ki se je v ta namen sestal 14. marca. Značilen za ta delovni posvet je nekakšen realni optimizem, ki so ga prinesli s terena v sejno sobo naši odborniki. Kljub temu, da so letos potekali zbori volivcev v kratkem času in so bili zaradi nekaterih ključnih informacij, danih šele zadnji hip, na hitro pripravljeni, lahko na splošno ugotovimo, da je bil v povprečju obisk večji kot lani. To zlasti velja za podeželske in primestne KS, torej za tiste, kjer se v tako organizirani sredini res križajo in seštevajo mnogi interesi občanov. Tako se je tudi obravnavana problematika zadrževala na tem mivoju in najprej pri vprašanju delovanja samih krajevnih skupnosti.
Splošna je bila ugotovitev, da je sredstev za kolikor toliko normalno delo KS mnogo premalo in da bo treba najti nove vire za zadostitev tovrstnih družbenih potreb. To pomeni, z drugimi besedami, drugačen razrez družbenih sredstev in večje prelivanje preko občine. Ob vsevečjem poudarku na delu KS se marsikje že tudi pojavlja potreba po profesionalnem kadru v krajevni samoupravi.
Komunalna problematika je na ta način tudi letos spodbudila največ razprav in pripomb. Dejstvo je, da so tudi v naši občini še marsikje ne samo brez kolikor toliko primernih cest in urejene kanalizacije, marveč tudi brez vodovoda in elektrike. In to le nekaj kilometrov iz središča slovenskega glavnega mesta!
Primestni in še posebaj mestni zbori volivcev in delovnih ljudi so se na razpravi lotili tudi širše družbene problematike. Umirjanje potrošnje so sprejemali kot nujnost realnega družbenega in individualnega standarda. Večkrat je bila izrečena tudi kritika na račun nedoslednosti pri izvajanju gospodarske stabilizacije. Za rse te razprave je bila značilna konstruktivna in umerjena obravnava čimbolj konkretnih primerov.
Koliko članov je v Zvezi komunistov
Akcijski odbor za Kumrovec
Za Karlovški most
Po podatkih iz popisa članstva ZKS, kije bil med 26. februaijem in
Občinska skupščina je sklenila poslati priporočilo mestni skupščini, naj bi le ta pri sprejemanju mestnega proračuna prenesla v celoti sredstva, namenjena za izgradnjo centralnega kopališča, v korist gradnje Karlovškega mostu in rekonstrukcije dolenjske vpadnice. Ta zahteva je bila sprožena na več zborih volivcev v občini.
J. D.
3. marcem,šteje naša občinska organizacija Zveze komunistov 1489 članov, ki so organizirani v 67 organizacijah ZKS. Od skupnega števila članov je 524 žensk, kar uvršča našo občinsko organizacijo med občine v Sloveniji z najvišjim odstotkom žensk v članstvu Zveze komunistov.
Kdaj bomo lahko isto ugotavljali v raznih samoupravnih, predstavniških in drugih organih našega družbenopolitičnega življenja?
M. Ž.
V teku je vsejugoslovanska akcija za izgradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine v Titovem rojstnem kraju. 28. marca smo tudi v naši občini ustanovili poseben akcijski odbor, v katerem so zastopane vse družbenopolitične organizacije. Odbor bo izdelal enoten program za zbiranje sredstev. Predvideno je, da v naši občini zberemo za dom v Kumrovcu 50 milijonov S din (vse ljubljanske občine bodo zbrale 240 milijonov, vsa Slovenija pa poldrugo milijardo S-din). Akcijski program bo odbor razposlal vsem družbenopolitičnim organizacijam, sindikalnim organizacijam in šolam. Pričakuje se velik odziv, saj je namen akcije že s samim naslovom več kot pojasnjen in utemeljen vsakemu našemu občanu. Akcija naj bi bila zaključena 1. maja in bomo o njenem poteku poročali v naslednji številki.
Šola na Barju je živ spomenik stoletne zgodovine svojega okoliša. Še zmerom pridobivajo v njej znanje mlade generacije, sedaj je podružnica o. š. Oskar Kovačič.

Letošnji 27. april bomo praznovali pred zadružnim domom na Barju. Naš posnetek bo takrat že preteklost, saj bodo ta čas poskrbeli za ureditev fasade, celotno prizorišče pa bo praznično urejeno.
NOB NA BARJU, KJER BO LETOS OBČINSKI PRAZNIK
Praznujemo na puntarskih tleh
Zločinska roka okupatoija in domačih izdajalcev, posebej pa še klera in duhovščine, je segla v času NOB v vsako pošteno in zavedno vas. Tiste bliže centru so bile še bolj izpostavljene gnusnim zločinom fašistične in nacistične bande, vendar ljudje kljub temu niso popuščali, temveč so se borili in še bolj vroče podpirali partizane in čakali, da tudi za njih posije svobodno sonce. Tako je bilo tudi na območju Barja pri Ljubljani, kjer bo naš letošnji občinski praznik. Na sledove zločinskega divjanja že omenjenih band v naši občini nas spominja spomenik padlim žrtvam okupatorjevega terorja v Kozlarjevi gošči na Barju. Kako je bilo pravzaprav v tistih najhujših barjanskih časih?
Prebivalci tega okoliša, to je območja, ki sodi pod osnovno šolo Barje, so bili že od nekdaj napredni, čeprav ne vsi. Nekaj je bilo tudi omahljivcev, vendar, ko je prišla vojna, so tudi ti uvideli, na čigavi strani je pravica in kdo je zločinec. Že pred vojno je nekaj prebivalcev delovalo v kultumo-prosvet-nem društvu ..Vzajemnost" Barje. Ti so se predvojnim oblastem kmalu oso-vražili s svojo naklonjenostjo proletarcem in socializmu. Skrivali so revolucionarje in širili propagando za KPJ. Ko je prišla vojna, pa je vseh 65 članov takoj vstopilo v OF. Organizirano delo za OF seje začelo že v avgustu 1941 z močno propagando, organiziranjem terenskih odborov, postavljanjem vojnih referentov in tudi tajnimi sestanki. Posledica tega je bil odhod prvih partizanov iz Cme vasi, ki sodi v to območje, v aktivno borbo. Odšli so iz hišice Toneta Jarca, po domače Rebekovega, ki je imel že stalno sestanke s svojo grupo. Medtem so ljudje vedno bolj nudili odpor in končno v Želim-Ijah likvidirali financarjc, 15. maja 1942 pa so se zbrali domačini partizani in dan kasneje ustanovili 4. četo bataljona Ljube Šercerja, ki so ga zločinci -fašisti ubili v decembru 1941. Za komandirja čete so izvolili Ivana Jevca, za komisarja pa Toneta Jarca. Pomembno je predvsem še to, da sta bila oba izvoljena iz svoje domače sredine in je bil tako postavljen zametek novega načina odločanja. Kako so stvari potekale dalje, pa prepustimo besedo IVANU JEVCU, tedanjemu komandirju:
„S hrano so nas oskrbovali domačini in sploh smo imeli podporo povsod. Že takoj na začetku pa so svojo izdajalsko nalogo začeli opravljati sem pribegli duhovniki reda minoritov in salezijancev. Te so Nemci izgnali s štajerske, Italijani pa so jih naselili v naši bližini. Skušali so vzpostavljati z nami kontakte in so potem izdajali. Bili so tudi eni pobudnikov teroristič-no-zločinske organizacije Črna roka. Posluževali so se vseh sredstev in zvijač, tudi spovednice, in nekateri so jim tudi nasedli, saj so bili ljudje pošteni in nenavajeni na tako zločinsko dejavnost. Vendar smo kljub temu uspešno delovah. Ob roški ofenzivi se je devet fantov iz te čete vrnilo domov, vendar v smrt, saj so jih Italijani ujeli in postrelili. 18. maja 1942 pa so prebivalci Barja doživeli ognjeni krst. Italijani so prišh popravljat most čez Iščico, ki so ga partizani porušili. Partizani so to poskušali preprečiti in tedaj se je začelo streljanje. Taisti dan so nato Italijani začeli po Barju loviti moške in so jih vse odgnali v internacijo na Rab, kjer so mnogi umrli. Po kapitulaciji Italije je nastalo tu pravo partizansko ozemlje, vendar so se kmalu pojavili domobranci pod zaščito Nemcev. S tem se je začel neusmiljen teror. Vodil jih je znani zločinec (to ime je zanj še premilo) Franc Skalar-Frakelj. Takoj so
Odprto pismo predsedniku občine!; z zbora volivcev KS »Milan Česnik«
Zbor volivcev krajevne skupnosti „Milan Česnik" je 28. marca <, 1973 sklenil, da se skupščina občine Vič-Rudnik in izvršni svet SRS < > seznanita z zahtevkom in predlogom zbora kot sledi:	J J
Na zboru volivcev je bilo ugotovljeno.	,,
-	da se je v stanovanjsko hišo - vilo z večjim vrtom v Jamovi ulici < >
št. 18 vsehl Urbanistični inštitut SR Slovenije;	< ►
-	da je Urbanistični inštitut na podlagi zbranih podatkov, brez J *
zakonsko predpisanega dovoljenja postavil, oziroma na črno zgradil, i > sredi lepo urejenega vrta, večji montažni objekt (barako-provizorij, < > tipa Marles);	<►
-	da je brez soglasja sveta za stanovanjske zadeve občinske skup- J *
ščine stanovanjska hiša - vila v Jamovi ul. št. 18 uporabljena za 0 poslovne prostore;	< >
-	da je svet krajevne skupnosti na pritožbe občanov o navedeni < ► črni gradnji razpravljal in pravočasno, že 18. decembra 1972 obvestil J ’ pristojni občinski upravni organ in pristojne svete za urbanizem, <, komunalne in stanovanjske zadeve ter upravo inšpekcijskih služb pri > ► skupščini mesta Ljubljane, ter do danes ni dobil niti enega odgovora; < ►
-	da je na zboru volivcev prisotni predsednik sveta za urbanizem J J
občine Vič-Rudnik seznanil zbor, da je svet razpravljal o vlogi kra- <, jevne skupnosti ter ni izdal soglasja in da navedeno postavitev mon- < ► lažnega objekta smatra kot črno gradnjo.	< >
Glede na ugotovljena dejstva je zbor volivcev ponovno obnovil J * zahtevo prejšnjih zborov volivcev, naj bi zgradbo in vrt v Jamovi ,, ul. 18 namenili za vzgojno varstveni zavod - otroški vrtec, saj je bilo < > zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih odbitih 86 prošenj.	* ►
Glede na ugotovljena dejstva je zbor volivcev naše krajevne skup- J J nosti ostro obsodil in kritiziral nepravilnosti in enoglasno zahteval, da <, krajevna skupnost energično protestira pri skupščini občine Vič- i ► Rudnik zaradi nesprejemljivih odnosov repubhških organov do pozi- < * tivne zakonodaje, ki ureja odnose in pristojnost za izdajanje dovoljenj < J za gradbeno in komunalno ureditev in do stanovanjske zakonodaje. ,, Se posebno je obsodbe vredno dejstvo, da je črno gradnjo zakrivil < ► prav Urbanistični inštitut, ki bi moral prvi braniti določila zakonskih < * predpisov Zakona o urbanističnem planiranju. Občani, razen tega, še J J bolj ogorčeno protestirajo, zaradi uničenja vrta s črno gradnjo in <, neskladnostjo objekta z okoheo.	< ►
Glede na ugotovljena dejstva zbor volivcev	* J
ZAHTEVA
-	da občinska skupščina preko svojih upravnih organov zadevo ,,
razišče in uvede učinkovit upravni postopek z vsemi sankcijami za < > kršitev zakonskih določil. Ker ni bilo izdano lokacijsko in gradbeno < ► dovoljenje, se mora objekt brezpogojno porušiti in vzpostaviti prejš- J J nje stanje.	<,
Zaradi pomanjkanja kapacitet za otroško varstvo (saj je bilo v < > letošnjem letu odbito 86 prošenj za sprejem otrok v vrtec na < ► območju naše krajevne skupnosti) in večkratnih zahtev in predlogov J J zborov volivcev, predlagamo, da se hiša z vrtom v Jamovi ul. št. 18 0 nameni za otroško varstvo.	i >
Na več zborih volivcev je bilo predlagano, da se omenjena hiša, ko < > ne bo več zasedena kot stanovanjska hiša, uredi za namene otroškega J J varstva. Hiša ima velik ograjen vrt, kar vse ustreza zahtevam otroške- <, ga varstva. Razen tega je v neposredni bližini še park, tako da je o lokacija v tem smislu idealna.
ZATO ZBOR VOLIVCEV PREDLAGA:	3!
-	da skupščina občine Vič-Rudnik o navedenih nepravilnostih * J
obvesti izvršni svet SR Slovenije;	,,
-	da skupno s TIS predlaga izvršnemu svetu SR Slovenije < >
ustrezno rešitev za odkup navedene hiše (ali zamenjavo prostorov) za * > potrebe otroškega varstva in da se Urbanističnemu inštitutu SR Slo- * | venije dodelijo namesto stanovanjske hiše drugi primerni prostori ali <, lokacija za gradnjo montažnih objektov.	< >
Zbor volivcev obsoja in kritizira način postopka in odnos vseh < ► zainteresiranih činiteljev, ker ni zastopana krajevna samouprava, ‘ J bodisi pri urbanističnih ureditvah in za krajevne namene pomembnih ,, odločitvah.	i ►
Krajevni odbor SZDL in ostale družbenopolitične organizacije se v < > celoti pridružujejo in podpirajo zahtevo zbora volivcev ter zahtevajo J J takojšnjo rešitev celotne zadeve.	< >
Predsedniki: i ► Krajevna skupnost KOŠIR ANTON <» Krajev, odbor SZDL DOLJAK DUŠAN \!
Svet osn. org. ZKS EMERSlC DANILO < ► Krajev, odb. ZB NOV TIPLlC LJUBO <» Krajev, odb. RK KRAJGER OLGA J J DPM VUJEC MARTA o
uredili v šoli zapor in hodili potem ropat po vasi in okolici. Bili so prava tatinsko-roparsko-morilska druščina.
S svojim morilskim delom so začeli 23. novembra 1943, ko so začeli z aretacijami. Zapirali so in nato zapornike nečloveško mučili, preden so jih postrelili. Tako so npr. 13-letnega otroka Bojana Melika pretepali s 150 udarci vsakokrat itn. Poleg domobranskih krvnikov so se posebej odlikovali mladi študentje, organizirani v raznih katoliških društvih, ki so bili pravi mučitelji. Potem ko so ljudi nečloveško mučili, so jih ubijali. Za kraj svojih zločinov so izbrali Kozlarjevo goščo. Tam so postrelili 25. novembra 1943 10 ljudi, kasneje pa še več. Ob koncu vojne so približno ugotovili, da so v tej gošči poživinjeni domobranci pobili 69 žrtev. To je seveda le bolj domneva; kdo ve, koliko je bilo žrtev dejansko, saj so bili krvniki stalno na delu.
Medtem pa je število partizanov raslo. Po roški ofenzivi se je formirala na tem območju 3. četa notranjskega odreda, potem pa je tu delovala Šercer-jeva brigada, v kateri je bilo mnogo domačinov. Poleg teh aktivnih borcev v Šercerjevi brigadi je bilo na tem območju še več drugih partizanskih odredov, pa tudi druge partizanske dejavnosti. Tu so delovale tehnika Krim, bolnišnica v Krvavicah in relejne postaje TV 1 in TV 2. Te so imele vzpostavljeno normalno zvezo z Ljubljano. Relejne postaje so imele za nalogo tudi voditi glavni štab v Dolomite in nazaj, pa tudi stalno pošto so vzdrževali. Preko ižanskega bloka so ženske tihotapile material za bolnišnico in hrano na javke. Veliko vlogo so imeli pri tem člani reševalne postaje, to je gasilci in bolničaiji, ki so marsikaj prepeljali. Kasneje pa je bila tu tudi glavna inten-dantura glavnega štaba, saj je tod agrarno območje."
Znani borec MATIJA ŠKRABA se tudi spominja vseh teh dogodkov, saj je aktivno ves čas sodeloval. „Prav z grozo se spominjam tistega dne, ko so motih v Kozlarjevi gošči. Domobranci so se bali in so vedno iskali samotne kraje, kjer so pobijali in lahko v miru izvajali svoje orgije. Spomenik žrtvam v Kozlarjevi gošči je eden redkih v Sloveniji, ki stoji dejansko na kraju dogodkov. Tistega črnega dne, ko so streljali prve žrtve, so jih našli nekaj metrov stran od današnjega spomenika, vendar na drugi strani jarka. Po vojni smo se skušali vsaj malo oddolžiti žrtvam s spomenikom in smo jim ga takoj postavili, tako da je drugi spomenik, ki je bil zgrajen po vojni v čast žrtvam v Sloveniji."
M. DIMITRlC
Zbor volivcev KS Milan Česnik je ostro obsodil črno gradnjo na vrtu Jamove 18 (tu so predvidevali prepotrebni vrtec). Da je ironija še večja, so črnograditelji tokrat — republiški urbanisti! Postavili so si provizorij montažnega tipa, pri tem pa povsod drugje v ljubljanskem okolišu tako nasprotujejo montažni gradnji. Foto: M. Di-mitrič
FRENKA NI VEC
V Novi Zelandiji je nedavno tega umrl zelo znani partizan in spomeničar John Denvir-Frenk, komandanti!. Šercerjeve brigade. Frenk je padel v nemško ujetništvo na Kreti, že leta 1941 je pobegnil v partizane, v borbah pri Krvavi peči je bil ranjen in se je vrnil domov. Po vojni je bil dvakrat na obisku v krajih svojega partizanstva in tudi na 25. obletnici Šercerjeve brigade, ni pa mu bilo dano, da bi prišel tretjič, čeprav je to nameraval.
Brigadni odbor Šercerjeve brigade je priredil 2. aprila žalno komemoracijo za svojim soborcem in komandantom. Z nje je poslal svojcem sožalno pismo.
Z”
Kaj delajo v ZRVS?
ZRVS je v marcu pripravila uspelo predavanje na temo Protidivcr-zantski boj, spremljano s filmom in diapozitivi V aprilu bodo pripravljali orientacijsko taktične pohode (izbira terena, priprava članstva). Tudi letos bodo priredih tradicionalno ekipno tekmovanje v streljanju s puško in pištolo za krajevne organizacije ZVRS, povabili pa so tudi strelske družine ter družbenopolitične organizacije in upravo v občini. Člani ZRVS sodelujejo tudi pri ureditvi slavnostnega prostora za občinski praznik pri osnovni Šoli na Barju. Uspešni so bili v nabiralni akciji za Kumrovec, saj so že doslej zbrali pol milijona S-din.
Iz občinskega odbora ZRVS je prišlo priporočilo vsem članom, da preučijo članke na temo protidiver-zantskega boja, ki izhajajo v Naši obrambi.
Sas
'\
Kako je z gradnjo iz samoprispevka
Vrtec Škofljica - torej prvi vrtec zgrajen iz programa samoprispevka v naši občini - je sicer že narejen in opremljen, vendar ga bodo predali namenu šele potem, ko bo urejena napeljava kanah-zacije in elektrike. Sama gradbena dela so se malce zavlekla, ker so nastopale težave pri temeljenju (baijanska tla, talna voda). Naj povemo še to, da stroški izgradnje niso presegli planirane vsote.
Kohkor ne bodo nastopile kakšne večje težave, bo do konca septembra odprt tudi nov prizidek osnovne šole na Brezovici. V bistvu gre za večji prizidek s telovadnico, katerega gradnja trenutno celo prehiteva operativni terminski plan, saj je bilo prav zaradi mile zime delo precej olajšano. V primeru te izgradnje pa smo že priča podražitvam, stroški so se povečali zaradi zahtevnega temeljenja.
Verjetno pa je najbolj kritično stanje pn izgradnji osnovne šole na Dobrovi. Kot je znano, bi morala gradnja steči že lani, vendar se je že zaradi znanih zapetljajev odložila. Pred dnevi je bilo sicer dano še zadnje soglasje s strani požarne varnosti, tako da je v kratkem pričakovati lokacijsko odločbo. Pred kratkim je stopil v veljavo tudi nov odlok o urejanju zaklonišč, ker je ..potegnilo" za seboj še dodatne stroške v višini 700 tisoč dinarjev. Sredstev za to podražitev pa ne moreta kriti niti sklad niti občina. Prošnja za gradbeno dovoljenje naj bi bila rešena v dobrem mesecu dni, tako da bi maja začeli z gradnjo. Vendar ostajajo sporna še vprašanja o povečanju telovadnice (svet šole letno prispeva v ta namen 50 tisoč), o dostopu, o napeljavi kanalizacije itd. Komunalni sklad je že tudi naročil projekt zunanje ureditve okolice, za kar naj bi stroški po predračunu znašali 1,6 milijona. Znesek je precejšen in ob dejstvu, da občinska skupščina razpolaga z 1,2 milijona dinarjev za odkup in opremo zemljišča, projekta ne bo moč realizirati.
J. D.
V
s


j
r m
O zgodovini Barja med NOB sta nam pripvoedovala Jevc Ivait-Č1
komandir 4. čete Ljuba Šercerja (desno) in Škraba Matija-Mi
sekretar rajonskega odbora OF Barje. — Foto: M. Dimitrič
“'a
»(Ne)komunistična
obračunavanja«
Pismo predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki s® ga v jeseni naslovila na vse komuniste v Jugoslaviji, je kot imam0 1
priliko iz dneva v dan zasledovati v sredstvih obveščanja, delovanj0 K Zveze komunistov ponovno približalo množicam. V naslednjih vrsti- a cah nimam namena peti slavospevov naši občinski organizaciji Zvez® komunistov, čeprav je dejstvo, da se je v zadnjih mesecih večin3 i| organizacij ZK približala svojim programskim ciljem bolj, kot kdaj- j koli poprej v zadnjih letih.
Torej bi morali biti - in tako tudi moja malenkost - zadovoljni-** nisem. Rekla bom samo: MOTI ME tolmačenje „novega vetra Zvezi komunistov. Mnogi posamezniki imajo čestokrat zaradi svoji s retoričnih sposobnosti neverjeten vpliv na cele „nič hudega sluteč« ij skupine (beri organizacije ZK). Zlasti me še moti, da so nosilcita)< ,fk ..individualnih tolmačenj" nalog, ki jih nalaga pismo vsem k°nnun., stom, največkrat člani ZK, ki kampanjsko in načrtno izkoristijo1 kdosigavedi kakšnih namenov „novi veter", vmes pa spijo spanŽ pravičnega.
Rekli boste, kakšno čvekanje pa je spet to, kaj sploh
nebodigatreba povedati. Pa še prav imate, saj mi besede, s katcriirt
- * i	1 -1,	om Vi 1 '1 Tl O V £j
želela opozoriti na obnašanje nekaterih neimenovanih članov nočejo in nočejo na papir. Prav žalostno se mi zdi (beri popolr nekomunistično), da so lahko zaradi osebnih peripetij, zaradi « ega ne morem imenovati kot BOLNE AM»
voščljivosti in, drugače tega ne morem imenovati kot BOLNE AM“ ^ CIJF. posameznikov, postala osnovno torišče dela celotne organ1 ^ cije vprašanja, kot je npr., po kakšni poti je ta in ta postal laS. ,, take in take stanovanjske hiše. Še bolj žalostno pa je to, da je ta in tudi komunist, ugibanja o izvoru njegovega premoženja pa tec r s DOSLEDNO za njegovim hrbtom, čeprav je pripravljen organi za razkriti skrivnost svojega ,.zlatega vrelca".
naši
Človek si takih in podobnih primerov, ki, poudarjam, obstajaj0^ .._ši občini, ne more drugače razlagati, kot akcijo posameznikov,^ želijo speljati pozornost od vprašanj, ki pa bi jih bili komunis11 . kako dolžni obravnavati, do njih sprejeta stališča in ukrepati. ^ 1 manj, kar bi bilo treba takim članom ZK povedati, je, da ne	*
osnovnih vrednot Uka komunista, organizacijam ZK, ki ,,nasetW , takim posameznikom, pa po določenem obdobju najbrže ne bo n1 »,
ugotoviti drugega, kot da so neučinkovite.
M. L'** A
Sl
'Ol
h
S SKUPŠČINE ZZB
Borci o svojem delu
:
2. marca so se zbrali delegati ZZB NOV na redno letno skupšč*1’,'(toi kateri so pregledali triletno delo in sprejeli smernice za akcijo v pri,l0^lc izvolili so nov odbor ter kandidirali in delegirali svoje predstavnike v in republiške forume. Delovnemu predsedstvu je načeloval dr. Rudou lc čunč.	>1
V naši občini je 5728 članov borčevske in invahdskc organizacij6^,^ skušala doslej predvsem poskrbeti za njihov socialni in materialni P. ^ ^ doslej je to uspelo že v toUkšni meri, da je na prvo mesto stopil0 11 (^ politično življenje. Tako je uvodoma poročal predsednik ZZB NO ^ Rudnik Stane Vrhovec. Borci zlasti budno spremljajo različne pojav« , ^ Ijanj v procesu socializacije, skrbe za očuvanje bratstva in enotno5 slovanskih narodov ter soglasno obsojajo pojave kot je npr. zarota n venci v avstrijski Koroški. Posebno pozornost pa posvečajo prok ® mladih in na tem področju idejnosti pouka in prenašanju tradicij NOn- ^
,13 im
V naši občini je 132 spominskih obeležij, zanje so poskrbeli na -da so jih evidentirali in uredili režim vzdrževanja, v teku pa 50 “ | izdelavo spominskega albuma. Zbrali so že tudi gradivo za kompl6^, a’ niko NOB, to sedaj strokovno obdeluje posebna komisija in priprl1
izid.
Ob aktivnosti navzven pa seveda ZZB še zmerom »krbi za svoje č1. ^ št saj problemov borcev in invalidov ni mogoče prepustiti zgolj sistem5^ j, kajti tovrstna problematika je preveč človeška, preveč specifičn3 ^! desetina članov prejema stalno ali enkratno denarno pomoč, večja P® ^ *
v zadnjih treh letih vlaganja za rešitev stanovanjske problematike, s®! namen vložili kar 3 milijarde S-din.
1
Dosedanji in sedanji predsednik ZZB je zaključil svoj referat z Uj, dobrem sodelovanju z drugimi družbeno političnimi organizacijamiv ^
in se je zahvalil vsem sodelavcem in aktivnim članom.
Prvi vrtec iz samoprispevka, na Škofljici, je dograjen. V te*‘l1 j zaključna ureditvena dela
Zd krepitev in nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti
Akcijski program
v Ljubljani
mestne in občinskih konferenc SZDL
Uvod
V sodelovanju z občinskimi organizacijami Sociali-_ti4ne zveze, kakor tudi z drugimi družbcnopolitični-organizacijami, zlasti z Zvezo komunistov, se s tem “Mlogom akcijskega programa Mestna konferenca lZDL loteva ene najpomembnejših svojih in skupnih lal°g, ki izhajajo iz pisma Izvršnega biroja Zveze ko-»unistov Jugoslavije in predsednika Tita: vsestranske “Opitve in nadaljnjega razvijanja krajevnih skupnosti, s em pa družbenega življenja občanov v temeljnih de-°vmh in interesnih skupnostih našega mesta.
Je naloge se loteva trdno prepričana, da je na ta “etn mogoče prispevati najbolj izdaten prispevek kttpmm družbenim prizadevanjem in naporom za uve-sijanje in razvijanje socialistične samoupravne nepo-■C' *“ne demokracije v delovnih in interesnih skupno-|jlt "n, skratka vsemu tistemu, kar že uveljavljamo ob Ista'™*' sPrcmem*5ah al> bomo še uveljavljali ob novi
■"'la ^ na'°®c sc loteva prepričana tudi o tem, da ne gre 3,110 ta pomembno nalogo glede na novo ustavo, Pak tudi za Socialistično zvezo samo. Samo ob vsc-“anski rasti družbenega življenja občanov v delovnih th" v!reSn|h skupnostih, zlasti pa v krajevnih skupno-", bo tudi Socialistična zveza sama vse bolj postajala . °. kar naj bi po svojem statutu bila: prostovoljna thokratična zveza občanov, tribuna političnega •JJ ^tuzevanja občanov kot nosilcev neposredne sociali-"ir e nC dern°kracije in kot množična samostojna druž-noP°litična organizacija najširša politična opora J a^0oPravljanju.
jia )b| |,tem. Pt^dlogom akcijskega programa ne želimo aj- , llcovati dokument več, zakaj gre nam predvsem za seh°iZa s*cuPno ‘n demokratično usklajeno dejavnost A ku ’ SC	pridružiti: za akcijo torej, ki ji vsi
, te.paJ °Pfedelimo politično vsebino in smer, vsaka 'jil1 seheVna orPan'zacija Pa doda še tisto stvarno-akcijsko je j: lno> ki jo potrebuje predvsem za svoj lastni nadalj-Idt1 JunaPredek in ki lahko obenem bistveno prispeva k mi Pnim prizadevanjem za razvoj krajevne skupnosti. ’ •* ve?3*0 P°z*va krajevne organizacije Socialistične Ive?0’ C'a skuPai z organizacijami Zveze komunistov, hitv>m*ad'ne’ ^veze sindikatov. Zveze borcev itd., z ti iim ben’mi organizacijami in društvi, družbenopolitič-i t)> ln družbenimi organizacijami v delovnih organiza-'K> ivrnJlr'PraV1)0 svoje akcijske programe za razvoj kra-i"* ij.,1 skupnosti in se z njimi pridružijo temule na n«; lednji način:
,® l(Cj .?a Pomagajo dopolniti in izpopolniti tale predlog U tebi ega ProSrama glede njegove splošnopolitične 11* semne’ *cakor ,udi glede vsega tistega, kar govori pred\ :ejo stiA ° naloguh občinskih in Mestne konference Socia-irif 110 zveze;
tcdi'*3 mu Pridružijo svoj program nalog, sklepov, nv C8°V’ dejavnosti (svoj akcijski program), ki ga y ba OZlroma ga bodo pripravili na temelju doseda-i Kra razv°'ia 'n izkušenj, na temelju anketne študije sla)k na*C,Vnc skupnosti v mestnem območju Ljubljane" iajjtam hmelju tegale predloga za skupni akcijski pro-
^ko da bi potem vse skupaj znova postavili na ajFui c*.? ^estne konference in se o tako izpopolnje-l**M((Vi*~cy*kem programu dogovorili kot o resnično em 'n skupnem programu in političnem dogo-lede ^ch organizacij Socialistične zveze v Ljubljani ajevnih skupnosti in krajevne samouprave.
aHstična zveza ^nes«
1 s>Ustie:
iI\fbn1 _ ‘ SUCna zveza si je pred časom s tem dokumen-' fi'°8očc rtaJa Poti neposredne prihodnosti. Danes je frtizbija ■u®otov'ti, da so naloge, sprejete v njem, v 1 ,cijc g* Uresničene v večji meri $ede same organi-tfeto ^[alističnc zveze, delegatske sestave in teles in ^ rtobrazf OVania' v manjši meri pa glede vsebinskih i0'1! ^azbp26" ^ tem &c zlasti za tiste vsebinske pre-iltd ivijuj ’ ®*cde katerih je tudi Socialistična zveza sama v,'lest!ičij°d 8610100 družbe. Take spremembe se lahko ^ ^bc^0 331,10 z nekaterimi bistvenimi spremembami ti)11 p0m^k°nomsk1h razmerij in političnega sistema, ^ Dv° asu11 ravno zdaj z ustavnimi spremembami in »tfll tgan[ža v°. seveda ob prisotnosti in dejavni pomoči |. !tičn0 u ^oaialistične zveze. Samo odločna in sociali ^nih srn®j°na dejavnost občanov v družbenopo-|i sani(8:'n'Zac’lal1’ v delovnih in interesnih skupno-V 0mol,',vPO8lo^|jeno socialistično samoupravljanje 'VCVani v c . * da bodo temelji naše družbe bolj upo-|V^ #1)Oino .Uolllcovanju družbene politike, kar pomeni, šibite sp'7 ,ako dosegli višjo stopnjo podružbljanja
i sl) da Socialistične zveze v Ljubljani bodo Ji Cr|ega . °dgovorile na najbolj pereča vprašanja poli-sO11''h dei-!'1'^3 ln na najbolj pereča vprašanja svojih ju’ i, ^Iransk1051'’ s,orlle vse' kar j° v njihovi moči, da j škotsko*0 ~ gntotno, kadrovsko, organizacijsko, v njirni !sel,insko itd. okrepijo krajevne skupnosti # ?i°vnii1 ,?bo8al‘ krajevna samouprava. Dejavnosti v $ tf10' moraiPnOStih z vsem, kar vsebujejo in zdru-i i^itičniJ0 1>ostati merilo dejanskega vpliva družbe-^ kot jn, 0r®anizacU. najbolj pa Socialistične zveze T °kolju e^rac')skega faktorja v krajevnem družbe-
bi ^jevnih', da honio bolj kot doslej usmerili dclova-^bčno ,, ln Vs°h drugih organizacij in vodstev So-d0b!"C h krajevnim skupnostim. l Phostj _ . organiziranih in opremljenih temeljnih (J^Osti, neCf0Vrlil1 ‘n interesnih, zlasti pa krajevnih »babjih u t ° rno8°^e vsebinsko polno uresničiti itj ln«bot -h sPrcmemb, kakor tudi ne nove ic ^ianju j ?rcj mogoče, da bi naredili korak naprej : °dločan8 c®a,skih razmerij, ne doseči višje stop-y je v ^itto |U|ln vPbvanju delovnih ljudi in občanov r h ^hŽbi <, k* 50 g3 ustvarili - ne glede na to,
i bč!cz ^.L vprcsežno del° naha)a-
113 bi Sf. Sk° dejavne Socialistične zveze ni mo-H ,0yale j., . v krajevnih organizacijah srečevale in So Pnostj avnos,‘ občanov iz delovnih in interes-fej ^avnib "I ^ tod tudl skupaj ustvarjale mrežo irj,^ ni nu^A1’ razmerij, sporazumov, dogovorov, 'fd , Uvelia?i> i’ 11:1 b‘ 50 sporazumevanje in dogo-u ^tenimi' 3 ^0t na)bolj naraven način razmerij ^3v,>o sam°upravnimi subjekti.
V»,dZo kom„I?0do organizacije SZDL - zlasti skupaj ^ * bodo cSt0V in s. sindikati, storile vse, kar se rajevne skupnosti vsestransko razvijale
ob že doseženem in že razvitem - v socialistični samoupravni smeri, kakor jo nakazujejo družbena gibanja in spremembe, ki sov teku.
Občinske in Mestna konferenca SZDL bodo s svojimi telesi, zlasti pa s pomočjo skupnega koordinacijskega odbora za krajevne skupnosti pomagale organizacijam Socialistične zveze in krajevnim skupnostim v naslednjem:
1.	v prizadevanjih, da se v novi ustavi izoblikujejo za krajevne skupnosti širše možnosti kot doslej, da bodo dobile svojim dejavnostim in pomenu ustrezno mesto v političnem sistemu, da ne bodo pozabljene, ko se bodo pripravljali statuti občin in mesta; zato bodo ob ustavnem osnutku organizirale posebna posvetovanja, da bi se interesi krajevnih skupnosti v tem pogledu nikjer ne preslišali ali zanemarili;
2.	v prizadevanjih, da bi se nobena pomembna družbena odločitev ali akcija v občinah ali v mestu ne izvedla brez krajevnih skupnosti ali mimo njih, da sp v nobenem družbenem dogovoru (o kadrovki politiki, o kulturni politiki, o stanovanjski graditvi itd.), tudi če gre za oblikovanje skupne politike za vse mesto, ne pozabijo krajevne skupnosti ;
3.	v prizadevanjih, da se v mestu s skupnimi napori najdejo izvirne poti za vsebinsko-dejavno povezovanje združenega dela s krajevno samoupravo, zakaj to je pogoj za uresničevanje dejanskih delegatskih razmerij, kot tudi za odpravo umetnih pregraj, Id ločujejo ljudi kot proizvajalce in potrošnike; sem sodijo tudi prizadevanja, da se hišni sveti, ulični ali blokovni sveti ipd. tudi sistemsko vključijo v krajevno samoupravo kot njen pomemben sestavni del in izredno učinkovita oblika, s pomočjo katere lahko občani neposredno urejajo tisočero vsakdanjih vprašanjj
4.	v prizadevanjih, da tudi mestni in občinski komiteji ZKS ter sveti zveze komunistov v krajevnih skupnostih naravnajo politično dejavnost komunistov v krepitev krajevne samouprave. Zagotoviti je potrebno nenehno prisotnost zveze komunistov med ljudmi v krajevni skupnosti, zato naj sveti ZK v krajevni skupnosti, kot organi dopolnilnega idejnopolitičnega in delovanja komunistov poiščejo ustrezne oblike aktivnosti in zagotavljajo trajno vsebino političnega dela. Komunisti morajo postati jedro aktivnosti v krajevnih skupnostih in tukaj med ljudmi uresničevati sprejeta politična načela in prevzeti tudi soodgovornost za uresničitev skupnega akcijskega programa SZDL za krepitev krejevne samouprave v Ljubljani;
5.	v prizadevanjih, da sc tesneje naslonijo tudi na krajevne skupnosti samoupravne interesne skupnosti; še posebej velja to za tiste skupnosti, ki zajemajo širše območje mesta in regije;
6.	v prizadevanjih vseh družbenopolitičnih organizacij, da bi se občani kar se da temeljito seznanili z bistvom družbenoekonomskih razmerij in političnega sistema - zlasti zdaj, ko ustavne spremembe in nova ustava nudijo najlepšo priložnost za to; brez temeljite družbene vzgoje pač ni mogoče, da bi lahko občani v združenem delu in interesnih skupnostih v večji meri soodločali pri oblikovanju družbenih odločitev in politike oziroma sistemskih rešitev, ki navsezadnje, če so zgrešene, zmeraj padejo na njihova pleča;
7.	v prizadevanjih, da delovni človek in občan pride do vseh informacij, brez kakršnih ne more razsodno odločati, da se na temelju pregleda celotnega sistema obveščanja poiščejo najprimernejše rešitve; da se s skupnimi silami onemogoči razpolaganje z informacijami, ki omogočajo posameznikom ali skupinam ob-lastništvo nad drugimi ljudmi; da bi sredstva množičnega obveščanja posvečala krajevni samoupravi več pozornosti, kot to delajo doslej; zlasti mora to veljati za sredstva, ki so glasila organizacij Socialistične zveze;
8.	v prizadevanjih, da bi se krajevne skupnosti povezovale med seboj v občini, v mestu, v regiji, da bi izmenjavale svoje izkušnje, da bi sodelovale z drugimi skupnostmi v* Sloveniji ali v Jugoslaviji, zlasti pa, da bi bile tekoče seznanjene z zamislimi in akcijami organizacije „Krajevna skupnost in družina", ki je v vsej Socialistični zvezi Jugoslavije postala že pomemben pobudnik novih poti za razvijanje krajevne samouprave.
Kadrovska politika
Izhajajoč iz potrebe, da delovni ljudje v krajevni skupnosti v medsebojnem povezovanju in dogovarjanju usklajujejo in usmerjajo razvoj svoje skupnosti in vplivajo neposredno ali s svojimi delegati na odločitve samoupravnih interesnih ter družbenopolitičnih skupnosti, sc zastavljajo neposredne naloge v kadrovski politiki v krajevnih skupnostih. Ob tem današnji družbeni trenutek narekuje vsesplošno skrb za socialno in generacijsko pomlajevanje krajevnih organizacij in skupnosti, kar lahko omogočijo predvsem občani-delavci iz proizvajalnih delovnih organizacij. To pa pomeni razviti tesno povezanost me združenim delom in interesnimi skupnostmi - ne samo zaradi gmotne pomoči ali preseganja dvojnosti proizvajalec-potrošnik in ne samo zaradi večje kadrovske izbire za vseh vrst dejavnosti krajevnih ustanov. Predvsem gre za močnejši in širši vpliv dejanskih socialnih temeljev družbe na družbeno življenje celotnega okolja, kjer ljudje delajo in živijo, kjer naj bi živeli svoje vsakdanje družbeno življenje in od koder bi morala njihova samoupravijavska roka seči v vse kotičke družbe.
1. Pri uresničevanju takega smotra, ki pomeni hitrejše razvijanje samoupravljanja in nadaljnji razvoj neposredne socialistične demokracije v krajevni skupnosti, je treba upoštevati zlasti naslednje:
-	bolj sc morajo uveljaviti interesi osnovnih množic
delavskega razreda, ki so zaradi svojega družbenoekonomskega položaja najbolj zainteresirani za razvoj samoupravnega socializma in s pomočjo katerih je hkrati mogoče vzpostaviti potrebno sodelovanje delovnih organizacij in njihovih delovnih skupnosti s krajevno skupnostjo; za to pa je potrebno vsestransko omogočiti delavcem iz neposredne proizvodnje, da bodo lahko aktivisti in funkcionarji v družbeno-političnih organizacijah v okvirih krajevne skupnosti oziroma v krajevni skupnosti sami, ne da bi jih zaradi tega spreminjali v poklicne politične družbenopolitične delavce; ne da bi jih torej odtrgali od temeljnega socialnega okolja;	*
—	nenehno si je treba prizadevati, da bodo v celotnih družbenih razmerjih v krajevni skupnosti bolj prihajali do veljave mlajši občani in še posebej strokovno usposobljeni mladi ljudje, ki naj v uresničevanju revolucionarnih ciljev naše družbe hitreje prevzemajo delovne in družbene odgovornosti; sploh je treba ugo-
toviti in odstranjevati vse zapreke, ki preprečujejo, da v krajevnih skupnostih nimamo dovolj mladih občanov, dovolj žena, izobražencev ipd., oziroma da sestava dejavnih občanov v njih ne odraža dejanske sestave družbenega okolja;
-	hitreje je treba pri reševanju problemov v krajevnih skupnostih uveljaviti načelo interesnega povezovanja, ki ne razširja samo socialne in politične osnove krajevne skupnosti, ampak priteguje v njeno odločanje veliko širši krog delovnih ljudi;
-	sistematičneje in nenehno je treba sodelovati z vsemi družbeno-političnimi organizacijami, samoupravnimi organi v delovnih organizacijah, združenji, društvi itd. na območju krajevnih skupnosti, pa tudi v širšem prostoru; pobudnik in organizator tega sodelovanja naj postanejo krajevne organizacije SZDL.
2.	Posebna naloga krajevnih skupnosti na področju kadrovske politike se začrtuje v pripravah na naslednje skupščinske volitve. To nalogo ne gre razumeti tako, kot da gre samo za evidentiranje kandidatov za delegate, ki naj bi sodelovali v skupščinah samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, marveč je potrebno pred skupščinah samoupravnih in družbeno-političnih skupnostih, marveč je potrebno pred tem ugotavljati avtentične interese v temeljnih družbenih skupnostih in njihove nosilce ter tako pripravljati trdne osnove za razvoj delegatskih razmerij. Tak pristop pa mora bistveno vplivati na razvoj delegatskih razmerij v celotnem družbenem življenju. V to dejavnost sodi tudi priprava kriterijev (meril), Id naj'obsegajo idejno-politič-nc in druge vidike za volitve delegatov.
3.	Kadrovska politika v krajevni skupnosti, zgrajeni na delegatskem sistemu, mora zagotoviti ustreznejše vključevanje tistih kadrovskih struktur, ki so za določeno krajevno skupnost najpomembnejše. Se zlasti je treba zagotoviti udeležbo: delavcev iz neposredne proizvodnje; mladih, mladinske organizacije in študentov, raznih društev, klubov ipd.; organizacij ZZB; žena; izobražencev; kulturnih in znanstvenih delavcev; drugih organizacij, društev in združenj iz območja krajevne skupnosti.
Vse občane, pripravljene sodelovati v krajevnih skupnostih, je treba kolikor mogoče zaposliti tako, da bodo vsi ljudje opravljali njihovim sposobnostim iz zanimanju ustrezno družbenopolitično delo.
4.	Treba je izdelati ustrezen sistem in program trajnega družbenopolitičnega izobraževanja, dopolnilnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja občanov, ki delujejo v vodstvih krajevnih skupnosti. To nalogo morajo neposredno pomagati uresničevati mestna in občinske konference SZDL v Ljubljani, zlasti tako, da pritegnejo k delu ustrezne ustanove: delavske univerze in druge.
5.	Posebno skrb moramo usmeriti v tiste ljubljanske krajevne skupnosti, ki so izredno velike in raznovrstne po prebivalstvu, s tem pa tudi glede interesov in potreb, ki jim je treba zagotoviti organizirano uveljavljanje. Da bi po tej poti zagotovili kvalificirano udeležbo in odločanje-občanov o družbenih vprašanjih, je treba ob tem razmisliti o možnosti, da se v takih skupnostih namestijo poklicni tajniki krajevnih konferenc SZDL. ki naj bi opravljali tudi usklajevalno delo za vse ostale družbenopolitične organizacije.
6.	V zvezi z nalogami kadrovske politike krajevnih skupnosti se kaže tudi potreba, da izvršni odbori občinskih konferenc SZDL analizirajo in ocenijo kadrovsko zasedbo svetov krajevnih skupnosti in vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij. Ob oceni morajo pripraviti tudi predloge za spopolnitev kadrovskega sestava, če ugotovijo, da posamezna vodstva kadrovsko 1 ne ustrezajo. Pomembno je, da pri tem pomagajo tudi organizacije Zveze komunistov, vštevši občinske komiteje.
Ocena kadrovske zasedbe v vodstvih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti mora hkrati zaobseči tudi temeljne gmotne pogoje njihovega delovanja, zlasti pa financiranje, nagrajevanje, prostore, možnosti za informiranost, za opravljanje administrativnih del itd. Taka ocena je potrebna tudi zato, ker bi bilo dobro oblikovati in poenotiti kriterije in merila za urejanje teh vprašanj za območje celega mesta ter o tem morebiti skleniti družbeni dogovor.
7.	Družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela na območju krajevnih skupnosti morajo med seboj sodelovati in se povezovati. Z družbenim dogovorom o kadrovski politiki, ki bo sprejeta v Ljubljani, ter s političnimi dogovori je treba zagotoviti, da bodo organizacije združenega dela prevzele dolžnost, da bodo svojim delavcem omogočile družbenopolitično delo v j krajevnih organizacijah in skupnostih ter v lastnem in- i teresu dajale pobude za skupne akcije, ki naj rešujejo t pereča vprašanja njihovih delavcev in družin v krajevnih skupnostih.
8.	Z dejanskim upoštevanjem njihovega dela pa tudi z moralnimi priznanji zanj in z drugimi ukrepi morajo organizacije Socialistične zveze poskrbeti, da se da nova veljava aktivistom, prostovoljnim družbenopolitičnim delavcem, ki jim je res do tistega, kar kot aktivisti izpovedujejo in za kar si med občani prizadevajo. Oblike moralnega priznanja, kakršne že imamo, nam dovoljujejo, da se skrb za socialistični samoupravni aktivizem poveča in odstranijo zapreke, ki so mu napoti - naj bodo v praktičnih družbenih razmerjih ali v splošni družbeni zavesti, ki se je vse preveč nalezla navad iz državne hierarhije.
9.	Družbenopolitične organizacije v občinah, zlasti izvršni odbori občinskih konferenc SZDL, naj zagotovijo čimvečjo pomoč koordinacijskemu odboru za krajevne skupnosti pri mestni konferenci SZDL, da bi lahko z njegovo pomočjo uspešno skupno uresničevali sprejete akcijske programe.
Družbeno dogovarjanje in sporazumevanje
Socialistična zveza v mestu in občinah bo usmerila mnogo več prizadevanj v uresničevanje vseh vrst pobud za družbeno dogovarjanje o skupnih vprašanjih. Izdelala bo celovit sistem samoupravnega sporazume-vanja in družbenega dogovarjanja kot pomembnih instrumentov organizirane družbene akcije za uveljavitev vrste stališč, ki so izrecno precizirana v Pismu in v drugih aktualnih družbeno-političnih dokumentih. V krajevnih in drugih interesnih samoupravnih skupnostih, v samostojnih skladih in delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena v Ljubljani moramo
oceniti dosedanje delo za razvijanje neposrednega samoupravljanja občanov, za socialistično solidarnost, za zagotavljanje temeljnih pogojev, da bi lahko ljudje resnično soodločali tudi o tistih sadovih svojega dela, ki jih namenjajo za skupno potrebe v krajevni skupnosti, občini, v mestu in tudi v širših družbeno-političnih skupnostih.
Samoupravljanje v združenem delu moramo povezovati s tistim v potrošnji in narobe: samoupravo delovnih ljudi in občanov v kraju bivanja - v krajevni skupnosti — moramo tesneje povezovati z združenim delom. Smotrno moramo povezovati in do največje možne mere presegati dvojnost delovnega človeka in občana, kot proizvajalca materialnih in duhovnih dobrin v delovni organizaciji in kot potrošnika teh dobrin v kraju bivanja - v krajevni skupnosti. V ta namen bomo posvetili vso skrb temle nalogam:
1.	Brez odlašanja moramo izoblikovati nova razmerja v tistih skupnih službah, skladih, interesnih skupnostih v Ljubljani in zlasti v delovnih organizacijah komunalnega gospodarstva, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena. Zato podpiramo pobudo za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti v komunalnem gospodarstvu po delegatskem načelu in razmerjih, v kakršnih bodo morali imeti plačniki in koristniki uslug in storitev odločilno besedo in določna pooblastila o vseh pomembnejših vprašanjih, ki zanimajo občane neposredno. Prav tako se bo SZDL zavzela za integracijo samostojnih delovnih organizacij s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Zavzeli se bomo za to, da bodo osnutki za novo organizacijo v skladu z ustavnimi določili in da bodo pravi čas prišli v roke občanom in krajevnim skupnostim.
2.	Zaradi velikih potreb zlasti delavcev in njihovega interesa za hitrejše reševanje stanovanjskega vprašanja se bo SZDL skupaj s sindikati v mestu in občinah ter v krajevnih organizacijah zavzemala za čimprejšnjo ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti in uresničevanje že sprejete stanovanjske politike. Proučila in oblikovala bo delegatski sistem v stanovanjski samoupravi, ki bo segel od stanovalca prek hišnega sveta -krajevne skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, do samoupravne interesne skupnosti. Bistveno* moramo oživiti delo hišnih svetov in se zavzeti za to, da se kar se da hitro sprejme družbeni dogovor o zaščiti potrošnika na stanovanjskem področju.
3.	Posebna delovna skupina koordinacijskega odbora za krajevne skupnosti pri mestni konferenci SZDL bo v letu 1973 izdelala predlog za celovit sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja v Ljubljani glede zadovoljevanja skupnih potreb. Njegov cilj naj bi bil povezati vsa temeljna vprašanja življenjskih in delovnih razmer občanov: otroško varstvo, stanovanjska vprašanja, socialnohumanitarne rešitve, komunalne usluge in storitve, potrošniška vprašanja, rekreacijo, sodelovanje z delovnimi organizacijami itd. v celovit sistem dogovarjanja in sporazumevanja in ga vključiti v srednjeročni program (petletni plan akcij) družbenega planiranja v občinah.
4.	Družbeni dogovori med potrošniki - koristniki uslug in delovnimi organizacijami morajo dobiti vse širši družbeno-politični pomen tudi zato, ker neposredno pomagajo krepiti socialistično poslovno moralo, dobre poslovne običaje, kakovost itd. in utrjujejo razmerja med potrošniki in delovnimi kolektivi. V ta namen mora Socialistična zveza spodbuditi vse možne oblike organiziranega delovanja potrošnikov in delovnih kolektivov, kot so: potrošniški kodeksi, potrošniški sveti in podobne samoupravne dejavnosti.
5.	Socialistična zveza bo aktivneje sodelovala pri ustanavljanju potrošniških svetov kot posebnih oblik samozaščite potrošnika in kot svojevrstne oblike delavske kontrole v potrošnji. Mnogi aktivisti nimajo prave predstave o potrošniških svetih, njihovih možnostih itd., zato naj se s pomočjo koordinacijskega odbora za KS pri mestni konferenci SZDL pripravi posebno posvetovanje o novi vlogi in funkciji potrošniških svetov. Pri tem bomo upoštevali tudi vlogo trgovine in nova razmerja, ki se boao za to področje oblikovala v novi ustavi.
6.	Posebna delovna skupina pri koordinacijskem odboru za KS bo preučila možnosti za ustanavljanje uslužnostnih servisov, ki jih občan v krajevnih skupnostih in v novih stanovanjskih soseskah vsak dan bolj potrebuje.
Gmotne možnosti
Akcije, ki naj zagotove izvajanje dokumenta „SZDL danes" in nadaljnji razvoj krajevne samouprave, terjajo, da se izoblikujeta gmotna politika in razširi osnova za izvajanje postavljenih nalog. Samouprava, ki se oblikuje v krajevni skupnosti in ki se z ustavnimi dopolnili razširja v vsestranska delegatska razmerja, terja poleg drugega vrsto opravil politične in tehnične narave oziroma ustrezne gmotne možnosti. Te možnosti pa se lahko povečujejo samo hkrati, kakor se bodo povečevale družbena produktivnost dela in možnosti združenega dela, da razpolaga s presežnim delom, ki ga ustvarijo delavci v njem; samo z rastjo spoznanja, da morajo občani za nekatere dejavnosti ali potrebe žrtvovati dodatna sredstva iz. svojega osebnega dohodka; samo z nenehnim bojem zoper nepotrebno odtujevanje gmotnih sredstev tistim, ki so jih ustvarili, kot tudi zoper zapravljivost, negospodarnost in najrazličnejše oblike kraje ali družbenega zajedalstva.
Glede na naloge, ki čakajo Socialistično zvezo v Ljubljani, je treba ugotoviti, da je zanje nezadostno gmotno in tehnično pripravljena oziroma opremljena, zlasti če se hoče v svojem delovanju pravi čas prilagajati novim in novim potrebam in prispevati h kar se da hitremu in uspešnemu razvoju krajevne samouprave.
1. Iz delovnih programov krajevnih skupnosti izhajajo gmotne zahteve za izvrševanje, ki jih skupnosti naslavljajo na občinske proračune. V bodoče bi bilo potrebno reševati vsa gmotna vprašanja s samoupravnimi sporazumi oziroma družbenimi dogovori ali podobnimi Sistemskimi rešitvami. Prav tako bi morali v zadovoljevanju gmotnih potreb ustrezno vključiti tudi delovne, zlasti gospodarske organizacije s področja krajevne skupnosti, in na ta način zagotoviti gmotne okvire, v katerih bi se gibali delovni programi krajevnih skupnosti. Samoupravni sporazumi oziroma družbeni dogovori bi morali biti napravljeni za celotno mesto, da bi tako onemogočili nerazumne razlike v osnovnem delovanju krajevnih skupnosti.
(Nadaljevanje m str. 4)
STRAN 4
(Nadaljevanje s str. 3)
2. Že preizkušeno zbiranje sredstev s samoprispevkom v krajevnih skupnostih za gospodarske ali negospodarske akcije, v katerih z enakim deležem, kot so zbrana sredstva s samoprispevkom, sodeluje tudi občinska skupščina, bi morali še bolj razviti. Takšne akcije temeljijo na političnem delu aktivistov, ki uspejo reševati probleme krajevne skupnosti s pomočjo velike večine občanov, t.j. z zavestno odločitvijo o prispevku za skupne cilje in interese. To obliko financiranja je potrebno uporabiti tudi za hišne in ulične samoprispevke, kjer morajo opraviti svoj del naloge hišni sveti in družbeno-politične organizacije.
opredeliti, če hočemo, da bomo akcije tudi uspešno planirali in da ne bodo samo posledica trenutnega razpoloženja občanov ali sredstev, ki so trenutno na razpolago.
3. Hkrati z gmotno osnovo za delo krajevnih skupnosti bi morali zagotoviti večje možnosti za delovanje SZDL in drugih družbeno-političnih organizacij in društev v okviru krajevne skupnosti. Tudi oblikovanje sredstev v te namene mora temeljiti na samoupravnem sporazumu, družbenem dogovoru oziroma sistemski rešitvi. Vrsta akcij, ki jih vodijo družbeno-politične organizacije, je odvisna pretežno od gmotnih možnosti. Zato je potrebno gmotno osnovo vselej določno
4. Kar se tiče gmotnih pogojev za delovanje, je treba izpopolniti tudi delovanje občinskih konferenc SZDL in drugih družbeno-političnih organizacij v občini. Gre tako za prostore kot ustrezne rešitve za druge gmotne možnosti. Naloge, ki izvirajo iz ustavnih sprememb, programov Republiške konference SZDL in drugih vodstev družbeno-političnih organizacij v republiki in v mestu, terjajo izvajanje raznih akcij v družbeni bazi, ki jim trenutna kadrovska zasedba v občinskih vodstvih kratko in malo ni docela kos. Potrebe po analizah, potrebe po ozobraževanju, vodenju seminarjev, razgovori v krajevnih organizacijah, vodenje javnih razprav itn. zahtevajo takšno delovanje, za Kakršno se moramo nujno usposobiti tako po kadrovski plati, kot tudi z novimi organizacijskimi in metodološkimi prijemi.
5. V mestu imamo krajevne skupnosti, ki so po številu prebivalstva večje od nekaterih slovenskih občin. V takih občinah Slovenije imamo organizirano celotno upravo in politično nadgradnjo, medtem ko imamo v
Na osnovi ugotovitev, akcijskega programa skupščine občine, sklepov 5. seje občinske konference ZKS in zaključkov s posvetovanja o realizaciji ustavnih dopolnil ObK SZDL (14. 12. 1972), je občinska konferenca SZDL na 5. seji 14. februarja 1973 sprejela naslednji
AKCIJSKI PROGRAM
Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje januar-september 1973
kot osnovo za pravočasno dogovarjanje in planiranje nalog za delo krajevnih organizacij SZDL ter občinske konference in njene organe. Program nam mora služiti kot orientacijski časovni okvir za izvršitev določenih nalog, za katere smo pripravljeni in sposobni, da jih opravimo.
Prav vseh nalog sedaj še ne moremo predvidevati s tem programom. Odločitve o morebitnih prav tako pomembnih nalogah bomo lahko sprejemali sproti, ob čimbolj interesno organiziranem delu v organih krajevnih organizacij in občinske konference ter bomo tako ob izvrševanju že znanih nalog - dopolnjevali svoj program.
Naloge oziroma teme v akcijskem programu niso razvrščene po vsebinski prednosti posameznih vprašanj, temveč po predvidenem časovnem zaporedju njihovega izvajanja (v času med sestavo in objavo tega programa je bila marsikatera od predvidenih akcij že opravljena - op. ur.). Vsekakor pa bomo morali tudi dalje upoštevati izvajanje pisma predsednika in izvršnega biroja ZKJ in posvetiti največ pozornosti razpravi o tekstu nove zvezne in republiške ustave ter svoji lastni organizacijski, kadrovski in materialni usposobljenosti za kvalitetnejše delo.
1. Družbeni dogovor o kadrovski politiki: nosilec: izvršni odbor občinske konference in volilna komisija na osnovi analize kadrov in osnutka družbenega dogovora rok: januar 1973
2. Krajevne skupnosti in njihovo mesto v novem političnem sistemu:
nosilec: sekcije za komunalni sistem v povezavi s komisijo za KS pri skupščini občine in sekcija za spremljanje javne razprave o ustavnih spremembah, rok: februar 1973
3. Samoupravljanje in nekatera vprašanja družbenega položaja žensk:
nosilec: konferenca za družbeno aktivnost žensk in izvršni odbor občinske konference SZDL rok: februar, marec 1973
4. Razprava in sprejem programa skrbi za otroke v krajevnih skupnostih na področju vzgoje in izobraževanja:
nosilec: ZPM občine Ljubljana Vič-Rudnik in občinska konferenca SZDL v povezavi s krajevnimi skupnostmi, krajevnimi odbori SZDL in društvi ZPM v KS, svetom za šolstvo pri skupščini občine Vič-Rudnik in občinsko zvezo za telesno kulturo rok: februar 1973
5. 5. seja občinske konference SZDL: priprave na 5. sejo RK SZDL Slovenije za razpravo o kadrovski politiki ter razprave in sprejem akcijskega programa občinske konference SZDL.
6. Volilne in hkrati programske konference krajevnih organizacij SZDL:
nosilec: izvršni odbor občinske konference SZDL z volilno komisijo v stalni povezavi z odbori KO SZDL prek članov izvršnega odbora občinske konference rok: februar, marec 1973
7. Izobraževanje kadrov v krajevnih organizacijah SZDL:
Seminar za predsednike, tajnike in člane izvršnih odborov krajevnih konferenc SZDL.
nosilec: izvršni odbor občinske konference SZDL rok: april 1973
8. Druga faza ustavnih sprememb:
Obnova osnutkov zvezne in republiške ustave.
nosilec: sekcija za spremljanje in organiziranje javne razprave o ustavnih spremembah z 10 občinske konference in mestnim sindikalnim svetom
rok: najpozneje 14 dni potem, ko bodo na razpolago osnutki ustave (do tedaj priprave v sekciji).
9. Priprave na volitve oziroma splošni zbor občine, ki bo obravnaval:
-	volilni sistem
-	ocena dela občinske skupščine, odbornikov, delegatov in poslancev,
-	nov volilni program SZDL
-	kadrovska politika v novem skupščinskem sistemu in ocena rezultatov dosedanjega evidentiranja možnih kandidatov za delegate
nosilec: izvršni odbor občinske konference z volilno komisijo v sodelovanju z občinsko skupščino (komisijo za statut) in komitejem občinske konference ZKS in občinski sindikalni svet
rok: najkasneje 14 dni potem, ko bodo na razpolago osnutki zvezne in repubhške ustave (do tedaj priprave v 10, volilni komisiji in skupščini občine).
10. Kadrovska in materialna vprašanja družbenih organizacij in društev:
nosilec: izvršni odbor občinske konference v povezavi z vodstvi občinskih družbenopolitičnih in družbenih organizacij in skupščino občine.
rok: februar-marec 1973 (razprava o proračunu skupščine občine za leto 1973)
11. Ustanovitev telesnokulturne skupnosti v občini in programska vprašanja razvoja telesne kulture v občini:
nosilec: iniciativni odbor za ustanovitev temeljne te-lesnokultume skupnosti in izvršni odbor občinske konference SZDL v sodelovanju s svetom za telesno kulturo pri skupščini občine in občinske zveze za telesno kulturo, rok: april 1973
12. Sodelovanje s skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik pri uveljavljanju sodelovanja z delegati krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in interesnih skupnosti:
nosilec: izvršni odbor občinske konference SZDL rok: februar-september 1973
13. Sodelovanje s skupščino občine Ljubljana-Vič-Rudnik v reševanju vprašanj, ki nastajajo ob težnjah za učinkovitejše delo občinskih upravnih služb:
nosilec: izvršni odbor občinske konference SZDL rok: februar-september
14. Sodelovanje s skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik, MK SZDL in mestnim sindikalnim svetom Ljubljana v spremljanju in reševanju vprašanj s področja stanovanjske izgradnje ter ob kadrovanju v skupščino sohdamostnega sklada ljubljanskih občin in pripravah na ustanovitev stanovanjske skupnosti: Nosilec: Izvršni odbor občinske konference SZDL rok: februar-september 1973
15. Agrarna politika:
nosilec: sekcija za kmetijstvo v sodelovanju z ustreznimi sveti skupščine občine po posebnem programu
16. Spremljanje uresničevanja programa gradnje osnovnih šol in VVZ iz sredstev samoprispevka:
nosilec: sekcija za družbene službe pri občinski konferenci SZDL v povezavi z uredniškim odborom Naše komune in mestno konferenco SZDL rok: maj 1973
17. Splošni ljudski odpor:
nosilec: koordinacijski odbor za SLO po posebnem programu
18. Pomoč ostarelim v krajevnih skupnostih: Nosilec: koordinacijski odbor za pomoč ostarelim po posebnem programu
19., Uresničevanje potreb na področju zdravstvenega varstva delavcev inlcmetov:
nosilec: izvršni odbor občinske konference SZDL s pristojnimi sveti občinske skupščine rok: april-maj 1973
20. Uresničevanje potreb na področju socialnega varstva:
nosilec: izvršni odbor občinske konference SZDL, pristojni svet občinske skupščine in zavoda za socialno delo Vič-Rudnik, ZPM občine Vič-Rudnik, občinski odbor ZZB NOV, koordinacijski odbor za pomoč ostarelim pri občinski konferenci SZDL rok: marec 1973 V Ljubljani, februar 1973
teh naših krajevnih skupnostih samo poklicnega tajnika. Odločiti se moramo za to, da vsaj v takih krajevnih skupnostih namestimo v okviru krajevne konference SZDL poklicne ali vsaj honorarne tajnike, ki bi bili kot politični delavci zadolženi za delovanje SZDL, kakor tudi za usklajevanje dela vseh družbeno-političnih organizacij v okviru krajevne skupnosti.
6.	Več skrbi je treba posvetiti tehnično-administra-tivni opremeljenosti krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v njej. Odpraviti je treba težave z vabili na sestanke, s pisanjem referatov in poročil, še posebej z zapisniki. Potrebno je razmisliti o skupnih servisih za več krajevnih skupnosti oziroma kako drugače poskrbeti za ureditev te plati delovanja v samih krajevnih skupnostih.
7.	Precejšen del obveščanja in obveščenosti občanov je odvisen od dejavnikov zunaj posamezne organizacije Socialistične zveze, precejšen pa tudi od nje same oziroma od gmotnih in drugih razmer v občini ali mestu. Organizacije Socialistične zveze morajo postajati vse bolj stvarno odgovorne za to, kako bodo občani o pomembnih družbenih dogajanjih ali odločitvah obveščeni, in sposobne, da si občani ravno z njihovo pomočjo tako obveščenost na najrazličnejše načine zagotovijo. Zato bo bržkone potreben poseben dogovor, po
katerem bi organizacije sedanje načine političnega^ L veščanja izpopolnjevale, na novo organizirale $ I hkrati pa si porazdeljevale gmotna bremena, ki so«j *
take dejavnosti potrebna.
V
Potem ko bodo osnutek pričujočega akcijskega pf grama že obravnavale krajevne organizacije in drugi d* javniki v krajevnih skupnostih in občinah, ga bo iOT na konferenca - obogatena s pripombami in pridruj nimi akcijskimi programi krajevnih organizacij, zn0l ^ vzela v pretres in obdelala naloge občinskih in me*11*” ^ konference SZDL tako, da bodo za sleherno naloi določeni tudi nosilci-izvajalci in orientacijski časov'nCr
roki.	r2"
ke
Ravno zato, da bi akcije uspele, Mestna konfere" |!taj priporoča svojim članom in aktivistom, da si vsak* 2 izbere krajevno organizacijo Socialistične zveze,[raj teri bo pomagal pri izpopolnjevanju obstoječega ali|ii, ( delavi novega akcijskega programa in kjer bi že skrega uveljaviti sprejeto. Člani Konference bi tudi na ta 'jeje čin dobili možnost, da na seji, na kateri bi se prog^tne] dokončno sprejel, nastopijo delegatsko in se poten'jet delegatskem smislu kot aktivisti zaposlijo pri njegovejve), uresničevanju - seveda po svojih nagnjenjih in spo*01! K nostih.	pol
fsm
DELU ZAVODA ZA SOCIALNO DELO
Kljub uspehom problemi rastejo
Ko prebiram poročilo o delu zavoda za socialno delo Ljubljana-Vič-Ludnik za leto 1972, moram kritično ugotoviti, da so bile naloge, ki si jih je kolektiv zadal za to obdobje, uspešno opravljene. Zato zaslužijo delavci tega zavoda vse priznanje, to še toliko bolj, ker so mnoge in zahtevne naloge opravili djub majhni zasedbi s strokovnim cadrom, kljub velikemu območju, ;i ga zavod zajema, in z dokaj majhnimi sredstvi.
Iz omenjenega poročila niso razvidne samo opravljene naloge, marveč so tudi nazorno prikazani tisti socialni problemi, ki se jih moramo otevati z največjo resnostjo. Nezadovoljiva je ugotovitev, da prav ti socialni problemi celo rastejo, kot npr. število alkoholikov, število nezakonskih rojstev, ki nedvomno potegnejo za seboj še kup drugih socialnih težav v družini in okolju.
Delo zavoda za socialno delo občine je toliko bolj težavno tudi zaradi dokaj različne strukture prebivalstva v naši občini (mestni del, obrobni del, kjer živijo delavci in jolproletarci in kmečko prebivalstvo). Prav kmečko prebivalstvo ima spet svoje posebnosti, ki se v naši občini kažejo predvsem v precejšnjem številu ostarelih, osamelih n za delo nesposobnih kmetov, dalje vprašanje kmečkih otrok s te-esnimi in duševnimi motnjami, ipd. sledvomno je, da so še mnogi drugi problemi, ki jih zavod za socialno lelo sam ne bo mogel reševati niti v etošnjem letu. Delni vzrok je v tem, cer nimamo določene strnjene zakonodaje, ki bi naj dajala večje pristojnosti zavodu za socialno delo, drugi vzrok pa je seveda tudi v tem, da zavodu niso dani najboljši finančni jogoji, čeprav je občinska skupšči-ra s polnim razumevanjem predvidela v letošnjem proračunu sredstva za te namene v večji višini kot v minulem letu (povečanje sredstev za te namene je približno 26 %).
bila doslej družba skorajda nemočna.
Uspešno je bilo tudi zavodovo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in prostovoljnimi socialnimi delavci. To sodelovanje se je nanašalo predvsem na organizacijo nege in oskrbe za ostarele osebe na podeželju, na iskanje rejniških dražin, na prijavah socialno ogroženih kmečkih družin, za dodelitev denarnih pomoči kmečkim otrokom, na iskanje skrbnikov za odrasle in mladostne osebe, ipd. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pa je zavod posvetil tudi vso pozornost kadrovski okrepitvi socialno-zdravstvenih komisij v krajevni skupnosti.
Ne bi naštevali vseh nalog, ki so jih delavci zavoda za socialno delo naše občine opravili zelo uspešno na področju družbenega varstva otrok in mladine, varstva mladoletnih oseb, rejništva, družbenega varstva odraslih in ostarelih oseb, na področju boja proti alkoholizmu, ipd. Se posebej naj omenimo zavodovo pomoč nezakonskim materam pri urejanju očetovstva in pomoč tem materam pri uveljavljanju preživninskih zahtevkov in pri urejanju stikov med takimi otroci in njihovimi očeti. Kot drug primer pa naj navedemo družbeno varstvo odraslih in ostarelih oseb, ki se odraža v domskem varstvu, v oskrbi v drugi družini, v oskrbi in negi na domu, v družbenih denarnih pomočeh in podobnih oblikah ter skrbi za taksne osebe.
Se posebej velja omeniti in seveda tudi pohvahti sodelovanje delavcev zavoda za socialno delo tako s posameznikom kot tudi s skupinami prebivalstva pri reševanju njegovih oziroma njihovih socialnih problemov. Mislim, da je takšno sodelovanje zelo pomembno, saj tako prideta do izraza preventivno kot kurativno socialno delo. Neposreden stik s človekom oziroma s skupino ljudi, ki jih tarejo določeni socialni problemi, je tisto, kar daje uspeh. Pogovori in svetovanja na mestu samem, življenjsko in humano presojanje o slehernem primeru, je najuspešnejša pot za pomoč človeku, ki se znajde v težkih socialnih problemih. Hkrati je treba nedvomno pohvaliti povezavo in sodelovanje kolektiva zavoda za socialno delo z občinsko skupščino in njenimi pristojnimi organi, z družbeno-političnimi organizacijami, z zdravstveno službo, s krajevnimi skupnostmi ipd. Pri vsem tem ne gre samo za pomoč in sodelovanje, marveč tudi za to, da se socialni problemi prikažejo v najširši luči. Pri tem je zavod nedvomno uspel, saj je vrsto najtežjih socialnih problemov tako posameznikov kot skupine prebivalstva prikazal kot problem širše skupnosti in ne samo kot vprašanja, ki jih mora reševati že po svoji funkciji.
Pohvalno je tudi dejstvo, da so delavci zavoda kljub vsakodnevnim nalogam izdelali še nekaj strokovnih analiz (npr. o alkoholizmu), ki so nedvomno pripomogle, da sc določena vprašanja s področja socialne varnosti rešujejo hitreje in uspešneje. Kot primer naj navedemo analizo ..Problematika alkoholizma v občini Ljubljana-Vič-Rudnik“. Analiza kaže stanje alkoholizma v naši občini kot zelo močan socialno patološki pojav, mimo tega pa vsebuje tudi predlog ukrepov za boj proti temu velikemu sovražniku človeštva. Prav temu vprašanju je zavod posvetil zato še posebno pozornost in aktivno sodeloval pri ustanavljanju kluba zdravljenih alkoholikov, pripravlja pa glede številnega članstva nov klub, ki bo zajemal območje Rudnika. Ustanovitev takšnih klubov pomeni močno kurativno in preventivno dejavnost na 2 področju alkoholizma, pri čemer je
nja v domskem varstvu, nima
lija v uum.SK.em vaisivu,	i-,
visokih pokojnin, da bi lahko P3? vali oskrbnino v celoti, zaradi Ojjre zahtevajo dodatna sredstva za oskrbnin od zavoda. Kar pa za‘’, N oskrbo in nego ostarelih in osaflajjjej ljudi na domu je potrebno še bej pohvaliti službo za ne^ia 1 oskrbo, ki je organizirana pri v® ijjs na Bokalcah. S to službo je zavorj socialno delo aktivno sode10!",, predvsem v primerili, ko je os' človek potreboval nego in os* ter oddaja v domsko varstvo n* smotrna.
Ko sem proučil še prograflj zavoda za socialno delo za le*1 leto, me je še posebej razveselil0' namerava zavod tudi v tern, izdelati dve pomembni anali sicer vprašanje preživnin in p*° voljno socialno delo v krajevni# nosti. S tema dvema analizarna zavod nedvomno opozoril “ mnoge nerešene probleme, tako je razveseljivo tudi dejstvi nameravajo zavodovi delavci riti še tesnejše sodelovanje s k*J nimi skupnostmi, ki lahko n10 store za odpravljanje najtežjimi cialnih vprašanj. Da pa bodc> jevne skupnosti temu kos, nain® zavod za socialno delo vpeljati ■ tinuirano strokovno usposaMP članov socialno-zdravstvenih misij.
:

V tem svojem zapisu nisem rl tem, da bi na kakršenkoli naciJJ
Pri domskem varstvu odraslih
ostarelih ter osamelih oseb je največji problem v tem, da so sredstva v ta namen omejena tako, da zaenkrat še ni mogoče rešiti vseh potreb na tem področju. Naslednji problem pri tem je občutno pomanjkanje kapacitet na tem področju, tako da zavod tudi po več mesecev rešuje težke in akutne primere, ki bi morali biti deležni takojšnje oskrbe. No, nazadnje tudi nenehen porast življenjskih stroškov bistveno vpliva na porabo že tako omejenih sredstev, kijih naša občinska skupščina daje zavodu v te namene. Kljub vsem tem težavam pa je bilo v letu 1972 v domskem varstvu 137 oseb. Od tega števila je zavod plačeval oskrbnino v celoti za 58 oskrbovancev, za 79 oskrbovancev pa razliko od pokojnine do celotne oskrbnine. Večji del občanov, ki se odločijo preživeti svojo jesen življe-
IV. Ml , Vin L/I 11(1 IS-dlV 1	J j
teh ali drugačnih nagibov ^vaTx| zavoda za socialno delo naše oD n marveč predvsem izhajam iz *eHj| je prav, da širša javnost zve » kem in odgovornem delu zav01 vlogi, ki jo opravlja kot tudi j cialnih problemih, ki jih n* j močju naše občine ni majh?0, vilo. Gre mi tudi za to, da vsi beno-pohtični dejavniki p0®0.* zavodu pri njegovih nalogah, k ^ samo njegove, marveč nalo£ lotne naše družbe.
Končno naj pripomnim, $ tudi izvršni odbor občinske k J
renče SZDL na eni svojih p:
rilu'JIJ
1K.IIWV	11« Vlil •’ v l. • r t 1,0 ji
sej obravnaval to problematik"^
prej v ožjem krogu, potem Pa^f
mi krajevnimi organizacijam'
in sprejel določene sklepe,

reševanje m končno tuui ^ vanje Števila najbolj akutnih • at nih problemov naših občanov'
SLAVO^
li(j
Akcija: Slovenska šola v Švici
šol'*
Akcija, ki jo je sprožila Naša komuna za pomoč slovenski -- ^ Švici, je naletela na zanimive odmeve. Predvsem moramo povoda >, ,,
nismo še našli delovne organizacije, ki bi bila pripravljena P^.jf nad to našo samorastniško šolo patronat. Po vsej veijetnosli P* .ji našla druga rešitev, ki bo nekoliko omilila siceršnjo neorganiZ'1** ; Ov domovine do takih šol, ki jih je v Evropi še več. Vsi znaki
ov
kažejo, da bo Združeno podjetje Iskra dalo šoli enkratno ponK1^ ^
je naš devizni sistem za take primere prckompliciran, bodo P°ii*h veijetnosti izročili šoli manjšo devizno vsoto preko Iskrine 10 jjjc, Perlcs, ki so jo pred nedavnim kupili v Švici. Ce bo do tega P bomo seveda poročali.	.
Razen tega tečejo v smeri pomoči razgovori še z nekaterim'v .^i občini in upamo, da bomo lahko v prihodnji številki o tem zaLjji' kaj več. Poslali smo tudi dopise nekaterim našim založbam za darila in v kolikor se bodo na akcijo odzvale, bomo tudi o poročali.	l((
Seveda pa znova poudarjamo, da to niso sistemske rcši*v‘ (l)di problema. Slovenske šole v tujih državah, in med njimi seved»^jj
luzernska, ne morejo postati skrb delovnih organizacij in l'c' ^P1 po časopisih. Razgovori s pristojnimi na Republiški izobraz p) skupnosti in na Republiškem sekretariatu za prosveto in kul*11^'
pojasnjujejo, da zaenkrat za te šole še ni pomoči. Dokler se to šanjc“ ne bo rešilo v jugoslovanskem merilu in sistemsko, Pa jd* samorastniški šolniki delajo samo iz gorečega idealizma in ljuh0
domovine, ki tako počasi in mačehovsko rešuje njihove težave- «1
nai nri£akiiii>mn Ha ca nam bodo ob taki nezainteresiranosti
naj pričakujemo, da se zdomci vračati domov?
r
i
ZALOŽBE SODELUJEJO
#1*4?
Ob zaključku redakcije te številke sporočamo, da so sc v :lVjič slovensko šolo v Luzernu s knjižnimi darili odzvale založbe "y<F žavna založba Slovenije. Partizanska kniiua. nimamo še obe /1]
Državna založba Slovenije, Partizanska knjiga, nimamo še ---0 Cankarjeve založbe. Mladinska knjiga pa je odgovorila nega*1
radi varčevalnih ukrepov.

ELEKTRO GOSPODARSTVO JE REPUBLIŠKI PROBLEM
Razprave o nekaterih neurejenih razmerah v našem elektrogospodarstvu l!*° bile v zadnjem času „vroče“, tako okoli združevanja in novega gencral-ijtega direktorja združenega elektrogospodarstva, kot tudi okoli cen elek-dbine energije, izgub v elektrogospodarstvu, o gradnji novih kapacitet, po-Unjkanju energije, pozabljenih projektih elektrarn - tako imenovane „sav-(te verige", itd. Ta vprašanja so bistvenega pomena tudi pri uveljavljanju , “^aih sprememb o TOZD v elektrogospodarstvu.
j, Ze takoj na začetku je treba poudariti, da so v Savskih elektrarnah, ki I ^jo sedež v naši občini, naredili že precej na področju uveljavljanja ustav-jj dopolnil. Posebna komisija skuša najti najbolj samoupravne rešitve bodo-, ^ vodenja elektrogospodarstva, tako da bi lahko zaposleni čim neposred-p V odločali, pa ne le zaposleni, temveč tudi potrošniki. Ti naj bi po novem neR veliko besede pri kreiranju gospodarjenja z elektriko. Trenutno obstaja ;(et organizacijskih možnosti, vendar bodo verjetno osvojili eno od prvih ;0 v®!1, saj zagotavljata najbolj samoupravno pdločanje.
.Rot predlagajo v prvi možnosti, naj bi obstajale v elektrogospodarstvu tri rote: podjetje za proizvodnjo in prenos, podjetje za distribucijo in interna skupnost elektrogospodarstva. Po tej možnosti bo imelo prvo podjetje svojem okviru TOZD za termoelektrarne, TOZD za hidroelektrarne, za oizvodnjo, prenos itn. Distribucijo pa naj bi organizirali po regionalenm ‘volu. Preden pa bi zabeli uvajati katero od omenjenih variant v prakso, bi "'tli ugotoviti z analizo, kdo je lahko TOZD. V Savskih elektrarnah bi bile D verjetno elektrarna Medvode, Moste, distribucija in morda tudi ‘Pne službe. Ni pa jasno, kako bodo vključili v enotno elektrogospodar-•etmoelektrame in toplarne, ki so bolj zaključen krog in bolj povezane, .^no vprašanje ob vsem tem pa je, kako urediti razdeljevanje dohodka. ‘Iti bo treba ustrezen mehanizem, ki bo pokazal, koliko kdo zasluži, tako »k P0samezna TOZD vedela, kolikšen je njen celotni dohodek, saj bo le jSr*® moč urediti odnose na samoupravni osnovi in preprečiti, da bi eden jT',na račun drugega. Mehanizem razdelitve bo pri takd povezani dejav-jtjt b kot je elektrgospodarstvo seveda težko najti.
j, NaiVažnejša novost pa bo nedvomno samoupravna interesna skupnost. Ob pOfeV6 kleie tudi več mnenj, saj je zaenkrat še vprašanje, kdo naj to skupnost o revija, o čem odloča skupnost in če je njena odločitev dokončna ali ne.
“■stvena vprašanja bo treba razčistiti še pred konkretno akcijo. Po seda-jilr1 Predlogih naj bi bile te interesne skupnosti organizirane na dveh ravneh: ^	in občinski oziroma po potrebi, v Ljubljani, na mestni. Repu-
ti lek skuPn°s< bi imela moč odločanja o stvareh širšega pomena in bi vse iti red SMpodarstvo tudi usmerjala. V tej skupnosti bi bili po predlogu “Stavniki elektrgospodarstva, potrošnikov v najširšem smislu besede, torej ji odjemalcev elektrike, in tudi predstavniki oblasti. Občinske interesne oSVin°Sti bodo zadeve, o katerih bo republiška skupnost odločala, le obrav-bi o zadevah, ki so lokalnega pomena: o prispevku za
1O1 J*, odločale pa
I . 0 d no energijo in o gradnji lokalnih energetskih kapacitet.
»r-ocasno s rAdnjami,
to reorganizacijo pa postavljajo mnogi vprašanje, kaj je z zaradi katerih se je pravzaprav tudi združilo slovensko elektro
gospodarstvo. Zasavci že dolga leta čakajo na izgradnjo verige savskih elektrarn. Teh naj bi bilo sedem, vendar so sedaj ugotovili, da bi bile vse premajhne za sedanje potrebe in jih bodo gradili zato šele kasneje, v okviru dopolnjevanja za tako imenovane „špioe“. Z gradnjami teh elektrarn naj bi začeli šele okoli leta 1990, prej pa bi v letu 1982 zgradili prečrpovalno elektrarno v Požarjih. Trenutno skušajo zgraditi večje elektrarne in bodo zato začeli graditi na Dravi hidroelektrarno SD 2. Direktor Savskih elektrarn ing. JOŽE SETNIKAR pravi o tem: „Vse gradnje in razvoj je treba gledati z vseslovenskega stališča in ne le z lokalnega. V tem interesu bomo gradili sedaj tiste elektrarne, ki se po računalniških analizah pokažejo kot najboljše v optimalni kombinaciji gradnje elektrarn."
Trenutno gradijo v Krškem jedrsko elektrarno, pravo velikanko, vendar so razvojni načrti v zaostanku. Tega zaostanka za načrti (zaostajanje opažamo tudi s primanjkovanjem električne energije) pa je v veliki meri krivo neurejeno stanje cen, ki se bo šele sedaj uredilo z novimi cenami električne energije. Elektro gospodarstvo je imelo v lanskem letu veliko izgubo, ki so jo pokrili z amortizacijo. To pa pomeni obenem manj denarja na skladu za amortizacijo in zato manj možnosti za širjenje. Pokrivanje izgube z amortizacijo pomeni, da elektro gospodarstvo samo sebe požira. Kam lahko to pripelje, je jasno, in so zato take rešitve neprimerne in nevarne za prihodnje načrte. Posledice pokritja izgube iz tega sklada se bodo odrazile gotovo v prihodnjih letih.
Na ta položaj je opozorila tudi občinska konferenca ZK Vič-Rudnik na svoji seji, kateri je prisostvoval tudi sekretar komiteja mestne konference ZK Ljubljana Vinko Hafner. V celotno dogajanje so nekateri skušali vključiti tudi OK ZK Vič-Rudnik, čeprav je jasno, da problem elektro gospodarstva, dasi je sedež Savskih elektrarn na Viču, ni le problem občine, temveč repu-blike in je treba zadeve reševati na republiškem nivoju. Stvari so se zapletale tudi okoli novega generalnega direktorja. Šala trdi celo, da prvi kandidat ni postal direktor, ker ni bil simpatičen izvršnemu svetu, drugi ne zato, ker je bil simpatičen IS, ki pa se je medtem zamenjal, za tretjega naj bi se pa sami dogovorili, vendar do tega ni prišlo. Mariborski politični aktiv je kandidata ocenil negativno, OK ZK Vič-Rudnik pa mnenja ni hotela dati, ker bi potem padel očitek o medregionalnih sporih, pa tudi to ni občinski problem, temveč republiški, saj smo vsi odvisni od elektrike. Ti regionalni interesi otežko-čajo in onemogočajo učinkovitejše uveljavljanje ustavnih dopolnil, za katere se v elektro gospodarstvu zelo zavzemajo. Ob uveljavljanju ustavnih dopolnil so ugotovili v Savskih elektrarnah, da so nekateri republiški organi posegali z gospodarske strani v elektro gospodarstvo, obenem pa so se premalo zavzemali za dokončne rešitve.
Vsa ta dejstva so pripeljala do omenjenih težav in občasnih kriz, ki le škodujejo ne le kolektivu elektro gospodarstva, temveč repubhki kot celoti. Zato je treba razmere čimprej urediti, tako glede cen, kot tudi odločitve o novem generalnem direktorju. V Savskih elektrarnah so živo zainteresirani za urejeno stanje, v katerem bodo lahko v praksi uspešno uveljavili ustavna
dopolnila.
rnirn
IgfTft
" hi i i^tn
fp^pFiiri
Pi ; if i > 4' mm
y ■ i


jr u , eJ° novi stanovanjski bloki, potrebe po stanovanjih pa jih preraščajo. Ljubljana širi svoje meje tudi ajf aiJanski strani Tržaške ceste. Foto: F. Modic.
MILOVAN D1MITR1C
S skupščinske seje
Na zadnji skupščinski seji - 29. marca - so občinski odborniki obeh zborov soglasno podprli in sprejeli predlog občinskega proračuna za letošnje leto. Od skupno zbranih
51.280.000	dinarjev (tu je že upoštevan presežek proračunskih dohodkov nad izdatki za leto 1972) je tako razporejenih 48.696.100 dinarjev v posebnem delu proračuna.
Pred odborniki pa je bila ponovno razgrnjena tudi pereča cestna problematika. Medtem ko je bilo lani za realizacijo programa na voljo okrog sedem milijonov, letos pa le
3.730.000	dinarjev. Za pokrivanje
obveznosti iz lanskega leta je namenjeno od tega 2.620.000 dinarjev, torej preostane le še nekaj več kot milijon dinarjev.	d_
ju ?ogramu stanovanjske izgradnje d ^UPSCINSKI SEJI
Pje dohitevamo potreb
$ Sfe ic dolgo časa
POCENI GRADNJE NA MURGLJAH
In vendar je mogoče
h priča,Vako b0'
r,vi. . m seveda kritični raz-s0Tatt)u k°> Je bila
na skup-
scvcda kritični raz-razprava o pro-
1 hbie feranjske izgradnje ^ kA , 'tali '2-1976. Odborniki so i P°Zno 8 Program prihaja prednje „ “'Je ’ saj stanovanjsko vpra-r s'cenv^a v kritično fazo, pa jjati žp a se 0 niem tnorah pogo-Prej, saj je bUo po-1 *°čka Sp novanJ že od nekdaj
.li £ l97fi bdobJU od leta 1972 do t‘1 °vaii sc. P? bomo na Viču potre-tfK	£3 ravno toliko stanovanj
J1 » d, ^ai	Primanjkljaj znaša
^	nkar 4868 stanovanj. Sta-
besedar0gram 0 katerem je vse), ib izvrn.i Pa predvideva do leta ,rH!laZrei!cnh° 2451 stanovanj.
so bile številne kritike urbanistov: števil-
i t tačUr;“ »o bile šte
1 IS" laskih
i £ Praobl.,86 'z^ivljamo s š 'b ki	,n dragimi pro-
vrščali naše mesto mod
najlepša, hočemo stanovanja, vredna našega delovnega človeka, hočemo stanovanja oziroma hočemo čim prej potrebna stanovanja," so dejali odborniki. Zanimivo je, da so vzeli v precep tudi številna gradbena podjetja, ki že dalj časa na območju naše občine posedujejo zemljišča, pa venarle na njih še niso zgradila ničesar. Prav tu bo potrebno uvesti številne sankcije. Pa tudi sicer je v omenjenem programu zaslediti še vrsto nejasnosti, ki jih bo svet za komunalne in gradbene zadeve v občini moral rešiti in bo potrebno program na določenih mestih tudi dopolniti.
Delavska stanovanja! Cernu sploh uporabljati ta izraz, saj bi bil vsak drugi boljši, pa tudi ni misliti na stanovanja, ki bi pomenila zgolj streho nad glavo, to morajo biti stanovanja, vredna delovnega človeka! Opozorili so še na vedno neurejene odnose gradbenih podjetij, ki upravljajo z družbenimi stanovanji.
J. D.
Na komunalnem skladu se že pogovarjajo o izgradnji manjšega naselja vrstnih hišic na robu Murgelj. Novomeško gradbeno podjetje Pionir jc že pred časom ponudilo slovenskim občinam program ali bolje rečeno tip vrstne hišice, ki jo gradijo sami. Omenjene vrstne hišice se odlikujejo predvsem zaradi sorazmerno kratkega roka izgradnje, relativno zelo nizke cene in pa funkcionalne razporeditve stanovanjskih in pomožnih prostorov. Z gradnjo teh hišic naj bi se namreč reševalo izredno pereče stanovanjsko vprašanje, ta rešitev pa naj bi bila tako dostopna tudi tistim občanom, ki ob mesecu prejemajo sorazmerno nizke osebne dohodke.
Kot smo že napisali, je o tej gradnji stekla beseda tudi na komunalnem skladu naše občine. Ob preverjanju primernih zemljišč, namenje-
nih za to gradnjo, so prišli do zaključka, da bi bila najprimernejša lokacija ob soseski Murglje. Zagotovljeni bi bili vsi komunalni priključki (komunalni vodi namreč že obstajajo), kar bi vsekakor vplivalo na dostopno raven samega komunalnega prispevka. Za sedaj predvidevajo, da bi na tem območju lahko omogočili izgradnjo 30 do 40 tovrstnih hišic, v primeru smotrnosti izgradnje (barjanska tla) pa bi komunalni sklad, ob zadovoljivem povpraševanju seveda, tudi v bodoče skušal reševati stanovanjsko problematiko na ta način.
Vsekakor pa naj bi stimuliranje takšne gradnje pomenilo tudi „kon-kurenčni boj“ vsem tistim gradbenim podjetjem, ki vztrajno ,,navi-jajo“ cene stanovanjem v blokih kot tudi individualnim gradnjam.
J. D.
OB OTVORITVI NOVEGA VRTCA
Ena lastovka
še ne naredi pomladi
v novero vrtcu na Tržaški cesti sredi marca posnel naš TOMer France Modic.
Novourcjeni oddelek za varstvo najmlajših malčkov vrtca Malči Belič (prostore ima v preurejeni vili Battelino na Tržaški cesti) - jc bil verjetno najlepše darilo 70 mladim mamicam ob 8. marcu - dnevu žena. Prav tega dne so namreč svoje malčke prvič zaupale skrbnemu varstvu.
Toda to je bilo le darilo nekaj materam, in tako se že postavlja vprašanje, kdaj bodo takšnega darila deležne tudi ostale matere, ki še vedno s skrbjo za svoje najmlajše odhajajo na delo, ko jih prepuščajo same sebi in še vedno čakajo, kdaj bodo na spisku prijavljen ili korak bližje rešitvi. Rešitev, če lahko tako rečemo, pa se skorajda ne približuje. Res je, da gradimo nove vrtce, da vsi prispevamo denar za izgradnjo vrtcev in šol, res je, da še vedno skušamo reševati najbolj pereče probleme s preureditvijo nekaterih stanovanjskih
Vozlišče dvakrat zavozlano
Območje Kozarij je zaradi bližine mestu in drugih pogojev nadvse primemo za izgradnjo večjega stanovanjskega kompleksa, kar je že tudi programirano. Ne tako redki črno-graditelji v tem delu naše občine niso čakali, da jih o tem obvestimo šele v našem časopisu. Vsako urejeno zazidavo Kozarij pa onemogoča cela kopica projektov za potek avtoceste preko tega območja, noben projekt pa še ni dokončen.
To problematiko so seveda obravnavali tudi na zboru volivcev v prizadeti krajevni skupnosti in si obstoječega stanja pri najboljši volji niso mogli pojasniti. Primerilo se je nekaj neopravičljivega: 15. januarja so strokovnjaki mednarodne banke namreč zaman prišli v Ljubljano na sestanek za financiranje vozlišča avtoceste čez Kozarje, ker Ljubljanski urbanistični zavod pred tem ni opravil potrebnega dela. Bančni strokovnjaki se bodo vrnili 15. septembra in vsaj za toliko se je pomaknil v prihodnost tudi največji problem KS Kozarje. Volivci so se na svojem zboru vprašali, ali v tem primeru ne gre za namerno zavlačevanje, morda v prid hitrejše izgradnje stanovanjskega naselja v Polju?
SaS
Kaj je novega v »Krimu«
Ali je Dore Martinjak ml. oSkodoval podjetje »Krim« za ca. 280.000 din?
Dore Martinjak ml. oškodoval podjetje za obratne usluge in transport „Krim“ Ljubljana za ca 280.000 din?
V februarju 1.1. smo začeli z objavljanjem članka z naslovom ,,Sanacija ah prisilna uprava v obrtnem podjetju „Krim“. Bralce obveščamo, da bomo v bodoče še poročali o ugotovitvah in nadaljnjem poteku raziskave. Ko to poročamo, raziskava še poteka in rezultati še niso znani. Do začetka marca 1.1. bi moralo podjetje SO predložiti sanacijski program. Niso ga uspeli predložiti, ker ni končana preiskava pri prejšnjem poslovanju, so pa v skladu s predpisi objavili v Uradnem listu SFkJ poziv upnikom za prevzem sanacije.
Zaključni račun za leto 1972 je bil pozitiven. S pospešeno izterjevalno službo je podjetje v drugem polletju izterjalo za 335.750,45 din več kot v prvem polletju 1972. Od 1. januaija 1973 do 23. III. 1973 je bilo izterjanih 688.218,70 din. Od tega je podjetje izplačalo osebne dohodke za december, januar in februar 1973 v znesku 301.879,45 din, tako da je zmanjšalo dolg do svojih upnikov za 386.339,25 din. Da se bo blokada v naslednjih mesecih še zmanjšala, je podjetje svoje stroške poslovanja omejilo tako, da ne izplačuje več dnevnic, potnih stroškov itd. Tudi delavci gradbene enote so se na zadnjem sestanku odločili, da bodo z delom v prostih sobotah pomagali podjetju, da se čimprej reši iz težav.
Med spornimi terjatvami podjetja so knjiženi stroški iz kooperantskega razmerja, katerega nosilec je bil Dore Martinjak ml. Nepokriti stroški tega razmerja znašajo cca 280.000,00 din.
Dore Martinjak ml. je bil pred leti zaposlen v podjetju za obrtne usluge in transport Krim kot gradbeni tehnik. Zaradi nepravilnosti v poslovanju je moral delovno mesto zapustiti. Leta 1971 je bu sklenjen zopet neki sporazum med Martinjakom in bivšim direktorjem in računovodjem o izvajanju gradbenih del. Izvajalec teh del je bil zasebni gradbeni obrtnik Drago Fekonja iz Cabra, katerega je angažiral Martinjak. Krim je za vsa ta dela dobavljal gradbeni material direktno na gradbišča oziroma ga je nabavljal Martinjak sam z naročilnicami Krima, ki so bile opremljene z žigom za reprodukcijo. Dela so se izvajala raznim investitorjem na območju Vič-Dolgi most, Koseze, Vevče. Krim je investitorjem izstavljal situacije, ki jih je obračunaval Martinjak. V dokumentaciji ga zasledimo kot pooblaščeno osebo s strani investitorja, včasih pa s strani podjetja. Investitorji so oporekali tem situacijam, ker so delno poravnali dolg neposredno Martinjaku, ta pa je del teh sredstev pridržal. Pri podjetju je Martinjak sam podpisal nekaj naročilnic in celo pogodbo o dobavi cca 140.000 kg železa brez vsakršnega pooblastila. Dore Martinjak ml. je trenutno v preiskovalnem zaporu.
Današnji kolektiv je začel gledati na poslovanje svojega podjetja z očmi proizvajalca in ne kot je bilo v preteklosti, ko so smatrali podjetje kot neko krinko za skrivanje osebnih interesov. Pri takem gledanju v preteklosti podjetje ni moglo formirati nobenih skladov za razširjeno reprodukcijo, kaj šele za dvig družbenega standarda zaposlenih. Delavci sami si tega želijo, da bi se jim delo olajšalo in da bi svoj prosti čas koristno izrabili za družbene dejavnosti ter z večjim elanom nadaljevali svoje delo.
DUŠAN KOMAR
Iz delovnih organizacij
HRANA - MERCATOR
TOZD Hrana, ki je v sklopu Veletrgovine Mercator, ima na območju petih ljubljanskih občin 35 poslovalnic (na območju naše občine 4 samopostrežne prodajalne, 17 klasičnih prodajaln in 3 bifeje). Plan prometa za 1972 je bil predviden v znesku 89.241.150 din, realiziran pa je bil s 110,55% ali v skupnem znesku din 98.654.684. V primeri s prometom v letu 1971 je bila realizacija 125,35%. V načrtu imajo obnovitev poslovalnice SP Viška 29, Gabrje in dokumentacijsko pripravo za novogradnjo v Notranjih goricah, v kolikor bodo ustvarjena sredstva in ukinjen 30 % polog za investicije.
DUŠAN KOMAR
PEKARNA CENTER
prostorov, pa vendar, spisek čakajočih mater se podaljšuje.
No, pa se povrnimo k temu res nadvse funkcionalno urejenemu vrtcu. Dva dni pred praznikom žena ga je namenu predal podpredsednik občinske skupščine Stane Virtič, ki je ob tej priložnosti znova opozoril na kritično stanje otroškega varstva v občini. Kot smo že omenili, je ta oddelek namenjen izključno dojenčkom in malčkom do tretjega leta starosti. Brezskrbno varstvo bodo uživati v lepo urejenih sobah s širokimi balkoni, nekaj prostorov pa je namenjeno tudi igri. Za najmlajše bo skrbelo deset medicinskih sester in vzgojiteljic, enkrat tedensko pa jih bo obiskal pediater. Celotna investicija, ki se bo prav gotovo bogato obrestovala, znaša okrog dva milijona.
J. D.
podpisanemu :
poročali v prej-..,.-------------------------,------- _	„
tiva izvedeli, da pri njih poteka delo normalno kot doslej. Se enkrat so poudarili, da niso proti doslednemu prenehanju z nočnim delom pekov. Obratno, za to se zavzemajo, vendar šele takrat, ko bo to mogoče realizirati ob izpopolnjenih tehnoloških, organizacijskih, kadrovskih in ekonomskih pogojih.	^
SAVSKE ELEKTRARNE
Program Savskih elektrarn za naslednje petletno obdobje predvideva izgradnjo jedrske elektrarne v Krškem, phnsko elektrarno Dolsko (cca 120 MW), izgradnjo preizkušenega črpalnega agregata HE Moste (10 MW), izgradnjo ene največjih transformatorskih postaj v zahodnem delu Jugoslavije z napetostjo 380 KV in daljnovodoma Ljubljana-Podlog in Ljubljana-Krško.
Tudi v Savskih elektrarnah komisija vseh šestih enot pripravlja in temeljito študira, kako uveljaviti ustavna dopolnila na področju elektrogospodarstva. Zelo pomembna so za njih ustavna dopolnila, ker opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
D. K.
ELEKTR0M0NTA2A
Kako bodo rešiti prostorsko stisko, v kateri je to podjetje že nekaj časa, je v zadnjih tednih vse bolj jasno. Lokacija, ki jo je podjetje tako dolgo brezuspešno iskalo, jim je že na voljo, vendar po zelo visoki ceni. Cena kvadratnega metra zemljišča, na katerem bodo eventualno graditi, je nekaj deset starih tisočakov, in bo tako nakup zemljišča, ki bo sicer res komunalno opremljeno, veljal skoraj polovico investicije. Po sedanjih predvidevanjih naj bi novo tovarno graditi v bližini Tržaške ceste za bencinsko črpalko Petrola in med cesto na Vrhovce. Lokacija še ni dokončno izbrana, saj morajo narediti še nekatere študije, o vsem pa mora seveda odločati še delavski svet.
ILIRIJA
V Iliriji imajo trenutno polne roke dela z lansiranjem nove spomladanske mode pričesk. Nova moda je prišla iz Nemčije in jo je Ilirija že prikazala na modni reviji pričesk. Glavna značilnost nove mode, ki nosi naziv ,,Summer-time 73“, je enostavnost in stroga naravnost pričeske. S tem bodo ustregli predvsem delavnim ženam, ki nimajo časa presedeti nekaj ur pri frizerju in hoditi okoli s tupiranimi frizurami. Sedaj moderne pričeske bodo obstojne in jih bo lahko vsaka ženska sama počesab. Dolžina las je lahko poljubna, važna pa je igra svetlobe in barv. Vsa teža novega oblikovanja pričeske je v strogem in natančnem striženju, ki so ga uvedli Angleži. Ilirija pa ni pozabila na moške, saj so tudi zanje pripraviti modno pričesko z imenom ,,Sporting-Style 73“. Ta frizura je športnega tipa, vendar z malo daljšimi lasmi.
M. D.
Elektrika za Brezje
Vaščani Brezja imajo zelo šibko električno omrežje. Zato so se domenili z Elektro Vrhnika za nov transformator na vasi. Vsak vaščan bo prispeval dvesto starih tisočakov. Želijo, da bi bil transformator čimpreje dograjen, ker ob tako nizki napetosti ni mogoče priključevati strojev ob električnih konicah.	M. K.
Dve iz Dobrove
Ob osmem marcu, dnevu žena, so učenci dobrovske osnovne šole zbrali denar in obdarili stare ženice po vaseh. Bilo je ganljivo, ko so obiskali staro rregovčevo teto iz Brezij. Ženica nikakor ni mogla verjeti, da soji otroci prinesli darilo, ki gaji ni treba plačati.
Osnovna šola na Dobrovi je priredila za učence od četrtega do sedmega razreda oddajo „Pokaži kaj znaš". Vsi so pokazali odlično znanje. Zmagala je ekipa petega razreda v sestavi: Maurer-Škofič Miklavž, Gazvoda Romana in Ceh Jože, vsi trije iz Brezij, osnovna šola Dobrova.
M. K.
Premalo oštarij?
Trnovo postaja obljubljena dežela za oštirje in oštarije vseh vrst. Alkar - gostilna, ki so jo pred nedavnim odprli poleg tovarne IGO ob Ljubljanici, je že deveta ali pa deseta gostilna v tem delu naše občine. Kdo neki tako ganljivo skrbi za -azcvet te dejavnosti, ko pa so občani Trnovega očitno proti takim lokalom? Prav gotovo pa to niso ljudje, ki bi stanovali kje v bližini. Nekdo vidi najbrž samo denarje, ki jih nosi taka dejavnost, ne vidi ali pa noče videti ljudi, ki so prisiljeni uživati vse blagodati gostinske dejavnosti. Tisti, ki se strinja s tako politiko, ne vidi pijanih, ki kolovratijo po Trnovem ali pa - kar je še huje - vozijo po tem delu mesta, ne vohajo plinov, ki jih spuščajo tudi po uro ali dve .kamioni s prižganimi motorji, nočejo vedeti, da je Trnovo daleč premalo razsvetljeno, da bi se ženske in otroci upali v večernih urah peš po temačnih ulicah mimo gostiln in beznic. Kako so ti lokali že sami po sebi napoti, zgovorno dokazuje pred kratkim premazana tabla, ki je vabila goste v bife v Staretovo ulico. Stala je malo pred bencinsko črpalko, puščica pa je pojasnjevala, kje in kako naj se znajde žejni, da ne bi zgrešil lokala. Slučaj ali pa konkurenca je hotela, da je ob premazu ostala samo puščica, ki je kazala naravnost - k drugi firmi.
Ljudje ne morejo razumeti, kako je mogoče izdajati dovoljenje za take lokale kot je npr. Bife na oglu — nasproti gostilne Breskvar. Prvič jemlje kruh stari in renomirani gostilni, drugič pa lahko vozila parkirajo točno na vogalu pri trolejbusni progi ah pa pri Breskvarju, ki konkurenci seveda gostoljubno odstopi parkirišče. Ali pa primer gostilne ob avtopralnici. Kdo od občinske uprave ima moralno pravico kaznovati pijane šoferje, če pa sama dobesedno sili ljudi, da pijejo, medtem ko čakajo, da mehanik popravi njihove jeklene konjičke.	ALBINA KOS
»Ali bus že vozi?«
Kot vsak dan, je tudi tistega februarskega dne prišel poštar in prinesel časopis in - pismo. Pismo zame. Bilo je polepljeno z znamkami, kajti prišlo je iz Avstralije, iz dežele kengurujev. Pisala mi je rojakinja, ki je bila poleti v domovini na obisku.
Pogovarjali sva se o domovini, o Avstraliji, napredku . . . Nato pa mi je rojakinja potožila, da bi rada telefonirala sestri na drugi konec Slovenije. S tesnobo in obžalovanjem sem ji povedala, da v Cmi vasi ni telefona, da je do najbližjega telefona 4 km (sola Barje) in še ta je nameščen v privatnem stanovanju. Lahko si predstavljate začudeno rojakinjo, ki mi je brž postavila novo vprašanje: ,,Kaj pa naredite, ko je treba klicati zdravnika ali gasilce? “ Le kaj naj ji odgovorim kot to, da je treba najti nekoga, ki je motoriziran in ponoči (ali pa podnevi) moti lastnika telefona.
In vendar smo oddaljeni od Ljubljane le nekaj kilometrov!
Med najinim pogovorom je pripeljal šolski avtobus. Spet mi je postalo vroče — in to ne zastonj. „Ti, kako pa da vozi samo šolarje, drugih pa ne? Veš zadnjič se je hotela moja mama peljati z njim, pa je šofer rekel, da je ne sme (!) vzeti gor!“ Pojasnila sem ji, da šolski avtobus vozi samo šolarje, drugih pa ne. Seveda sem jo hotela potolažiti s tem, da se trudimo, da bi dobili redni avtobus. Vem, tolažila sem njo in sebe, kajti rednega avtobusa v Črni vasi še ni in ga verjetno še lep čas ne bo. Avtobus lahko vozi v zakotne hribovske vasi, v Črno vas pa ne more? Kdo je temu kriv? Morda vaščani sami?
In vendar smo oddaljeni od Ljubljane le nekaj kilometrov!
Ob prebiranju pisma pa sem naletela na vprašanje: „Dear Tanja, ali bus (avtobus) skozi Črno vas že vozi? Ali gre mama še vedno peš do Mokarja ali pa do Podpeči? Napiši mi,'prosim, ker me zelo zanima!“
Ko ti pišem to pismo, draga rojakinja, mi je tesno pri srcu, ker ti moram sporočiti, da avtobus še zmeraj ne vozi, da mama še vedno hodi peš, na srečo pa imamo lepo zimo, tako da s snegom na cesti nimamo težav ...	TANJA
Zaleglo je
Pred gostilno „Pod vrbo" so natresli tistih nekaj kamionov peska, kar smo v naši zadnji številki priporočali lastnikom lokala. Zdaj imajo številni avtomobilski obiskovalci ob dežju vsaj kam stopiti. Nismo & ugotavljali, če so poskrbeli tudi za ..strukturo" gostov.	p p
253 novih gasilskih podčastnikov
Gasilci občinske gasilske zveze Ljubljana-Vič-Rudnik so zimske mesece temeljito izkoristili za vzgojo mladih gasilskih kadrov. Občinska zveza je želela približati možnosti strokovne izobrazbe vsem članom gasilskih društev tudi izven ožjega področja naše občine. Odziv je bil nadvse zadovoljiv, tako da smo morali organizirati tečaje kar na petih krajih naše občine. Le redka so bila društva, ki niso bila zastopana na teh tečajih. Zelo razveseljivo je, da je občinska zveza zbrala dovolj predavateljev iz same občinske zveze, iz vrst višjih gasilskih častnikov in častnikov po sektorjih.
Občinska gasilska zveza ima še v svojem spomladanskem programu tečaje za gasilske strojnike. Velika finančna sredstva, ki jih vlaga skupščina občine Vič-Rudnik, Mestna gasilska zveza, ter Mestni gasilski sklad za nabavo novih motork, ter tipiziranih gasilskih vozil, zahtevajo, to da s tem dragocenim gasilskim orodjem in opremo upravljajo gasilci, ki imajo za to potrebno strokovno znanje. Prav na tem področju pa je še občutna vrzel ob pomanjkanju dobrih gasilskih strojnikov in šoferjev, ki jo hoče in mora občinska gasilska zveza še v mesecu marcu in aprilu tudi odpraviti z organizacijo tečajev za gasilske strojnike po sektorjih naše občine.	JERNEJ CERTANC
»Podpiram« Mercator
„Kaj naj naredim? Kako naj se zavarujem? Kako naj čuvam svoje pravice in svojo lastnino? Saj sem upravičena, da vsaj odškodnino zahtevam, če mi lasten zid podro? “ tako se sprašuje že nekaj let TONČKA MA LA VASIC s Tržaške 58. Za kaj v bistvu gre?
Tončka Malavašič je prej dolp leta živela v miru v svoji hišici na Tržaški. Za sosede pa je imela različna podjetja, sedaj ima Mercatorja. Od Mercatorjevih garaž in mehanične delavnice je njeno lastnino ločil betonski zid. Res ni bil prava utrdba, saj je bila v njem le ena vrsta opeke, vendar tudi toliko trden, da je kljuboval času. Zakaj govorimo o tem v preteklem času? Zato, ker zidu ni več. Sedaj je železna ograja z železnimi stebri, pa tudi ta je že načeta. Pri vsej zadevi seveda niso udeležene mistične sile, temveč Mercatorjevi tovornjaki.
Prepustimo besedo in razlago zgodovine dogodkov Tončki Malavašič, ki mora iz svojega žepa popravljati zidove, ki jih rušijo ti tovornjaki. „Mejo med Mercatorjem in mojim dvoriščem je predstavljala okoli 16 metrov dolga ograja. Prvič jo je Mercatorjev tovornjak podrl leta 1967. Tedaj sem to opazila takoj zjutraj in tudi še poleg podrte ograje parkiran tovornjak. Zapisala sem si številko in poslala Mercatorju zahtevo po ureditvi stanja, saj mi je tovornjak podrl okoli šest metrov zidu. Mercatorje res poslal zidarja, ki je ograjo popravil, vendar zelo slabo. Ograja je komaj komaj stala in je bila bolj kulisa kot pa resničen zid. Tako sem bila prvikrat oškodovana, vendar sem si rekla, kaj sc bomo prepirali, in sem vso zadevo pustila pri miru. Ograja je bila sicer v celoti nagnjena in slabo popravljena, vendar sem upala, da bo poslej mir. Kako sem se zmotila. Res je bil mir do leta 1970, ko je spet ponoči tovornjak podrl ograjo. Tokrat se je ograja zrušila v celoti. Spet sem pisala Mercatorju, vendar tokrat nisem mogla dati številke, ker zjutraj tovornjaka ni bilo več, ponoči pa nisem stražila, da bi ga lahko videla. Mercatorje zahtevo zavrnil, češ da moja trditev ne drži in da oni tega ne bodo popravili. Menda niso ugotovili nikogar, ki bi priznal, da jo Je podrl. Torej ni bil tisti toliko pošten, da bi pr.znal. Toda kdo naj bi jo zrušil? Sem jo šla morda sama
INVESTICIJSKA VLAGANJA
Davčne olajšave za šolanje otrok
S prilagajanjem republiške davčne zakonodaje ustavnim spremembam in dopolnitvam je bilo mogoče napraviti nekatere spremembe v pogledu obdavčevanja občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost. Republiški zakon o davkih občanov je pooblastil občine, da lahko predpišejo nekatere nadaljnje ekonomske davčne olajšave zasebnim kmetom.
Skladno s pooblastilom zakona o davkih občanov je občinska skupščina naše občine na seji obeh zborov dne 8. marca 1973 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, s katerim je za zasebne kmete vpeljala dve novi davčni olajšavi - za investicijska vlaganja in za šolanje otrok. Do navedenih davčnih olajšav so z letom 1973 upravičeni:
1.	zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (tudi tisti, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic), če vlagajo sredstva v gradnjo govejih hlevov z najmanj desetimi stojišči, gradnjo kokošnjakov nad 500 nesnic ali 3.000 broj-lerjev, in nabavo kmetijske mehanizacije z vrednostjo najmanj 30.000 dinarjev, ter za ureditev pašnokošnega sistema, za izvedbo melioracij zemljišč, potrebnih za to proizvodnjo.
Davčna olajšava se prizna za 80 % vloženih sredstev, vendar celotna olajšava ne sme presegati 3-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
2.	zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. Olajšava znaša 500.- dinarjev letno odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti za vsakega šolajočega otroka s pogojem, da otrok ni starejši kot 26 let.
V primeru, da ima šolajoči otrok lastne dohodke iz naslova vajeniške nagrade ali štipendije vsaj 500.- dinarjev mesečno, davčna olajšava davčnemu zavezancu ne pripada.
Davčni olajšavi se uveljavljata s posebno vlogo, ki jo je nasloviti na davčno upravo občine. Vlogi je treba priložiti dokaze, za vložene investicije ustrezne račune, za šolajoče otroke pa dokazila o šolanju in dokazila, da nimajo lastnih dohodkov.	IVAN LOVŠE
iz hobija rušit? Ograja je bila porušena na fnojo stran, torej jo je zadel nekdo z druge strani. Na drugi strani pa ima do zida dostop le Mercator oziroma njegova vozila. Sama se prav gotovo ni porušila, čeprav ni bila več tako trdna kot prej. Na drugi strani, kjer tovornjaki ne morejo blizu, namreč ograja, ki je bila istočasno zgrajena, trdno stoji in kljubuje času. Ker nisem uspela s svojo zahtevo pri Mercatorju, sem pač sklenila „pod-preti" to veliko trgovsko podjetje s svojimi dohodki, tako da sem postavila zid nazaj na svoje stroške, čeprav so ga zrušili šoferji Mercatorja. Ograjo sem morala postaviti, saj so si ljudje iz bližnjih stolpnic že naredili pot prek mojega dvorišča. Odločila sem se za izdatek v višini 3500 dinarjev in dala narediti železne drogove in napeti mrežo namesto zidu. Očitno pa je tudi, da so železni mreži oziroma ograji dnevi že šteti. Nagnjena je in kmalu se bo spet porušila. Nagnjena je na mojo stran, saj so jo spet že nekajkrat zadeli šoferji Mercatorja s tovornjaki. Le komu gre tam tako na živce moja ograja? Mislim, da bi lahko Mercator uredil tudi na svoji strani preventivo, kako ograjo ali stebričke, da ne bi tovornjaki meni rušili ograje. Sedajle čakam, kdaj bodo železni stebri zlomljeni in ograja spet porušena. Potem pa bom verjetno, če bom hotela svojo lastnino zavarovati, spet plačevala popravilo namesto Mercatorja. Je to pravično? Zakaj moram jaz plačevati nemarnost drugih? Mar naj cele dneve in noči prebedim ob ograji in jo čuvam? Kaj naj naredim? “ Tudi mi nismo vedeli odgovora Tončki Malavašič, morda pa bi v Mercatorju le malo razmislili o očitkih in škodi, ki jo povzročajo občanki njihovi šoferji s svojimi tovornjaki.	m. DIMITRlC
Iz avtobusnega prometa
Beseda bo tekla o avtobusih, ki vozijo na relaciji: Ljubljana-Gro-suplje. Iz glavne postaje imajo odhode deset minut čez vsako uro in dvajset minut pred vsako uro. Začnejo pa deset minut čez pet in končajo ob 22.40.
Avtobusi so kar v redu, posebno mercedesi so najudobnejši, toda šoferji so dokaj različni. In eden od njih vzbuja še posebno pozornost zaradi obnašanja do delavcev, ki prihajajo vsak večer utrujeni na omenjeni avtobus. Njegovo početje je izjemno. Sproščeno sedi na svojem sedežu za zaprtimi vrati in si poredno smehlja s sprevodnikom. Zunaj pa delavci premraženi in utrujeni čakajo, kdaj jim bo šofer odprl vrata. Vsi se nejevoljno prestopajo z noge na nogo. Čakajo toliko časa, dokler se kazalec na veliki uri ne pomakne tako daleč, da manjkata le še dve minuti do odhoda in takrat šele sc odpro vrata. Ljudje se čez tako početje vedno bolj pritožujejo.
Na omenjeni progi pa imamo še šoferja Štefana, katerega imamo radi vsi potniki. Zelo prijazen je do vseh, zato mu v imenu vseh potnikov izrekam pohvalo. Za konec pa še: srečno vožnjo želim vsem šoferjem, posebno na relaciji: Ljubljana-Grosuplje!	JELKA DEBEVC
Lavrica 76/B, 61291 ŠKOFLJICA
MLADI POGREŠAMO RAZUMEVANJA IN SODELOVANJA
Mladina na Lavrici
Mladinci in mladinke z območja krajevne skupnosti Lavrica do nedavnega niso imeli enotne organizacije, ki bi jih povezovala. Zainteresirani so sodelovali le pri kulturno-umetniškem društvu in pri od aprila 1970 ustanovljenem športnem društvu, katerega vodstvo je sestavljeno pretežno iz vrst mladincev. ŠD je bilo ustanovljeno na pobudo mladih občanov in KS Lavrica. Sprva si je zelo odločno prizadevalo omogočiti mladim razvedrilo in rekreacijo. V tem je tudi deloma uspelo, kajti zagotovili so si nekaj denarnih sredstev (članarine, prostovoljni prispevki občanov, pomoč KS) ter nabavilo najnujnejše rekvizite za namizni tenis, streljanje in šah. Obenem je stalno sodelovalo tudi z šolskim športnim društvom. Drugih panog ni bilo mogoče razvijati ob majhni finančni zmogljivosti in prostoru, katerega so debli z vsemi ostalimi organizacijami in društvi. Med drugim se je odločno zavzelo tudi za izgradnjo nogometnega igrišča, vendar so ob tem naleteli na velike težave in igrišča še danes ni, čeprav si tega zelo želijo. Pred tem je mladina ta problem reševala, kakor je vedela in znala. Igralo se je kjerkob in ni manjkalo primerov, ko so se občani pritoževali. V trdni veri, da kot športno društvo uspejo v svojilt prizadevanjih za pridobitev igrišča, so končno le dobib od takratnega Agrokombinata Barje v desetletni
najem neko površino. Vsejep4| ivniWJ
vodo, ko je kmet, ki je travni
‘H
na seji KS zahteval, da se strani s tega travnika, kerjciw last. Tako so ..športniki” zopet1 li praznih rok. Zdi sc, da bi mf j take probleme rešiti drugače, > ( pričakovati je bilo podporo s sl KS, kot tudi od Občinske b , renče za telesno kulturo, kije1 kaj obljubila, a skoraj ničesati1 nila. Cisto razumljivo je, da e ustanovljeno društvo ne niot* n živeti kot je treba, če povsod i* S na gluha ušesa. Poleg tega ps111 s men športnega društva, da it11 ti vrst vzgoji vrhunske športnik*' n več gre tu bolj za rekreativno e n nost. Ob slabih finančnih in 0' i kih pogojih dela je to toliko d umestno, saj je ŠD prisiljeno t jati le panoge, kot je namizi'||ti in šah prav tako poleti kot Po; n Ob takem odnosu nekaterih o<t si zacij, od katerih je ŠD priča*) b pomoč, je tisti začetni polet and in delo ŠD je zamrlo. Položal n izboljšal šele z ustanovitvijo i® s\ skega aktiva, 7. decembra 19'- in hudo za ustanovitev pa je Pr je prav prinesel mladinski ples, k1’ n; mladinci ob privoljenju mnotj organizacij terena Lavrica W'\l
od oktobra do nedavnega vsa*1 u boto. Končno se je mladina’,|P: bila prej razkropljena in večid^sl puščena sama sebi, zbrala
1.» '■ :	, ti i: ‘
neke družbeno politične ot^T cije, ki naj bi povezovala PosgjSi sekcije in tako mlade in tj skupne interese združila. V *(.|. popolnoma uspela, saj so S3f| plesu zaživele tudi druge akflT terih izvedba se je prej zde* . mogoča. Proslava v počastitev J 1 republike, kulturni večeri, p*V" v namiznem tenisu in šahu, v^ v okviru ŠD in podobno so do* ^ da je mladina pripravljena in ^ delati. Ob tem pričakuje !
Ud UCliUl. WU IUII1
vsem več podpore s strani nto . nih organizacij na Lavrici. ve»7
vji11i/.iic.ij iiii Lavrici* T -j |f|
večkrat zdi, da ni nihče **
resiran za naše probleme -pravljen pomagati, temveč le čemu nasprotovati. Kritike * a in bodo, čeprav ni težko raZ1l|[1 da ni vseeno ali se mladina * okviru športne ali kulturne * ^ mladinskega aktiva doma, ka*T '
da je kjerkoli in prepuščen* sebi. V tem smislu tudi f*05,, Ur,
negativen, čeprav je velika vj. občanov to dejstvo zanikala- ; potrebujemo tudi razvedrilo.
pvmcuujciiiu iuui	i
smo sposobni na lastno P°, ustanoviti in voditi neko zacijo, smo sposobni sodelov* ,*
na ostalih področjih. V i,ll‘'° vseh bi moralo biti kako p*1 S
Trgovina na Lavrici je postala za sodobne potrebe te krajevne skupnosti premajhna in zastarela.
vscn ui muiaiu uiu nuivv , ,
mladino v domačem kraju, j® čevati medse in ji nuditi čim^ , moči, predvsem pa videti * j, stvari tudi pozitivno, ne |e j ® livno. Mladi tega pogrešamo a" samem začetku naletimo na n težave. Program, ki si gaj* v, rica začrtal, obsega razna p**“J ^ z raznih področij, literarne j kulturne prireditve, športna sp, ^ in tekmovanja, zgradit^ P-tiu

ipd. Želimo si tudi sodel° Ji^ ostalimi mladinskimi aktivi v“jfb|) predvsem pa več razum**3'Qa spodbud v nadaljnjem delu- ^
MARJAN
ŠIROKO ODPRTA VRATA ZA VSE OBČANE KS LAVRICA
je
Pai
Že prvo in dokaj bežno srečanje s KS Lavrica človeka prijetno preseneti. Kljub temu, da imajo zagotovo najslabše delovne prostore v naši občini,
Pov
hii
tios
Por
toe
dajejo člani te samoupravne organizacije videz trdne povezanosti in predvsem široke demokracije. Svoje prostore imajo namreč v ogromni, nezakurjeni dvorani Kulturnega doma, kjer se dvakrat mesečno sestanejo tudi ob najhujšem mrazu. Edino gretje, kj so si ga omislili, je nekakšen industrijski grelec Tajfun, ki ga morajo po nekajminutnem obratovanju izklopiti, če se nočejo zastrupiti. Rekli smo, da so demokratični! S tem želimo povedati to, da je pravzaprav sleherna seja njihove KS javna. Občani to vedo, zelo pogosto izrabljajo to mikavno pravico. „Tako imamo pri nas takorekoč vsak mesec dva mala zbora volivcev," pravi uspešni dolgoletni predsednik KS Jože Garbas. Menijo, da oblike takih odprtih sestankov nimajo nikjer v Ljubljani. Pogosto se takega sestanka udeleži tudi 20 do 30 ljudi, od katerih mnogi aktivno sodelujejo na seji KS. Zanimivo je, da so sc ob takem samoupravnem preverjanju plačevali vsi računi (do dinarja), da je bila sproti prevcijcna delavnost in sposobnost voljenih organov, da se je brez kakršnihkoli „gene-racijskih" sporov povsem enakopravno vključevala v delo KS mladina in v organizaciji tudi ostala.
iubU<
REFERENDUM NI USPEL ...
Referendum za izgradnjo otroško-varstvenih ustanov v Ljut>«r: Lavrici ni uspel. Potrebe po vrtcu pa so kljub temu velike. Po anke* pripravila Krajevna skupnost, so namreč ugotovili, daje od odgovorilo 121 občanov, da so pripravljeni pomagati pri nujn0 £ izgradnji otroškega vrtca. Na to pobudo in ob taki ugotovitvi so P . kim izpraznili šolsko stanovanje, ki naj bi ga do letošnjega, oz* . hodnjega leta preuredili. Vrtec bo sprejel približno 30 otrok, merivj kvadratnih metrov. Kaže, da pa bo v novi otroško-varstveni ustaflO -časa problem centralna kurjava, vendar menijo, da bodo ob prizadetih rešili tudi to vprašanje.
Kljub temu pa so pristojnosti in delo KS Lavrica v zadnjem času tako narasli, da je nemogoče dobro voditi delo samo z amaterskimi kadri. Nujno potrebno bi bilo namestiti človeka, ki bi lahko sproti in tekoče sprejemal stranke in urejal tekoče posle. Razen tega se v tem naselju srečujejo še z nekim problemom, o katerem bo morala premišljati občinska skupščina. Gre
namreč za to, da jih v skupščinskem proračunu obravnavajo kot vaško
skupnost. Lavričani pa se srečujejo s povsem mestnimi problemi. Do konca mandata tega izredno uspešnega odbora pa žele urediti & nekaj stvari. Predvsem žele, da bi v organih skupščine, pa tudi družbenopolitičnih organizacijah, sodelovalo več občanov iz Lavrice in se tako vključilo tudi v širše tokove občinskega življenja.
SLABO ZALOŽENA TRGOVINA
•	u'*' najnujnejših prehrambenih artiklov ne moremo dobiti v ^
vim, tožijo prebivalci Lavrice, ko odhajajo iz svoje trgovine - P0',i Mercatorja (poslovna enota Rožnik). Mercator ima to posloval^ ustreznem lokalu in na prošnje tukajšnjih prebivalcev ne reagiLJ- ■ ^ predlog za novo trgovino že pred štirimi leti, vendar iz predlogo* !*< Kb je že predlagala novo lokacijo, vendar ni investitorja. Možni "V namreč trdijo, da je Lavrica premajhna, da bi se trgovina izplačal* . ^ da je to nesmisel, treba je računati, da se bo to naselje moralo , urbanistično obdelati in takrat ne bo nobena trgovinska zmogli1* (O Zdaj ima KS dve varianti za razrešitev tega nadvse pomembneg* Lj Prva možnost je zgraditi povsem novo poslopje na določeni najbolj ustrezala Lavričanom, druga pa preureditev Kulturnega ‘)0| sc katero podjetje odločilo za renoviranje te zgradbe. Scvada P3 objekta ne bo oddala vse dotlej, dokler ne bo nove lokacije zanj-
ŠPORTNA SLAVA V ZATONU?!
VODA!
Po devetletnem naporu gradbenega odbora so Orle dobile vodovod in vodo. Sicer je res, da je bil dograjen že 1969. leta, vendar so se dela zavlekla zaradi elektrike. Ko je bila namreč napeljava gotova, so ugotovili, da je električno omrežje tako zelo dotrajano, da je bilo treba urediti še to. In so ga v naslednjih letih celo uredili! Vodovod je dolg približno 5 kilometrov, napaja pa 35 hiš. Omrežje pa se je hkrati razširilo na zaselek Hrastarija. To gradnjo so financirali deloma iz samoprispevka, deloma pa iz občinskih sredstev. Izdali so približno 16 starih milijonov dinarjev. Za to veliko delo gre zasluga predvsem Tonetu Černetu, Mihi Ferkalu, Jožetu Lampiču in številnim občanom, ki so pri tako zahtevni gradnji in včasih že kar brezupnih situacijah, vztrajali do konca in - uspeli.
Lavrica je včasih slovela po športni tradiciji. Zdaj Je na tem P°& dolga leta zastoj, dasiravno je anketa pokazala, da bi radi mladina športno rekreacijske objekte in bi se rado športno udcJ3*V 250 mladih. Za ureditev ali zgraditev športno-kultume dvorane občinski skupščini vloga in upanje je, da se bo našla kakršnak1’11 prvo lazo pa bi bilo dovolj, če bi se našla sredstva vsaj za *•** objektov, kjer bi lahko mladina trenirala na prostem.
|K>
UMAZANI DISC0
Mladinske organizacije na Lavrici ni bilo dolga leta, ko sel® ^ aktivnost večati, pa se je v zadovoljstvo tako mladine kot starse*'pis1
Spi
v ilegali, pa vendarle) rodil Disco klub. Hvala pa ni trajala dolg0-

je vključena ič-Rudnik. ki prej ali
j Čigav je kulturni dom v Tomišlju?
Dol^o časa se že občani tukaj sprašujejo, čigav je kulturni dom v | Tomišlju, zato mislim, da naj bi to vprašanje postalo bolj javno. Minilo je ! že nekaj let, odkar so bile v kulturnem domu razne prireditve, sestanki in ; (Revizor. Bili smo prepričani, da imamo svoj lastni kulturni dom. Znano j Je. da ga je pred vojno odkupilo takratno prosvetno društvo in potem jj ustrezno preuredilo za dramske prireditve. Bili pa smo presenečeni, ko se l te na tiho slišalo, da je še vedno last prejšnjega lastnika, ki ga sedaj ;p uporablja za skladišče gradbenega materiala. Jasno in glasno je bilo ta-jnjkiat povedano, da je dom kupljen in plačan. To potrjuje tudi zelo viden li mejnik, ki je bil nekako sredi vrta, ki pa je potem izginil.
Ki Vprašujem se, zakaj ni bilo to vprašanje že postavljeno na dnevni red, j ki zadeva nas vse tukajšnje občane. Prav bi bilo, če bi to vprašanje 'sl Uravnavali, ker bo treba najti pravičen in jasen odgovor! la	OBČAN
'J 10 milijonov za Ljudsko tehniko
i lz teta v leto so številnejši krožki in klubi, v katerih je mladina pri tehničnih dejavnostih, tudi v občini Ljubljana Vii ^ “UJ prehajajo mladi tehniki že vse k zahtevnejšim dejavnostim, wj vodijo k ciljem - dosegu življenjskega poklica tehnične smeri. Za-■ nvi ,u^' dodeljena sredstva mestnemu svetu zveze organizacij za teh-i n'i n° )cu*turo v Ljubljani niso zavržena, temveč umno naložena v dopol-
I	j J™10 izobraževanje občanov in še posebno mladine. In končno, tudi
“Ronska določila vseljudskega odpora segajo v razvojna pota tehničnih :0, javnosti vseh zvrsti.
'ii j * tetu 1972 so porabili na področju naše občine 40.500,00 dinarjev ol n' i)Fora<-Unskih sredstev. Namensko so v ta znesek vljučili opremo dclav-LiJ® ln.laboratorijev, izvedbo seminarjev in predavanj. Za raznovrstne raz-in druge prireditve so porabili skupno 19.500,00 dinarjev. Torej je “o zajetih in skupno porabljenih 60.000,00 dinarjev, največ za tehnična j °P°'nila in izboljšave posameznih organiziranih enot. Med prejemki za ml SrIle>n4)C0 Porabo v razvoju tehničnih dejavnosti v naši občini je mestni
II	ma v Ljubljani prejfl iz proračunskih sredstev 40.000,00 dinarjev, n( i ,elIj ko so drugi dohodki znašali 11.000,00 dinarjev. Za letošnje leto |y njjj ‘u''ranih za občino Ljubljana Vič-Rudnik skupno 97.000,00 di-
jajkfvoj tehničnih dejavnosti vseh zvrsti mora preiti v program vsakega jj.L “i raževalnega zavoda. Čeprav so sredstva za mnoge tehnične dejavnosti V *cto dražja, je vendarle vključevanje že osnovnošolske mladine jel j,v'? P°g°j za napredek v tej smeri. S tem pa bomo hkrati tudi premostili clJSS: DA BODO TEHNIČNE DEJAVNOSTI DOSEGLJIVE VSEJ MLA-rSPrpuč,^ LE V MESTIH, TEMVEČ TUDI NA VASI! VRAŠČANJE aVo^JNlČNE KULTURE V NAROD PA IZPODBIJA TUDI MOŽNOST ji« DUALNE DIFERENCIACIJE!
BOŠTJAN NOVSAK
'Nevarni križišči
lCV.N? Lriiišču Galjevice z Dolenjsko cesto je zastrt pregled. Pred hišo T raka 82 na Dolenjski cesti, v kateri so tri trgovine, podnevi skoraj
oz na uoienjsKi cesu, v Kaien m uguvmc, ^uuntvi aivviaj V/ ^n° stojij° tovornjaki, ki dovažajo blago; poleg telefonske govorilnice v r7;l|0glu Pa je precej visoka živa meja, tako da vozila in pešci, ki hočejo -ž EnaRVlCe ZaViti na eVO p0 Dolenjski cesti proti mestu> n*?113!0 pregjed;
\ nako velja za tiste, ki se z Dolenjske ceste usmerjajo na Galjevico. Tako 1 rJ^ost trčenja še povečuje. Mislimo, da bi bilo dobro posekati mil traiovje žive meje in postaviti železno ali žičnato ograjo, da bi se skozi
J° Jhogli videti prihajajoči z obeh strani. Ker ta kot ni tako velik, tudi ; Dn. Zani ne bi bdi prevehki. Razen tega pa bi bilo morda dobro “i Via rviti na °glu križišča Galjevice z Dolenjsko cesto zrcalo, da bi se " čp Prihajajoči v smeri proti Rudniku. Preglednost bi bila tudi boljša, Vi bila ograja nekaj nižja. Dva vzorna fanta šoferja sta povedala, da se ^J-.la.da na tem križišču ne zadeneta pešca. Da o brezobzirnih voznikih, ^ teK 'i°’ ne govorimo. Razen tega pa tovornjaki pred skoraj nevidnimi m liai1311'' ležko zmanjšajo hitrost. Zebro pred avtobusno postajo se le ** Vj'd‘in tako tudi ta ni učinkovito opozorilo na pešce, ra v članku SOS za semafor - lanska septembrska števdka Naše komune JS! n.*®0 ntivedli nekaj tehtnih razlogov, zaradi katerih je semafor še pred 1 i Dri.?1'"'i? Karlovškega mostu na Rakovniku nujno potreben. K tem se a-11 znižuje še dejstvo, da sedaj obiskuje Zdravstveni dom vse več kmetov 0 paija, ki niso prav vajeni mestnega prometa.
*o| nam' ie lurialična sezona, ko bo na Dolenjski cesti skoraj nepre-j(ila	kolona avtomobilov in težkih tovornjakov, tujih in domačih. Saj
litino "c'? že davno ni več samo dolenjska vpadnica pač pa balkanska, kajti oH1 *Puhn,V0Zii° P1?1’ Bolgariji, Turčiji, Romuniji, Grčiji, da naših drugih io' ii n Predvsern Hrvatske, niti ne omenjamo. Zato ima ta cesta evrop-ivC‘ y 0rneri oziroma Veljavo.
ij jih^ralkrepitev potrebe po semaforju naj navedemo samo nekaj žrtev,
Pozncje končale s'smrtjo. Tako je bilo z Demčevo. Oddelek V ja Postaja milice Vič, ki vseskozi podpira postavitev semaforjev, je v*'kilu!/11 treh letih prizadevno obravnaval 35 nesreč, med njimi sedem slti Meni'C1Se'lel Pa prometna milica veliko hujših. j£i»V) oa * je projekt za ta semafor že gotov in postavili naj bi ga letos, saj ■jv/ril)ino rt ve^krat predlagali na Krajevni skupnosti. Po našem mnenju je oekriiijl u* ga postavijo še pred začetkom sezone, enako kot onega na
jaijpližu ip .Dolenjske ceste z Orlovo, nekaj sto metrov proti mestu. Tam i Uljevi 5°'a ln nedaleč nov otroški vrtec. Spomladi pa se bodo na novo dJ^tevC0 Vselili še številni občani. Torej smrtne žrtve in mnoge druge >1 alo hitro ukrepanje.	STANISLAV ŽBOGAR
K
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
n vse b°lj umazan, zabeležili so nekaj pretepov, kultura je začela 'Vtem ..Disco očitno ni več tisto, za kar je bil ustanovljen. Naj se odpro vrata i naj vanj posveti luč!
8. MAREC
^ven, ci so se letos že dvakrat izkazali. Pripravili so prireditev ob Prešer-Prir^i listnem dnevu in za 8. marec. Lep uspeh je doživela zlasti slednja 'testi vk!: ^an tega mladina sodeluje v številnih akcijah Krajevne skup-IterojJJjdlučuje se v organe družbenopolitičnih organizacij in, kot smo že ločju'*“> 86 kljub pomanjkanju prostorov aktivira tudi na športnem pod-
0p0ZARJAJ0
fpjjteptaviio ^“djetje Ljubljana je lani asfaltiralo del dolenjske vpadnice, ni pa poi	prePotrebnih zeber. Potrebovali bi jih tri. Eno pred osnovno šolo
/Ozj eno Pred kulturnim domom, eno pa pred avtobusnim postajališčem. KrtiralHoseniu .taselic bi bilo treba omejiti hitrost na 60 kilometrov. V zadnjih na tem odseku ceste že več nesreč - med njimi 4 smrtne.

ip#l -•Hia d'	,UI 'C*** UUNCKU	TVV IKJSiCU — 11 IGU UJIIIII t MII1U1C.
rtBiVo|i ve'lk razlog, da bi omejili hitrost, hkrati pa bi Lavričani na I Tti tU CCSte radi kdaj pa kdaj videli miličnike z radarji.
• Ef°na ni zaradi kanala
kljuh *	1	l\Mr»ML.M
l^liučir “, daje telefonska centrala na Škofljici že gotova, pa ni mogoče JP-avo i1 nanjo 70 naročnikov, ki že nekaj časa čakajo na telefonsko po-H*T /katj ‘ f ataknilo se je pri prekopu cestišča na Škofljici, kjer bo treba po-,sK’\ fav, j ua bo na izkop pripravljena tudi Kanalizacija. Sicer je vse v redu in irfj Tljenie nil .^ba za vsidco drobnjarijo kopati cestišča, vendar ima tudi po-^ občanov svoje meje.
'd	^ bodo ob prehodu v S. razred znašli pred proble-
Pijava Gorica se ne izogiba delu
Minuli zbor volivcev na Pijavi Gorici je ponovno potrdil tradicionalno pripravljenost tamkajšnjih občanov do dela v občo korist, saj jim predvidenih akcij ne manjka.
V skorajšnji preteklosti so dogradili vodovod, ki bo znatno olajšal delo gospodarjem in gospodinjam. Postavili so si družbeni dom in s tem pridobili potrebni prostor za sestajanje in opravljanje družbenega dela, da se jim tako ni potrebno več sestajati v sicer prijetni gostilniški sobi. Na minulem 'zboru volivcev, udeležilo se ga je preko 40 občanov, so se odločili za gradnjo ceste v vas Prenik. Cesta je nujno potrebna, saj je sedaj v takem stanju, da se z rešilcem ne da v vas. Prihodnje leto pa bodo popravili cesto v vas Smrjenje.
Vse njihove akcije temeljijo v prvi vrsti na lastnih močeh, to je samoprispevku v dveh oblikah: v denarju in prostovoljnem delu. Sele v drugem planu se obračajo na občinski proračun, saj je razumljivo, da brez pomoči ne gre. Skoda je le, ker občinski proračuni ne morejo zadostiti dejanskim potrebam, kljub temu, da sredstva za potrebe krajevnih skup-nosti rastejo iz leta v leto. Družbeni dom na Pijavi Gorici še ni opremljen. Zelo hvaležni bi bili, če bi jim kdo priskočil na pomoč z opremo, četudi rabljeno. Obračajo se na vse delovne organizacije, družbene organizacije, skupščine, kakor tudi obrtnike ter ostale. Pri današnjih cenah si drugače opreme ne morejo zamisliti. Da je oprema res potrebna, naj pove podatek, da morajo obiskovalci kakršnega koli zbora sedeti na golih deskah.
Tudi na Vrhu, v vasi, ki gravitira na Pijavo Gorico, so nedavno ustanovili gasilsko društvo. Za normalno delovanje društva so seveda potrebni društveni prostori. Že razmišljajo o gradnji. Prav bi bilo, da bi tako pobudo podpirali, čeravno so sredstva omejena, saj so naše vasi v zadnjih 15 letih ostale brez družbenih gradenj razen nekaj izjem, med katere spada tudi Pijava Gorica. To je tudi moment, da bomo migracijo normah-zirali in dali kmetijstvu pravo vrednost, kajti čuvanje premoženja ogromno pomeni. Ob gasilski dejavnosti se razvijajo še ostale družbene dejavnosti, ki naši vasi manjkajo.
Za uspešno premagovanje težav, ki jih imajo pri svojem delu, bi kazalo še bolj poenotiti se in povezati gravitacijske vasi med seboj in poživiti delo SZDL, ki trenutno ni dovolj aktivno. Ravno tako bi kazalo čimprej sprejeti ustrezne gradbene odloke, da akcija ne bi kasnila kljub pripravljenosti do dela na samem začetku.	ing. L. H.
Trnovčani zapostavljeni?
Prebivalci Trnovega se čutijo že dalj časa zapostavljene ne le v primerjavi z ostalimi deli v celotni Ljubljani, temveč tudi v občinskem merilu. Njihovi občutki pa sploh niso brez osnove, saj v Trnovem ne manjkajo le malenkosti, temveč kup reči, ki vplivajo na slabo počutje prebivalcev tega predela. Pa si poglejmo nekaj konkretnih primerov.
Kako je s trgovinami v Trnovem? Ni jih. Enostavno ni nobene trgovine, kjer bi lahko prebivalci spodobno nakupili, kar bi želeli. Trnovčani si želijo večji lokal, morda blagovnico, saj morajo sedaj v mesto nakupovat skoraj vsako malenkost. V enem novih blokov bodo v pritličju poslovni prostori, namenjeni za trgovino. Vse pa bo očitno padlo v vodo, saj ni investitorja, ki bi bil pripravljen urediti in odpreti tam trgovino. • Prav tako je s trafikami, saj si Trnovčan ne more kupiti časopisa ne cigaret, ker tovrstnih prodajaln tam ni. Zelenjavo sicer prodaja manjša trgovina, vendar še zdaleč ni dovolj za potrebe tega zelo naseljenega predela, ki po številu prebivalstva neprenehoma raste. Tako morajo Trnovčani tudi po zelenjavo največkrat v mesto.
Po drugi strani pa v Trnovem ne manjka različnih gostiln, bifejev in vsemogočih točilnic alkohola, čeprav bi lahko živeli tudi brez njih. Gostilničarji pa se očitno zavedajo, daje na tem področju precej denarja in postavljajo lokale. „Kdaj bo to ugotovila tudi trgovina? ‘rse vprašujejo prebivalci Trnovega.
Trnovčani se jeze tudi zaradi plina. Plinovod sicer je, vendar že star in prešibek. Pritisk plina je slab in se tako nihče ne upa preiti na plinsko kurjenje ali sploh vse preusmeriti na plin, ker ga ne bi bilo dovolj. To bi bilo možno urediti lani, ko so na hitro urejali Aškerčevo. Tedaj ni plinarne nihče vprašal, če bi bilo treba položiti nove cevi, in so tako ostale stare. Sedaj pa ceste, ki je še nova, ne morejo razkopavati in so zato Trnovčani skoraj brez plina.
Tudi na komunalno ureditev imajo v Trnovem vrsto pripomb. Na Kolezijski ulici bi bilo treba urediti v ovinku pločnik, ki sedaj ovita normalen promet, saj sega daleč v cesto in ustvarja tako izbokhno, ki je nevarna. Ob istem križišču se prebivalci jeze tudi zaradi asfalta na pločniku. Kostanji, ki tam rastejo, so pred leti pognali krepke korenine tudi pod asfalt in ga začeli dvigovati. Ko so to ugotovili, je bilo že pozno, saj je precej asfalta že izginilo ali pa je bil uničen. Tedaj so zato takoj posekali korenine, razbit pločnik, ki so ga dvignile korenine, pa je ostal razbit in past za pešce.
Komunalo imajo v Trnovem v želodcu tudi zaradi zanikrnega videza naselja, čeprav tudi Trnovčani plačujejo isti prispevek za mestno zemljišče kot naselja, ki so lepo urejena, in zato pričakujejo, da bi tudi pri njih uredili stanje. V Groharjevi ulici so tako npr. lani kosili travo le enkrat. Trava je bila tudi po 80 centimetrov visoka. Kdo naj bi urejal zelenice in jih spet spremenil v zelenice v pravem pomenu besede in ne smetišča ali zbirališča frajetjev in huliganov? Tega prebivalci ne vedo, ker menda Snaga ni za to zadolžena, temveč Komunalno podjetje Vič. Zato se prebivalci zavzemajo za integracijo obeh podjetij, da bi imeli končno lepo urejeno naselje.
Morda bi moral o teh pripombah poleg prebivalcev še kdo razmisliti in skušati stanje urediti.	m. DIMITRIC
Krajevne skupnosti za vzgojo in socialno varstvo otrok
Občinska ZPM in občinska konferenca SZDL Vič sta sklicali posvetovanje predsednikov KS, SZDL in DPM z namenom, da ocenijo prizadevanja krajevnih dejavnikov na področju otroškega varstva in sprejmejo nekatere naloge s tega področja:
1.	Krajevne skupnosti in drugi dejavniki morajo razvijati sistematično skrb za vzgojo in socialno varstvo otrok in družine ter v ta namen v vsaki krajevni skupnosti pripraviti analizo stanja in potreb otrok.
2.	DPM so nosilec sestava programa vzgoje in varstva otrok in pobudnik zadevnih akcij. Krajevne organizacije SZDL naj idejno in organizacijsko usmerjajo delo krajevnih skupnosti in drugih dejavnikov.
3.	Krajevna skupnost se mora prek svojih organov in društev vse bolj povezovati z vzgojno-varstvenimi ustanovami, šolami in pomagati:
—	da bi vzgojno-varstvene ustanove razširile občasne vzgojne oblike za vse predšolske otroke;
—	zavzemajo naj se, da bodo dnevnega varstva (v šoli in VVZ) deležni najbolj potrebni otroci;
—	kvalitetno naj bi izboljšali otroško prehrano v šolah in VVZ;
—	v otroške kolonije zajeti vse socialno in zdravstveno ogrožene otroke ter organizirati tudi krajše oblike letovanj in rekreacije, zlasti ob sobotah in letnih počitnicah;
—	odkrivati razvojno motene otroke za postopek kategorizacije otrok ter pomagati njihovim družinam;
—	v krajevni skupnosti poiskati prostorske, kadrovske in druge možnosti za enoletno malo šolo, zlasti na podeželju;
—	podpreti akcijo za zbiranje šolskih učbenikov in tako pomagati socialno šibkim otrokom.
4.	V razdobju dveh let naj vsaka krajevna skupnost uredi vsaj eno otroško igrišče oz. obnovi že obstoječe otroško igrišče ter poskrbi za organizacijo vzgojnega dela na igrišču.
5.	Družbene in politične organizacije vključiti v skupna prizadevanja pri realizaciji vzgojnega programa za delo z otroki v krajevni skupnosti.
Ob zaključku leta naj krajevna organizacija SZDL skupaj z drugimi dejavniki na zboru občanov oceni realizacijo letnega programa na področju vzgoje in socialnega varstva otrok.
6.	Občinska ZPM je dolžna v vsaki krajevni skupnosti aktivirati DPM, razširiti članstvo oz. ustanoviti nova društva, kjer jih še ni.
KOMISIJA ZA SKLEPE ObK SZDL in Ob ZPM
Popis črnih gradenj
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■■■■■■■■■■■■■■■■H
50 ČRNOGRADITELJEV
Urbanistična ureditev Lavrice se vleče že dobrih 10 let. Po vojni je bilo izdanih tu samo 7 izjemnih gradbenih dovoljenj, drugih 50 pa se je odločilo za črne gradnje. Seveda se hkrati s takim številom novih poslopij postavlja vprašanje vodovoda, kanalizacije, elektrike in še česa. Sicer pa so bila leta 1971 predvidena zazidalna območja, vendar je šlo le za zazidavo tako imenovanih „lukenj“, kar pa seveda ne zadošča. Nujno potrebno pa bi bilo zatorej končno urbanistično urediti Lavrico, hkrati pa legalizirati obstoječe črne gradnje, če le niso v hudem nasprotju z bodočimi potrebami tega območia in družbenimi interesi.
Zatreti črno gradnjo v kali, je osnovni namen in cilj domala vseh občinskih skupščin, ki se s tem problemom srečujejo. Kako pereč je ta problem v Ljubljani in še posebno pri nas na Viču, ni potrebno posebej




Pri kmetu Dremlju z Lavrice se pravi po domače pri Mihcu. Takole smo ga fotografirali pri vsakodnevnih opravkih.
razlagati. 2e sam seznam inšpekcijskih služb, ki obsega za našo občino kar 1300 črnih gradenj, je najbrže dovolj jasen dokaz, da je bilo temu vprašanju posvečeno v preteklosti premalo pozornosti. Kako tovrstna gradnja ovira načrtno izgradnjo sosesk (črnograditelje namalokrat srečamo na rezervatih) in kako lahko postane le-ta navsezadnje tudi škodljiva za ol Mico (neurejeni komunalni priključki), o tem smo že večkrat pisali, zato se raje ozrimo po novem zakonu, ki bo vseboval ostrejše sankcije in upajmo, da se bo z njegovo pomočjo črna gradnja ,,zavr!a“.
Prav sedaj poteka popis vseh črnih gradenj v našem mestu. Rezultati tega popisa bodo služili predvsem za ocenitev danega stanja, na podlagi katerega bodo potem skušali razvrstiti črne gradnje (kot predvideva zakon) v tri kategorije. Kjer bo možna predvidena komunalna ureditev, bodo to gradnjo skušali legalizirati, seveda ob plačilu komunalnega prispevka, druge bodo črne gradnje vpisali v zemljiške knjige in jih ..tolerirali", ostale bodo - tu so mišljeni predvsem objekti v začetni fazi - morali rušiti. Pa tudi sicer je predvidena ostra kazen za vsako kršitev samega zakona.
Po drugi strani pa bo vsaj v naši občini nekaj več možnosti tudi za legalizirano individualno gradnjo. Tako bo v kratkem zopet natečaj za oddajo zemljišč v S - 4 Bonifacija, moč bo graditi tudi v Murgljah, ob potrjenih urbanističnih redih za izvenmestna področja in izdelanih zazidalnih načrtih pa bodo tudi nove možnosti za individualno gradnjo na teh območjih.	J. D.
Prašičereji pravo mesto
POSTAJAJO MESTO - NE VAS!
Zbor volivcev na Lavrici se je izrekel za predlog, da se s celotnim električnim omrežjem ta del naše občine priključi k Elektro Ljubljana mesto in ne, da ostajajo med ..okoličani". Mnenja so, da Lavrica postaja kljub trenutni gradbeni zapori mesto in ne vas.
m LUCI!
Lavrica se kopa v temi. Dosedanja razsvetljava že dolgo ne ustreza. Podjetje javna razsvetljava bi moralo osvetliti ves del od Lavrice do Rudnika. Tako bi ta mestna vpadnica pridobila na varnosti in preglednosti. Če bi se lotili teh del, pa seveda nikakor ne bi smeli pozabiti na električno omrežje znotraj naselja.
MOKRI ŠOLARJI
Pri gostilni Cešnovar bi potrebovali pokrito postajališče. Na Lavrico vozi namreč avtobus vsake pol ure in 70 otrok, ki obiskujejo osnovno šolo Oskar Kovačič, mora brez sleherne strehe čakati na vozilo ob vsakem vremenu. Zaradi tega, ker skupščina ne nameni tako majhne investicije, prihajajo otroci domov mokri in prezebli. Marsikateremu prehladu in izdatku bi se izognili, če bi uredili pri tej postaji vsaj plastično streho.
CESTNO PODJETJE SE NE ZMENI
Lavričani radi verjamejo, da ima Cestno podjetje Ljubljana povsem drugačne skrbi kot je krpanje luknje na njihovi avtobusni postaji. Pa vendar je za potnike, ki izstopijo v tem delu občine, prav ta luknja problem, kijih neprijetno pesti. Zavoljo tiste nesrečne luknje na avtobusni postaji se je zgodil že marsikateri zvin in marsikdo je že grdo zaklel (kar pa je pri stvari najmanj hudo). Krajevna skupnost je cestno podjetje že dvakrat opozorila, oni pa nič. In ko smo že pri avtobusih. Lavričani bi radi videli, da bi jih kakšen avtobus popeljal tudi do občinske palače, ne pa samo do kolodvora. Prebivalci Lavrice upajo, da bo Viator z novo progo, ki jo pripravlja, uredil tudi to vprašanje.
CIVILNA ZAŠČITA IN NARODNA OBRAMBA
Civilna zaščita deluje pri KS Lavrica kot povsem samostojno telo s svojim štabom in odborom. V zadnjih letih so bile osnovane enote civilne zaščite, ki vključujejo 79 ljudi. Lansko in predlansko leto so organizirali vrsto tečajev z odlično udeležbo, prebivalci pa so pokazali tudi veUk interes za nakup zaščitnih kompletov.	p LIKAR
Kmetijski inštitut, zavod za živinorejo, in Biotehniška fakulteta sta organizirala 27. H. enodnevno posvetovanje o selekciji v prašičereji, ki je preraslo napovedan okvir in se spremenilo v posvetovanje o slovenski prašičereji.
Ugotavljamo, da zadnji dve leti beležimo precejšnja nihanja v prašičereji, tudi do 15 %, kar pomeni pri čredi prašičev 500.000 glav v Sloveniji 75.000 prašičev manj. V urejenem gospodarstvu si takega nihanja rav gotovo ne moremo privoščiti, er bi bile mesnice pogostokrat brez mesa. Prašiči so tako izgubili svoje tradicionalno drugo mesto, s katerega jih je spodrinila perutnina.
Dolgoročni program razvoja kmetijstva Slovenije predvideva, da bi morali obstoječe črede prašičev povečati na 600.000 prašičev, da bi uspeli pokrivati naraščajoče potrebe po svinjskem mesu. Za uspešen razvoj prasičjereje ni potrebno odpraviti samo ekonomske vzroke, temveč je potrebno organizirati spremljajočo strokovno službo, ki bo organizirala in uredila prašičerejo. Pred leti organizirana kooperacijska reja prašičev tako na širšem slovenskem prostoru kakor tudi na našem območju, je ostala le v miniaturni obliki. Vzrok, da je kooperacijska reja pričela upadati, je v tem, da nismo uspeli vzporedno organizirati plemenskega materiala, to je pujskov na lastnem področju, kar je nujno, če hočemo imeti zdrave m klene živali ter vsaj minimalno selekcijo. Ni vse za nadaljnjo rejo ali pitanje, kar se skoti.
Trenutno so cene prašičev visoke in sicer 13,50 din (pa tudi 15,00
din), celo previsoke, da na njih ne moremo graditi oziroma kalkulirati. Realna cena prašičev je na novoju 11,50-12,00 din za kg. Davek za sedanjo visoko ceno bodo morali pra-šičerejci slej ko prej plačati, to zaradi trenutno še neurejenih razmer, vendar so vsa prizadevanja usmerjena v stabilizacijo tudi prašičerejske proizvodnje.
Pričakujemo, da bo v doglednem času pripravljen družbeni dogovor za živinorejsko proizvodnjo v Sloveniji Ta dogovor naj bi urejal usmerjanje in pospeševanje živinoreje, predelave in prodaje živalskih proizvodov v SR Sloveniji in pomagal organizatorjem pri uresničevanju dolgoročnega programa razvoja do leta 1985. Z družbenim dogovorom želimo povezati vse dejavnike od občinskih skupščin, gospodarskih organizacij, strokovnih ustanov ter ostalih in za dosego cilja ustvariti dovolj veliko in kvalitetno proizvodnjo.
Poleg že obstoječega stabilizacijskega sklada za govedo se predvideva organiziranje namenskega sklada za prašičerejo. V družbenem dogovoru je predlagan poseben varnostni sklad, ki naj bi se uporabljal za preprečevanje cikličnega nihanja cen pri klavni živini in s tem pri-speval k večji prireji mesa.
Dejansko stanje je tako, da nam narekuje takojšnjo akcijo aktiviranja prašičereje, najprej na vseh tistih območjih, ici že imajo tradicijo v prašičereji in nato še povsod drugje. V te akcije naj se vključijo vse kmetijske službe in še posebej pospeševalna služba, ki ji naj bo presičereja v prvem planu. ing. L. HABJAN
POROČILO O ZBORIH VOLIVCEV IN DELOVNIH UUDI OD 28. FEBRUARJA DO 11. MARCA 1973
tno
S.
Na območju naše občine so zbori volivcev in zbori delovnih ljudi obravnavali:
1.	smernice družbeno ekonomske politike splošne kolektivne porabe in predlog proračuna občine Ljub-Ijana-Vi-Rudnik za leto 1973,
2.	smernice o izvajanju nalog na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v Ljubljani za leto 1973,
3.	predlog proračuna mesta Ljubljane za leto 1973 in zaključni račun ter finančni načrt sklada za komunalne investicije mestnega pomena za leto 1973,
4.	osnutek finančnega načrta za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1973 in poročilo o delu sklada in njegovih organov v letu 1972,
5.	osnutek programa kulturnih dejavnosti v letu 1973 in kriterijev za omogočanje programov kulturnih dejavnosti v letu 1973.
Iz tega je razvidno, da so bili sklici letošnjih zborov zelo zahtevni, zlasti če upoštevamo dejstvo, da so bili dnevni rodi večine zborov volivcev še razširjeni s poročili o delu krajevnih skupnosti. Mnenja smo, daje. bila sleherna točka dnevnega roda po vsebini tako pomembna, da bi že sama zadoščala za sklic enkratnega zbora, če bi hoteli doseči temeljito razpravo in več konkretnih sklepov in predlogov. Prav zaradi tega je razumljivo, da je razprava po zborih potekala predvsem po prvi in tretji točki dnevnega reda, t. j. o predlogu občinskega in deloma mestnega proračuna ter, kot običajno, o krajevni problematiki. Zato so bile ostale točke dnevnega reda več ah manj formalno obrazložene in brez bistvene razprave in predlogov tudi splošno sprejete.
Do 16. marca 1973 je pristojna služba prejela od 37 sklicanih zborov volivcev 28 zapisnikov in od 39 sklicanih zborov delovnih ljudi 16 zapisnikov. Iz zapisnikov je izdelan izvleček pomembnejših sklepov in zahtev oz. predlogov, ki jih v celoti navajamo po posameznih volilnih enotah oz. zborih.
Gradivo, kije bilo zborom predloženo v razpravo, je bilo na vseh zborih bodisi soglasno, bodisi z večino glasov sprejeto, zato v nadaljevanju ne navajamo soglasnosti k posameznim točkam, temveč sklepe in predloge zborov:
Zbori volivcev
KRIM RUDNIK
1.	Bodoči predlogi proračunov občine in mesta naj se volivcem posredujejo v razpravo bolj razčlenjeni, da bodo občanom razumljive vse postavke.
2.	Občanom naj pristojne službe posredujejo poročila o zbiranju in trošenju sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
3.	Pospešeno je treba rešiti problem ozkega prometnega grla na vpadnici Dolenjske ceste, vključno z gradnjo Karlovškega mostu in ureditvijo semaforizacije in razsvetljave Dolenjske ceste.
4.	Na prihodnjem zboru naj sc poda podrobno poročilo o dohodku in trošenju sredstev samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in VVZ.
5.	Pristojne službe občine naj v prihodnje posvečajo več pozornosti šolstvu, varstvu otrok in ostarelim občanom.
6.	Pristojna služba občine naj poskrbi za čistočo cestišča in pločnikov Dolenjske ceste, od podjetja Snage pa zahteva redno odvažanje smeti (možnost določitve splošnih odlagališč smeti in navlake ob blokih).
7.	Oddelek za komunalne zadeve naj zahteva od podjetja, kije prekopalo pločnike na Rudniku, da jih popravi in vzpostavi v prejšnje stanje.
8.	Ker še do danes ni urejeno zemljišče med bloki in železnico ob Dolenjski cesti, je zadevo potrebno takoj urediti tako, da bo SGP Grosuplje lahko pričelo z gradnjo garaž.
9.	Od pristojne službe občine in mesta zahtevajo volivci takojšnje ukrepe zoper obrtnike, ki so prijavljeni v drugih občinah, delajo pa na tuk. območju.
10.	Oddelek za gospodarstvo naj poskrbi, da trgovina v bloku ostane tudi v naprej, istočasno pa stori potrebne ukrepe za modernizacijo trgovskih lokalov na tem območju.
TRNOVO
1.	V mestnem proračunu naj se postavka za izgradnjo centralnega kopahšča v celoti prenese za gradnjo Karlovškega mostu in rekonstrukcijo dolenjske vpadnice.
2.	,ZV je sprejel sklep, naj sc ne asfaltira ceste od Trnovskega pristana do Riharjeve ceste glede na predvideno izgradnjo Trnovega, pač pa sc naj ta sredstva uporabijo za asfaltiranje dela Svabičcvc ulice, ki ostane po urbanističnem načrtu in Borsctove ulice s parkiriščem.
3.	Pristojne službe občine naj poskrbe, da sc vse makadamske ceste na območju občine bolj redno vzdržujejo, predvsem pa posipavajo in lužijo.
4.	Strokovne službe občine naj ugotove dejansko stanje potreb po sanaciji starih šolskih stavb, zlasti streh, in izdelajo predlog za sredstva, ki naj bi jih dala TIS iz svojega amortizacijskega sklada. Pri tem pa naj služba kot nujno upošteva popravilo strehe osnovne šole Trnovo.
MILAN CESNIK
1.	ZV predlaga, da sc v današnjem stabilizacijskem času izvrši revizija projekta izgradnje zimskega bazena ter ga v okviru možnosti poceni.
2.	Ker na zboru ni bilo podano poročilo o porabi sredstev prispevka za mestno zemljišče, volivci zahtevajo, da sc poročilo o porabi teh sredstev objavi preko javnih glasil.
3.	Volivci ostro protestirajo proti postavitvi provi-zorija Urbanističnega inštituta na vrtu Jamove 18 oz. glede preureditve stanovanjske zgradbe v pisarne in zahtevajo odločne ukrepe občine glede odnosa republiških organov do pozitivne zakonodaje, ki ureja odnose in pristojnost za izdajanje dovoljenj za gradbeno in komunalno ureditev.
4.	Križišče Jamova - Jadranska mora biti urejeno z boljšo razsvetljavo, podreti je potrebno ograjo zaradi preglednosti še pred pričetkom rekonstrukcije Jadranske ceste.
5.	Volivci v celoti podpirajo zahtevo občanov Osla-vijske ulice po rekonstrukciji ulice z delnim samoprispevkom in zahtevajo, da občina upošteva predlog občanov in predvidi svoj delež k finaneuanju.
6.	Volivci so poudarili nujnost ureditve vpadnice Dolenjske ceste z ureditvijo Karlovškega mostu.
MALCl BELIC
1. Mesto in občina naj nujno zagotovita sredstva za gradnjo novega Karlovškega mostu ter več sredstev za vzdrževanje Zoološkega vrta.
2.	Volivci zahtevajo, da sc med stolpiči v Zavetiški ulici ponovno zgrajene garaže porušijo, okolica stolpičev pa uredi in namesto svetlobna telesa.
3.	V naselju Bonifacija naj se zgradi potrošniški center s tem, da se Mercatorju postavi zahtevo po gradnji še v letošnjem letu, sicer pa je pridobiti drugo podjetje. Podjetju za PTT pa je posredovati zahtevo za postavitev telefonske govorilnice.
4.	Nujno je pričeti z urejanjem in postavitvijo svetlobnih teles okolici blokov v Tomažičevi ulici.
5.	Zaradi nevzdržnega stanja Postojnske in Kogojeve ulice volivci odločno zahtevajo asfaltiranje obeh ulic, če pa to ne bo mogoče, je nujno zapreti dostop v Gorkičevo ulico, ker oblaki prahu onemogočajo normalno življenje občanov teh ulic.
6.	Ker so pločniki ob Tržaški cesti, zlasti od Križišča do bencinske črpalke, v slabem stanju, je nujno urediti in asfaltirati pločnike, istočasno pa urediti zelenico pri končni avtobusni postaji.
7.	Pristojni organi občine naj zahtevajo od gradbenih podjetij, ki grade na območju občine in obremenjujejo cestišča s težkimi kamioni, da prispevajo svoj delež k vzdrževanju cest.
8.	Volivci zahtevajo, da se v letošnjem letu redneje lužijo makadamske ceste in ulice, zlasti Čampova, Ločnikarjeva,Gostilničarska,Obrtniška, del Zavctiškc, del Viške, del Tomažičeve, Mencingerjeva, Rcdelonghi-jeva, Sibeniška, Splitska, Velebitska, Postojnska in Kogojeva.
9.	Volivci so sprejeli sklep, naj se nova Merčnikova ulica poimenuje po dramskem umetniku Stanetu Severju.
KOLEZIJA
1.	Zbor volivcev zahteva, naj se ponovno pošlje na občinsko skupščino prioritetni plan za asfaltiranje ulic na območju KS z zahtevo, da se ga ne spreminja.
2.	Uvede naj se družbena kontrola (občani) nad koriščnjem sredstev občinskega proračuna.
3.	Sredstva za rekonstrukcijo cest (1,000.000) naj se uporabijo skladno in izključno z zbranimi prispevki občanov (kijuč 40:60).
4.	Volivci zahtevajo, naj mestni proračun predvidi za financiranje šolstva vsaj toliko sredstev, da bomo dosegli v Ljubljani nivo republike (12 %).
5.	Program financiranja kulturne skupnosti naj se izvaja pod družbeno kontrolo.
6.	Program čiščenja ulic naj mesto razširi tudi na periferijo.
7.	Mestna skupščina naj predvidi dodatna sredstva za financiranje mestnih KS, predvsem v občinah, kjer so dotacije majhne in ni možnosti za njihovo povečanje.
8.	Zbor volivcev zahteva, naj se uredi razsvetljava na Cesti v Mestni log, posebno na križišču z Zeleno potjo.
9.	Zbor volivcev zahteva:
-	kontrolo nad novogradnjami na območju občine,
-	da se poveča skrb za starejše občane,
-	da se čimprej zgradi na predvideni lokaciji pri spomeniku NOV večja samopostrežna trgovina,
-	da se prepreči gradnja dragih stanovanj, ki niso dosegljiva poprečnemu prebivalstvu,
-	da sc razišče, kdo spreminja urbanistično dokumentacijo brez vednosti občanov (javna razgrnitev), in sicer v primerih kot je gradnja VS 103 Murgle, Dom upokojencev pri spomeniku NOV, itd.
VIC
1.	Vse krajevne skupnosti mesta Ljubljane naj se financirajo po enotnih kriterijih.
2.	Volivcem je potrebno obrazložiti znižano postavko za razvoj kmetijstva ter zvišanje postavke za urbanistično dokumentacijo. .
3.	Občani odločno zahtevajo ureditev okolja, naselij, ulic in cestišč in predlagajo, da pristojna služba občine skupno s SGP Grospljc in KS Vič poskrbi:
-	za ureditev odvodnjavanja na cestišču Viške ceste,
-	zgraditev pločnikov in postavitev svetlobnih teles ob Cesti na Brdo in pločnikov ob Satnerjevi ulici,
-	vzporedno z izgradnjo novega naselja ob Poklju-karjevi ulici je urediti tudi ulico z vsemi priključki, od SGP Grosuplje pa zahtevati, da sc drži pogodbe.
4.	Zbor volivcev predlaga postopek za združitev ljubljanskih komunalnih podjetij (Kanalizacije, Vodovoda, Snage, itd.) zaradi enotnejšega in racionalnejšega poslovanja.
5.	Ker izvajalci komunalnih del (Kanalizacija, Vodovod) pri prekopavanju ulic in cest ne poskrbe za vzpostavitev v prejšnje stanje, volivci zahtevajo od pristojnih služb, da poostre nadzor nad delom izvajalcev.
BO KALCE
1.	Nujno je čimprej realizirati rekonstrukcijo ceste od križišča na Brdu do doma na Bokalcah.
2.	Pristojna služba naj posreduje zahtevo volivcev podjetju Viator za podaljšanje avtobusne proge (zlasti ob konicah) do doma na Bokalcah.
3.	Izrečena je bila ostra kritika zaradi slabe oskrbe s pitno vodo, ker je večkrat pomanjkanje vode.
BRDO
1.	Zbor volivcev zahteva, da se začne z rekonstrukcijo ceste od križišča na Brdu do doma na Bokalcah.
2.	Glede na problematično stanje kanalizacije na Brdu volivci zahtevajo, da sc reši ta pereči problem.
3.	Pristojna služba naj prouči vzroke vse pogostejšega izpada vode na Brdu in možnosti nadaljnje gradnje vodovodnega omrežja od ceste na Brdu proti rezervoarju.
4.	Volivci zahtevajo, da se urbanistični načrti ne spreminjajo brez vednosti občanov, kot je bil to primer pri gradnji hiš na ..Kovačičevem bajerju", kjer je bila predvidena gradnja otroškega igrišča.
5.	Volici zahtevajo razširitev Viškega pokopališča, kar predlagajo tudi KS Rožna dolina, Vič, Kozarje.
6.	Občanom je potrebno pojasniti traso nove ceste-obvoznicc Šcntvid-Kozarjc.
7.	Nujno bi bilo urediti cestno razsvetljavo, istočasno pa naj pristojni organ opozori podjetje Elektro Ljubljana na skrajno nepravilen odnos v primeru pri ..Podmornici".
KOZARJE
1.	Volvcem je nerazumijivo odlašanje rešitve dolenjske vpadnice in Karlovškega mostu, zahtevajo poročilo pristojnih organov o tem, kaj je bilo storjeno za rešitev tega problema in kdaj bo problem rešen.
2.	Volivci zahtevajo pojasnilo, kdaj bodo začeli z regulacijo Malega grabna.
3.	V Kozarjah bi bilo nujno pristopiti k poimenovanju nekaterih ulic in zato volivci prosijo pristojno službo občine za tehnično pomoč in strokovno izvedbo poimenovanja.
VELIKE LASCE
1. Zbor je sprejel predlog proračuna občine in mesta s tem, da občinska skupščina dodatno določi 5c 50.000 din (poleg že predvidene dotacije) za gradnjo
vodovoda tako, da bi 150.000 din porabila KS za dokončanje vodovoda v Dvorski vasi, 100.000 din pa za začetek gradnje vodovoda v Velikih Laščah.
2. Pristojna služba občine naj posreduje pri ZD Ljubljana za namestitev zobnega tehnika v zobni ambulanti v Velikih Laščah, stanje je namreč že nevzdržno.
ROB
1. Zbor je predlog proračuna sprejel s predlogom, naj skupščina določi v proračunu nekaj namenskih sredstev za dokončanje gradnje vodovoda v Veliki Osolnik, ker v osnutku proračuna, kljub zahtevi KS po
80.000	din, ni ničesar predvidenega v ta namen.
ŽEUMLJE—PIJAVA GORICA
1.	Sredstva, predvidena za cesto v Smcijenje v višini
30.000	din, se določijo po sklepu zbora volivcev za razširitev ceste v vas Drcnik s tem, da občani sami prispevajo 40 % lastnih sredstev.
2.	Zbor predlaga, da sc čimprej napelje vodovod iz mesta tudi v vas Gor. Blato (programje izdelan, vendar ne pride do pričetka del).
3.	Glede na nujnost rekonstrukcije ceste Želimlje-Pijava gorica je zbor volivcev sklenil uvesti samoprispevek oz. izvesti referendum, na katerem sc bodo volivci odločali o samoprispevku za rekonstrukcijo te ceste.
IG
1.	Zbor volivcev je sprejel sklep, daje nujno zagotoviti sredstva za rešitev dolenjske vpadnice in Karlovškega mostu.
2.	Volivci zahtevajo odgovor, kje so finančna sredstva v višini 70.000 din (Kovinska Ig), ki so bila dana za nabavo zobnega invcntaija za ambulanto na Igu in kdaj bo ZD Ljubljana realiziral obljube.
3.	Volivci zahtevajo, da se prične z asfaltiranjem ceste na Igu mimo ambulante proti Iški Loki, ker je cesta v izredno slabem stanju.
GOLO
1.	Zbor volivcev je sprejel predlog proračuna občine in mesta s tem, da se v proračunu občine zagotovi znesek 25.000 din za gradnjo mrtvašnice na pokopališču na Kureščku.
2.	Občinska in mestna skupščina bi morali v svojih proračunih zagotoviti večja finančna sredstva za podeželske krajevne skupnosti glede na razvoj kmečkega turizma.
3.	Republika, mesto in občina naj zagotove sredstva za ureditev Karlovškega mostu.
4.	Volivci zahtevajo, da mestna skupščina realizira obljubo glede financiranja dokumentacije in načrtov za gradnjo vodovoda na Golom (obljubljeno ob praznovanju občinskega praznika).
5.	Občinski organi naj odločno zahtevajo od komand JA plačilo povzročene škode kmetom z območja krajevne skupnosti Golo.
TOMIŠEU
1.	Ker je cesta Ig-Podpeč republiškega značaja, zahtevajo volivci odločno posredovanje občinskih organov, da se prične čimprej z rekonstrukcijo in asfaltiranjem ceste, zlasti skozi naselje Brest, ki je najbolj prizadeto zaradi prahu, ki ga povzročajo vozniki motornih vozil.
2.	Pristojna služba občine naj posreduje pri ZD Ljubljana za čimprejšnjo ureditev zobne ambulante na Igu, za kar je Kovinska industrija Ig že prispevala
70.000	din.
3.	Vzdrževanje občinskih cest na ižanskem območju je vse slabše, zato zahtevajo občani posredovanje občinskih organov pri komunalnem podjetju Vič.
PRESERJE
1. Glede na dogovor krajevnih skupnosti Preserje, Notmje gorice, Vnanje gorice in Brezovica za sofinanciranje gradnje širšega vodovodnega omrežja in rezervoarjev za vodo, naj občinska skupščina zagotovi namensko dotacijo in strokovno pomoč KS (predvidena investicija 106,000.000 S-din).
RAKITNA
1.	Volivci zahtevajo, da se odsek ceste Novaki in odsek ceste od središča vasi do mladinskega zdravilišča Rakitna prekategorizira v občinsko cesto in prenese vzdrževanje na komunalno podjetje Vič (cca 4 km).
2.	Zbor volivcev je sklenil, da se z gradnjo osnovne šole prične že v letošnjem letu,pri čemer bodo volivci sami prispevali znaten delež v obliki prostovoljnega dela, lesa in drugega materiala.
PODPEČ
1.	Postavka v občinskem proračunu za asfaltiranje ceste na Jezeru naj se zviša od 80.000 na 110.000 din, s čimer bo omogočeno dokončanje predvidene rekonstrukcije.
2.	Zbor volivcev zahteva, da se del ceste skozi naselje Podpeč in odsek ceste do kopališča prekategorizira v občinsko cesto in vnese v občinski odlok.
3.	Poleg ureditve ustrezne dokumentacije za gradnjo šole in otroškega vrtca my pristojni organ občine pripravi urbanistično obdelavo območja za individualno gradnjo, zlasti v naselju Jezero.
VNANJE GORICE
1.	Predlog proračuna so volivci sprejch s sklepom, da se v občinskem proračunu zagotovi določena finančna sredstva za dokončanje del na povezavi vodovoda Podpeč-Brezovica. Za dograditev je potrebnih
630.000	din.
2.	Mestna skupščina naj v proračunu zagotovi določena sredstva tudi za izvenmestne krajevne skupnosti.
HORJUL
1.	Predlog proračuna je bil sprejet z zahtevo, da sc iz proračunske rezerve dodeli krajevni skupnosti Horjul 30.000 din za vzdrževanje gasilskih in prosvetnih domov in 25.000 din za javno razsvetljavo Horjula.
2.	Volivci zahtevajo, da sc takoj prične z izdelavo zazidalnega načrta za naselje Horjul.
3.	V okviru komunalne ureditve naselja Horjul je nujno dograditi mrliško vežo na pokopališču v Horjulu.
4.	Pristojni organ občine naj posreduje pri podjetju za PTT za ojačanje telefonske centrale tako, da bo mogoče vključiti v telefonsko omrežje tudi naselja Za-klancc, Podolnica in Lesno Brdo.
5.	Pristojni organ občine naj posreduje pri ZD Ljubljna, da sc zdravstvena služba v Horjulu opravlja bolj redno in kvalitetno.
6.	Volivci so odločno zahtevali, da se pristojni organi zavzamejo za nov trgovski lokal v Horjulu.
HORJUL—ŽAŽ AR
1.	Zbor je sprejel sklep, naj sc v občinskem P j
računu zagotovijo dodatna sredstva v višini 30.00U. za vzdrževanje prosvetnih in gasilskih domov 25.000 din za kritje računov javne razsvetljave jula.	Ji.
2.	Iz proračunskih sredstev za vzdrževanje osnov ^ šol naj se določijo sredstva za ureditev kanaliz^i osnovne šole v Žažarju.
»bn
VRZDENEC
1.	Zbor je sprejel sklep, naj sc v občinskem P 'b računu zagotovijo dodatna sredstva v višini 30.000 t j za vzdrževanje prosvetnega in gasilskih domo*
25.000 din za kritje računov javne razsvetljave v n ^ julu ter namenska sredstva za gradnjo doma druže« organizacij v Vrzdencu.	n
2.	Se v letošnjem letu je izdelati urbanistični n* K"
za naselje Hoijul, za naselje Vrzdenec pa potrdi uit*?!! stični red.	^
3. Pri ZD Ljubljana je posredovati, da se v Ho? ‘0 namesti stalni ambulantni zdravnik, saj so obstofjni
razmere nevzdržne.
ŠENTJOŠT
1.	V občinskem proračunu naj se poviša d0*8?!1
gradnjo doma družbenih organizacij od 40-000 70.000 din.	^
2.	Volivci ugotavljajo, da je v proračunu na sp?1 ^ predvideno premalo sredstev za krajevne skupnosto s
3.	Pristojna služba občine naj posreduje Ljmf
skim mlekarnam zahtevo, da v prihodnje dosMvl' bolj čiste posode za odkup mleka.	.
4.	Ker je zdravstvena služba v Horjulu slabo ® (f
jena, zahtevajo volivci, da občinska služba postf1*
pri ZD Ljubljana za ureditev stanja.
5. Volivci odločno zahtevajo, da se na odsekaj* ^
Vrzdcncc-Smrečje izvrši rekonstrukcija kritičn?,Un vojev (ovinkov), za kar so vaščani pripravljeni a11; vso pomoč.	M jjr
6.	Čimprej bi bilo potrebno asfaltirati igri*^ ia|
novi osnovni šoli v Šentjoštu.	, 1.
7.	Pristojna služba občine naj opozori Zav°“ ^ spomeniško varstvo Ljubljana na nujne ukrep« r ščito razpadajočih zgodovinskih fresk v cerkvi Jošta.
BUTAJNOVA

1.	Zbor volivcev je ugotovil, da sc glede na p01-1^ določa krajevnim skupnostim premalo sredstev. 1
2.	Zaradfoddaljcnosti posameznih vasi od 05n°[C| šole volivci zahtevajo, da se organizira prevoz otr° jj( Jcrncjčkovcga grabna do Polhovega Gradca. . I,
3.	Ker so občinske ceste na vsem območju s1* zanemarjene in ncvzdržcvanc, zahtevajo voliva ločne ukrepe pristojne službe za rednejše in kvf. ( nejše vzdrževanje in popravila cest na t območju.
POLHOV GRADEC
1. Služba za komunalne zadeve občine naj v ?* pristojnosti organizira službo, ki bo skrbela za uNJa t vodotokov na območju krajevnih skupnosti, ker*
potoki z Gradaščico hudourniškega značaja. J05®1**
služba za urejanje hudournikov pa ne skrbi v zad«1
meri za to. Tudi skupščina mesta Ljubljane mora ■ problemu posvetiti več pozornosti.	,
2. Po cesti Ljubljana-Polhov Gradec je P10!7 jC radi slabe ceste otežkočen, zato naj sc posreduje pristojnih organih, da se cesta usposobi za notUTir promet.
(
3. Zbor volivcev zahteva pojasnilo, zakaj se pristopilo k rekonstrukciji ceste Polhov Grade«
ik
vrh.
4. Ker so Ljublanskc mlekarne opustile pl811.
nasad v Babni gorici in delavce premestile na “'T51
delovna mesta, volivci odločno zahtevajo sklic.:
vaščanov in izdelavo sanacijskega načrta, ker so«
je bil ukrep Ljubljanskih mlekarn, glede na off° vložena sredstva, neutemeljen.
Črni vrh
1. Zbor volivcev je predlog proračuna ob«>"| mesta sprejel.
dol«1
LAVRICA
1.	Občina naj zagotovi v proračunu finančna sredstva za plačilo 4-urnega dela tajni*1 jevne skupnosti.
2.	Volivci odločno zahtevajo, da se urban^J
Lavrice pospešeno rešuje v celoti, saj bodo 51 ^ večini zazidljivih parcel postavljene hiše brez us dokumentacije.	«j
3.	Nujno je urediti avtobusno postajališče na ^
ci, označiti prehode za pešce in namestiti ccstn«
ak:
lizacijskc pokrove.
ŠKOFLJICA
1.	V občinskem proračunu je potrebno j
dotacijo za vodovod Glinck-Klancc od 20-1* J 100.000 din.	.
2.	Pristojna služba občine naj posreduje Pr’,t0J
kih zemljišč v naselju za žago Škofljica, da ^ zemljišča za cesto.	.^cMI
3.	Ker krajevni skupnosti Škofljica še do o.jyjl uspelo realizirati sklepa zbora volivcev o
trosti in ureditvi križišča na Škofljici, so voli',cl[i.(i»’ vali, da občinski organi odločno posredujejo o8, je liškem sekretariatu za notranje zadeve za rešite j hteve.
Zbori delovnih ljudi
ILIRIJA
1. Zbor predlaga, da sc v proračunu ob^in®
1973 zagotovi več sredstev za popravila in tek . je cest.	»(>,«■
2. Volivci so zahtevali bolj redna in izčrp*7 ^ ^ čila o zbiranju in trošenju sredstev samopnsP' ^ 1 gradnjo osnovnih šol in VVZ.	i|j'
SAVSKE ELEKTRARNE	jOThii
1. Skupščin občine in mesta naj sc v le*11^'. h; prizadevata, da sc novi sistem družbenih odj1 izhajajo iz ustavnih dopolnil, čimbolj utrdi
malno prispeva k dvigu produktivnosti in.rc, pjc1 gospodarskih dejavnosti, kar je v smernicah r
•ahfci
poudarjeno.	idL,
2.	Družbene službe obeh skupščin naj
noje izvedejo predlagane proračune v vseh P0*1	1111
polno odgovornostjo in ekspeditivnostjo. ,
3.	V letu 1973 naj se glede pristojnost* jr) širših družbenih problemov v šolstvu, kulturi . tj t
' (Nadaljevanje ^
Nadaljevanje s str. 8)
iavnostih bolje razčistijo doslej ne dovolj rešeni odst med občinami, regijami in republiko.
Občina naj preuči umestnost postavitve pisarni-! barake na vrt stanovanjske hiše, stoječe na vogalu “ve in Hajdrihove ulite.
5- Občina in mesto naj v bodoče bolj skrbita za itočo mesta, zlasti pri negovanju zelenic in parkov.
GROSUPLJE
)(1. Zbor je predlog proračuna in mesta soglasno I ejel z vprašanjem, zakaj so za občinsko upravo po-H .na tolikšna finančna sredstva in kako poteka povi-'Je osebnih dohodkov uslužbencem.
0( Delovni ljudje negodujejo zaradi slabo urejene in ^»o razsvetljene ulice Malči Beličeve in zahtevajo nmjsnjc ukrepanje pristojnih organov.
ENSILIA
in, ;bo1; je predlog proračuna občine in mesta sprejel )V i1 PriP°nib in predlogov.
■bc 'GORA
i Zbor je zahteval, da sc cesta do tovarne pletenin fl«i 1 tCmc*jito rekonstruira, ker je v izredno slabem E v ^nemogoča dovoz mazuta s kamionom, k- Volivcem naj bi se pogosteje posredovale infor-31?®.obiranju in trošenju sredstev samoprispevka “njo osnovnih šol in VVZ.
n i l0inc službe naj poskrbe za izdelavo urbani-t dokumentacije tako, da volivci ne bodo čakali •tn aiV svoj'l' vl°g po več let, zaradi česar se po-jjjl odločajo za črne gradnje.
ganterua PODPEČ
iTtv10''10 sluv-bc naj preuče možnosti za gradnjo ’ jJu ^83 VrtCU Vmniiti	’
ibgBtezoviei Jc
»Vtira naselja.
[cJNa HORJUL

• V
‘f J, ^stva v višini 30.000 din za vzdrževanje 't*1 u.'ncRa in gasilskih domov ter 25.000 din za kritje n#1! “' javne razsvetljave v Horjulu.
»Sna a ^ Utb°^nu zahteval, da sc v Horjulu uredi & tau z~avftvcna služba tako, da bo ambulanta po-i 1. A sta'nim zdravnikom vsaj 5 dni v tednu.
'°° air,: lmPrej je treba sprejeti urbanistični red in za-j» načrt za naselje Horjul.
|SlCA HORJUL
občinskem proračunu je zagotoviti dodatna
!. v
višini 30.000 din za vzdrževanje prosvetnega oUT,.,- »u domov ter 25.000 din za javno razsvetljavo 1 Horjul.
'stojna služba naj poskrbi za čimprejšnje sprc-ijj^adtstičnih uredov in zazidalnih okolišev za ob-
:flisu^‘
i* p, -j-
kf* . c*fa od Muha do obrata Rašica se mora v bo-dj «stne k vz^r^cvat»’ predvsem pa jc speljati vodo
- Rašice niso zadovoljni z zdravstveno
,t»«\
(lii
občinskem proračunu naj se določijo dodatna
Horjulu in zahtevajo od pristojnih občin-
ftanov odločno posredovanje pri ZD Ljubljana. , '"slojne službe naj preučijo možnost gradnje v s* ” str,;žnc trgovine v Horjulu.
LJUBLJANSKE MLEKARNE - BARJE
1.	Volivci so postavili vprašanje glede razvoja pospeševanja kmetijske proizvodnje in izrazili negodovanje, ker ni v občinskem programu zaslediti družbene kmetijske dejavnosti.
2.	Pogosteje jc potrebno dajati občanom poročila o zbiranju in porabi sredstev samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in VVZ.
VETERINARSKI ZNANSTVENI ZAVOD
1.	Zbor jc sprejel predlog proračuna občine in mesta s tem, da sc namenijo določena finančna sredstva za razširjenje in vzdrževanje zelenic.
2.	Pristojne službe naj bi najodločneje ukrepale zoper voznike, ki parkirajo svoja vozila na zelenicah, istočasno pa tudi proti vsem, ki onesnažujejo okolico.
ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO
Zbor jc predlog proračuna občine in mesta soglasno sprejel.
VVZ BIČEVJE
1.	Zaradi nevarnega križišča pred ZD Vič bi bilo nujno urediti pred zdravstvenim domom parkirišče na sedanji zelenici z odvozom po Oslavijski in Glinški ulici. Ker je načrt že narejen, zbor sodi, daje potrebno zagotoviti finančna sredstva in takoj pristopiti k realizaciji načrta.
2.	Glede na predvideno adaptacijo sedanjih prostorov VVZ Rožna dolina jc zbor mnenja, daje potrebno pred dokončno odločitvijo zadevo ponovno preučiti, saj so volivci mnenja, da z adaptacijo ne bi dosegli zaželenega uspeha - kapaciteta sc ne bi bistveno povečala. Zbor jc mnenja, da jc treba začeti z gradnjo novega VVZ v Rožni dolini.
3.	Ker jc stavba, v kateri jc otroški vrtec na Bičevju 3, predvidena za rušenje, bo nujno predvideti na tem območju nove kapacitete.
4.	Glede na veliko število prošenj za sprejem otrok v VVZ Malči Beličeve jc nujno potrebno pohiteti z gradnjo.
5.	Sanitarna inšpekcija je 2. 10. 1972 ugotovila sanitamo-tehnične pomanjkljivosti v otroškem vrtcu na Tržaški cesti 7 8, zato je nujno zagotoviti sredstva za njihovo odpravo.
UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE
Zbor jc predlog proračuna občine in mčsta soglasno sprejel.
Končno še nekaj podatkov o udeležbi na zborih. Ugotovljeno je, da so bili sedanji zbori znatno bolj obiskani, saj se jih je udeležilo preko 2900 volivcev ali poprečno 68 volivcev na en zbor.
Prav tako se je zborov udeležila večina odbornikov, ki so na zborih podajali kvalitetne in konkretne obrazložitve predlogov ter pojasnjevali stališča skupščine do posameznih problemov. Žal pa na zborih ni bilo v zadostni meri čutiti prisotnosti organizmov mesta, zlasti TIS in Kulturne skupnosti, ki bi lahko izčrpneje pojasnjevali predloge.
Po pregledu sprejetih zapisnikov so bile mestni skupščini Ljubljana posredovane vse zahteve volivcev z dopisom z dne 13. in 16. marca t. L, ostale zahteve zborov pa posredovane pristojnim organom v preučitev pred sprejemom občinskega proračuna.
Na sklepe, predloge in zahteve zborov bodo pristojne službe občine v najkrajšem možnem času podale pojasnila, ki bodo posredovana volivcem preko odbornikov in krajevnih skupnosti. Odgovore občinskih organov bo objavila tudi ,.Naša komuna".
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
P
t
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
t
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
/
S
/
C
*
S
*
*
*
*
*
******g/lfMI0MgfM0t*M**Mt**0MMMUritr**MS*mMtMI*M**WI**t**0MWk
ovo vodstvo mladinske organizacije
n»» finska
konferenca ZM Vič-Rudnik je na volilni konferenci II. mandata
te len u°Vo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Stojan Gomezelj, za->|eL v tovarni Ilirija, mesto profesionalnega sekretarja pa je prevzel Iztok Drei	IL It.. Ji,«;;..;
P,ej zaposlen pri Mladinski knjigi, ^čilo
IK letne 1° 0 delu je zajemalo čas „ _°nference v decembru do
občinskimi konferencami
jje> lftr '>'a'cu. v obdobju po drugi (0lf: Ho Dr je vodstvo prevzelo ce-"'O uJs,cds,vo- Dela na začetku Pc> 1 dobr° organizirati, ker
* in
cdstoPu bivšega predsed-kretarja vrinil v naše vrste
drugimi ZMS.
To je le nekaj nalog, katere moramo realizirati v tem obdobju, poleg novih aktualnih na vseh področjih našega delovanja.
Na seji konference je bilo izvoljeno 18-člansko predsedstvo, v ka-
fKL^EZELJ (25) za-rcpvi Utaj Vo$a ‘nldelka v to-1 4 ‘h i? , K'!er Je zaposlen te ^ ,udi predsednik tam-HlL^diHskega aktiva. V
za Deo^U ^ bi' Č,an
J' Pred
r'uiiwf?Vornos,JO Pn vsem
4^0|itične e 0b s,r-mi vsc druz-
' ’ akCije’ kl s0 . ti.	.. ’ K^t so	limfi
k""1' na i-'w' so protest proti ?r|Prav.r koroškem in v Indo->®cbat n.a znčetek proračun-lin ,p°teki!'reU'k Pobočne šole rir^h a*?;!; ustanovitev dveh
,2'h h, - —M«ja glasna kupci
Sorice V?,V.,V Lavrica in
M C 1 že n.L'^a-8lasila Kdei' Nu Prer
naredili na po-ov'ike problematike.

Si,-; vojšt.^niMcije. iu l^e 0r„ c. komunistov v d
za priprave
pri-
delo
/f > '0-nljtl' ko kmečke mladine ža sodelovanje med
IZTOK TRČEK (24) zaposlen pri Mladinski knjigi, po poklicu grafični delavec. Predsednik mlad. aktiva Krim-Rudnik in v preteklem obdobju član komisije za MA v KS ter predsednik komisije za SLO.
tero sta vključena tudi predsednik JLA in nadzorni odbor. Na prvem zasedanju predsedstva so bili izvoljeni predsedniki komisij in sicer za vzgojo in izobraževanje - Bojan Zajec in Marko Golobič, za idejnopolitično delo in kulturo - Janko Vrhovec, za družbenoekonomske odnose Tomaž Zrimšek, za mladinske aktive v KS Vesna Strajn, za SLO Jurij Zupanc. Na novo je bila konstituirana komisija za politični sistem in volitve, ki jo do nadaljnjega sestavljajo predsedniki komisij, predsednik in sekretar. Vse komisije morajo do 1. aprila sestaviti okvirne programe, iz katerih bodo črpale mesečne akcijske naloge.
Ker so vodilne funkcije v pretežni meri prevzeli mladinci, ki še nimajo tovrstnih izkušenj, je bilo predsedstvo enotnega mnenja, da smo dolžni n« svojih močeh pomagati drug
drugemu in usklajati vsa nesoglasja, ki bi ovirala dejavnost naše organizacije kot tudi ugled vse viške mladine.
Dolžni smo prijateljsko sodelovati z mestno konferenco ZMS, ki je koordinacijsko telo vseh ljubljanskih občinskih organizacij, kot tudi z republiško konferenco ZMS in tudi na teh nivojih dajati vso podporo za realizacijo začrtanih programov. V ta namen smo tudi delegirali 10 mladincev za delo v MK in dva za RK ZMS.
vf.sna Strajn
Šolska dijaška skupnost na viški gimnaziji
Na sestanku aktiva ZM in predsednikov RS 16. januarja 1973 je bila ustanovljena šolska dijaška skupnost. Njena naloga bo, da bo skušala sproti reševati probleme, ki bodo nastajali v razredih, in o njih informirala razrednike, profesorski zbor in ravnatelja. Izvoljeno je bilo predsedstvo, člani pa so vsi predsedniki razrednih skupnosti. Sprejet je bil tudi sklep, da bo SDS skupaj z aktivom ZM naše šole izdajala glasilo ..Informator". V začetku februarja smo prvič dobili naše novo glasilo.
Praviloma bo v vsakem semestru po ena problemska konferenca v vsakem razredu, kjer pa je učni uspeh slab ali obstaja kak drug problem, lahko na osnovi ugotovitve razrednika in RS pride do več razgovorov. Program konference morata sestaviti razrednik in razredna skupnost. Konferenci morajo praviloma prisostvovati vsi člani razrednega zbora, oziroma profesorji, s katerimi se dijaki želijo pogovarjati. Problemsko konferenco lahko skliče tudi ravnatelj, če se mu zdi to potrebno. V bodoče bodo morale biti konference daljše kot pol ure, podaljšane bodo morale biti vsaj še enkrat, odvisno od stanja v posameznem razredu. Skupni dogovori in sklepi pa bodo sprejeti na konferencah učiteljskega zbora.
V zadnjem delu pa prinaša prav številka Informator poročilo o krožkih na naši šoli. Na našem zavodu deluje klub OZN, plesni krožek, folklorna skupina, šahovski krožek, planinski krožek in šolsko športno društvo, ki ima poleg že nekaterih naštetih športnih panog še: košarko, odbojko, namizni tenis, gimnastiko.
SKUBIC MINKA, Pijava gorica 22, 61291 Škofljica
Takole je naš najboljši, žal pa tudi edini komik France Milčinski Ježek nastopil pred slepo in slabovidno mladino. Uspeh njegovega nastopa je bil v tem okolju izreden!
Izreden razmah kulturne dejavnosti v naši občini
Mesec marec in april sta gotovo letos najaktivnejši čas premier dramskih del. Kot so društva v raznih dvoranah pripravljala proslave dneva žena, razne koncerte itd., tako sedaj gledališke skupine pripravljajo uprizoritve naštudiranih dramskih del za XII. revijo gledaliških skupin.
Revija bo potekala v času od 31. marca do 15. aprila na raznih odrih kulturnih dvoran v občini. Na tej reviji v počastitev občinskega praznika bo nastopilo devet gledaliških skupin. 21. aprila pa naj bi bila zaključna predstava v dvorani zadružnega doma na Dobrovi.
Premiere si bodo ogledale in oce-njevale komisije, sestavljene iz režiserjev in kulturnih delavcev iz drugih občin. Ne smemo prezreti truda, ki so ga gledališke skupine vložile za uprizoritve zrežiranih del, saj so večer za večerom prihajali na vaje, pa tudi na neogrevane odre in dvorane. Razveseljivo jc dejstvo, da je več kot polovica igralcev mladih, od študentske do delavske in vajeniške mladine. Tako je na primer na Igu, kjer so uprizorili italijansko komedijo „Mrtvi ne plačujejo dolgov", nastopalo kar 16 mladih pod znanim režiserjem ..Ižancem" Juletom Škrabo. Premiero in reprizo si je ogledalo preko 250 občanov. Agilne in požrtvovalne dramske skupine se vrstijo s svojimi uprizoritvami na različnih odrih v občini in izven nje. Naj v ilustracijo navedem primer:
-	v soboto, 24. marca, premiera dramske skupine KUD Dobrova doma - 150 gledalcev;
-	sobota, 24. marca, uprizoritev operete „Oh,to leetovo srce" v kulturni dvorani v Kopru;
-	nedelja, 25. marca, premiera dramske skupine DPD Svoboda Škofljica na domačem odru - 160 gledalcev;
-	nedelja, 25. marca, gostovanje gledališke skupine iz Št. Jošta v Drenovem griču in v Podpeči;
-	nedelja, 25. marca, gostovanje gledališke skupine Trnovo v dvorani na Turjaku in v Kočevju;
-	nedelja, 25. marca, premiera gledališke skupine Kazensko poboljševalnega doma Ig v dvorani na Igu.
Ce seštejemo dramske uprizoritve to soboto in nedeljo, in če še prištejemo dva koncerta naših sedmih pevskih zborov v Črnučah in v Beri-
Spet »kaj veš o prometu«
Čez nekaj dni, točneje 7. aprila, bo pri trnovski šoli občinsko tekmovanje „Kaj veš o prometu". Sodelovale bodo predvidoma vse šole iz občine in naj bi se tako udeležili tekmovanja 104 tekmovalci.
Tekmovalci iz osnovnih šol se bodo morali jiomeriti v ocenjevalni vožnji kolesa po poligonu, kjer bo poudarek na poznavanju predpisov, spretnostni vožnji in testiranju s posebnimi testnimi polami. Medobčinsko tekmovanje s tega področja bo teden dni kasneje, republiško tekmovanje pa bo tudi v kratkem.
Srečanje
pionirjev
prometnikov
V mesecu maju bo v naši občini velika prireditev: republiško srečanje pionirjev prometnikov. Na srečanje,, ki bo 4. maja, bodo prišli pio-nirji iz celotne Slovenije. Organizator tega srečanja pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Vič-Rudnik ing. Slavka Korbarja je društvo prijateljev mladine in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Udeleženci srečanja bodo šli na pohod po mestu, tekmovali bodo v streljanju in sodelovali v kv /u „Kaj veš o prometu". Naslednji dan pa bo v hali Tivoli državno prvenstvo pionirjev prometnikov v poznavanju prometnih predpisov.
čevem s 107 pevci, bi bilo skupaj 10 prireditev ob sodelovanju okrog 200 ljubiteljev amaterske kulture. Ce je bilo na vsaki prireditvi samo 100 gledalcev in poslušalcev, je to skupaj preko 1000 ljudi in prav gotovo lep uspeh.
Prireditve naših društev pa segajo tudi izven meja naše občine. Društvo Trnovo se je predstavilo 11. marca z dvema predstavama operete „Oh, to leetovo srce" v Bistrici ob Soči. Organizacijo te prireditve je prevzela Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Šmarje pri Jelšah na pobudo Avtorske agencije SRS. Iz vseh bližnjih in tudi daljniJi vasi Kozjanskega so prihajali vaščani. Pripeljalo jih je osem avtobusov, gledalcev pa 650 po številu.
Poleg dramskih prireditev naj omenim še prireditev baletne in folklorne skupine osnovne šole Vič, ki se je 18. marca predstavila ljubljanskemu občinstvu, zlasti mladini, s svojini nastopom na „Vaši matineji". Čudovit uspeh in tolikšen obisk v prostorih Mestnega gledališča. V programu imajo še več nastopov, med drugim tudi nastop v Prstu in Parmi.
Baletna skupina društva Trnovo pa jc pred uprizoritvijo pantomime po povesti „Sirota Jerica".
DROBNE PESMICE IZ MLADIH GRL
Na letošnjem srečanju mladih pevcev, ki ga vsakič prireja Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Vič-Rudnik v festivalni dvorani v Ljubljani, bodo peli pesmi naših in
tujih avtorjev otroški in mladinski pevski zbori osnovnih šol občine Vič. Prireditev bo trajala dva dni, 16. in 17. maja. Predvidoma bo nastopalo 21 zborov s preko 1000 pevci. Zbori v šolah se skozi vse leto z vso vnemo in veseljem pripravljajo na to prireditev. Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij je imela z aktivom zborovodij osnovnih šol dvakratni sestanek glede pri-
prav, programov in organizacijo pevske manifestacije v maju. Predvsem bi želeli več poslušalcev s strani občanov, naj vidijo in slišijo, kaj zmorejo mladi pevci in njihovi zborovodje.
Ko že govorimo o mladih pevcih, naj preidemo na dejavnost pevskih zborov odraslih. Skoraj vsi zbori pripravljajo nove programe. Moški in ženski pevski zbor v Horjulu pripravljata 7. aprila celovečerni koncert s popolnoma novim programom ob 50-letnici zborovodje prof. Albina Weingerla.
V Notranjih goricah se ustanavlja ženski pevski zbor, ki naj bi ga vodila učiteljica tamkajšnje sole, ki nas je lansko leto presenetila s kvalitetnim otroškim zborom v festivalni dvorani.
Moški pevski zbor ..Dolomiti" (Vič, Brdo, Vrhovci), seje priključil društvu DPD Svoboda na Viču, kjer je dobil tudi primerne prostore za pevske vaje.
Sedaj delujejo v občini tile zbori:
1.	Moški zbor na Viču - 14 pev-ccv
2.	Moški zbor Škofljica - 15 pevcev
3.	Mešani zbor Škotljica — 20 pevcev
4.	Oktet Ig 8 pevcev
5.	Moški pevski zbor iz Brezovice
-	15 pevcev
6.	Oktet Podpeč - 8 pevcev
7.	Mešani pevski zbor v Št. Joštu
-	36 pevcev
8.	Ženski pevski zbor v Horjulu
-	26 pevcev
9.	Moški pevski zbor v Horjulu -28 pevcev
10.	Moški pevski zbor slepili KUD Karel Jeraj - 12 pevcev
Skupaj 181 pevcev.
Pa naj še kdo izjavlja ali pa samo misli, da nam amaterska kultura nič ne daje, da ni več prisotna in da je navsezadnje nepotrebna.
Na željo in ob podpori vaščanov prav sedaj gradijo dva kulturna domova v Robu in v Št. Joštu!
BREDA ZAJC
Klub zdravljenih alkoholikov
Po letni skupščini Kluba zdravljenih alkoholikov Vič dne 16. februarja 1973 smo v torek, 27. februarja 1973 ustanovili Klub zdravljenih alkoholikov Krim-Rudnik. (Naslov - 61000 Ljubljana, Rakov-niška 4).
Članstvo kluba ZA Vič je sčasoma že postajalo preštevilno, pa tudi za člane - zdravljene alkoholike s terena Krim-Rudnik je lokacija na Rudniku ugodnejša.
Člani novega kluba so 14 zdravljenih pacientov alkoholikov ter njihovi svojci. Terapevti so dr. Marija Škerlj (iz bolnišnice Škofljica) in med. sr. Marija Pepevnik.
Redni sestanki kluba so v torek ob 18. uri. Pot k Ribniku 4.
V	klubu zdravljenih alkoholikov se shajajo in nadaljujejo svoje zdravljenje pacienti - alkoholiki, ki so že odpuščeni iz bolnišnice. V svoje delo najaktivneje vključujejo terapevte. Bistveno pa je, da se ZDRAVIJO SAMI: to je avto-psihoterapevtska skupina, pacient ni več le predmet zdravljenja, on jc aktivni subjekt - enakovreden partner v terapevtskem procesu.
Klub ima svoje redne terapevtske sestanke, ki imajo predvsem in poudarjeno terapevtski značaj.
Opravlja pa tudi delo z družinskimi člani (svojci), patronažno delo (po terenu), organizira predavanja (za člane, pa tudi za širše zainteresirano občinstvo!) prireja tudi rekreacijske izlete, skrbi za to, da se člani — zdravljeni alkoholiki sčasoma v družbi rehabilitirajo, pomaga jim reševati probleme okoli dela in zaposlitve, saj se morajo čimprej vključiti, pozitivno in koristno vključiti v družbeno skupnost.
Pomaga in svetuje pa tudi tistim občanom, ki so prizadeti od alkoholizma, radi bi se zdravili, vendar ne vedo, kako to storiti in kam se obrniti - kdo jim bo pomagal premagati to hudo, kruto bolezen.
V	vsem tem pa si prizadeva razvijati pristne odnose prijateljstva in ljubezni - zdi se, daje sodobni človek že skorajda pozabil, da so taki odnosi sploh še možni. Pa so! V klubu zdravljenih alkohohkov prav gotovo niso ravnodušni do skrbi za svojega bližnjega. Drug drugemu pomagajo — saj oni to tudi najbolje znajo.
SPOROČILO IZ UREDNIŠTVA
Naše dosedanje pisanje o delovanju klubov zdravljenih alkoholikov bomo v prihodnji številki komptetirah z informacijo o najstarejšem klubu te vrste ne le v naši občini, marveč tudi v Sloveniji. To je klub, ki se imenuje po pokojnem dr. Zlokarniku, njegovem ustanovitelju in pionirju na področju zdravljenja alkoholikov.
OB REVIJI PEVSKIH ZBOROV IN VOKALNIH SKUPIN
Zborno petje neprestano v vzponu
Minula revija pevskih zborov in komorno vokalnih skupin občine Vič-Rudnik v Podpeči in s ponovitvijo v Velikih Laščah je poslušalce presenetila. Presenetila ni samo ljubitelje lepega petja, ampak tudi strokovnjake. Oboji poudarjajo, da je zborno petje doživelo v razmeroma kratkem času po množičnosti kot po kvaliteti na viškem področju razmah, ki ga ni opaziti v taki meri v nobeni drugi občini mesta Ljubljane.
Pa vendar ta ocena lahko velja samo relativno; v odnosu na tradicijo zbornega petja in pevskih društev, ki so npr. v občini Center, spomnimo se samo na pevski zbor Glasbene Matice, na akademski pevski zbor Tone Tomšič itd., pa nam bo takoj jasno, da takega strokovnega kriterija viška revija ne vzdrži, kar je povsem razumljivo. Tradicija pač odločilno vpliva na rast nekega zbora, pa še ta lahko odpove, če se prečesto menjajo pevci ali zborovodje.
Ko ocenjujemo uspeh viške revije, moramo oceniti poleg tega, da ti zbori in komorno vokalne skupine delajo razmeroma kratek čas (od 2-5 let), tudi krajevne razmere, oddaljenost od mesta, kamor se zborovodje vozijo na večerne vaje in socialni sestav pevcev in pevk, ki se razlikuje od mestnega, da ne govorimo o raznih začetniških ^ezavah pri sestavi programa itd.
Pogoj za sodelovanje na reviji je bil celovečerni koncert zbora, ne glede na čas njegovega obstoja. Tako so se na ravijo priglasili štirje naši zbori: KPD slepih Karel Jeraj (zborovodja Mavricij Slatnar), DPD
„Svoboda“ Škofljica (Srdan Ribaro-
vič), pevski zbor Brezovica (Milan Trček), PD Horjul (Albin Weingerl), ženski pevski zbor PD Horjul (Albin Weingerl), nonet Ig (Ileana De Fa-brizio) in oktet DPD „Svoboda“ Podpeč (Srdan Ribarovič). Poleg teh zborov so v pripravi še mešani pevski zbor v Horjulu, moški pevski zbor na Viču, mešana pevska zbora v Šentjoštu in v Škofljici.
Letošnja revija je prikazala umetne skladbe zlasti slovenskih skladateljev, od starejših do sodobnih, slovenske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi ter črnsko duhovno pesem. Koncertni spored je bil torej raznolik tako po stilni, kot po teh-
mčno-izvajalni zahtevnosti. Zborovodje so se potrudih, da so čim bolj verno poustvarili skladateljeve zamisli in smiselno interpretirali njihove zahteve, bodisi po agogično-dinamični plati, ali pa izdelavi posameznih fraz. Zbori so napredovali v intonaciji, glasovni zlitosti in v ritmičnih zahtevah. V glavnem so muzicirali, kar so opazili tudi disciplinirani in že kar koncertno vzgojeni poslušalci. Ne bi bilo pa prav, da bi se s to pavšalno ugotovitvijo zadovoljili. Tudi ne velja za vse zbore v enaki meri. Marsikaj bo treba še izdelati in dopolniti, tu in tam popraviti izgovorjavo, dihalno tehniko, urediti še bolj precizno glasovno ubranost, več časa bo treba posve-
titi izobrazbi glasu in seči po zahtevnejši, harmonsko in ritmično zaple-
tenejši sodobni domači in tuji zborovski literaturi, čeprav se je ta ten-
Zakaj je naš otrok drugačen od drugih
V prejšnjem sestavku smo na splošno razpravljali o razvojno motenih otrocih, danes pa bi se bolj omejili na čustvene oziroma vedenjske motnje otrok.	.
Starši nekega dne začnejo spoznavati, da se njihov otrok razlikuje v vedenju od drugih otrok. Včasih je pretirano otožen, zaskrbljen, čustveno hladen, zdaj spet nagajiv, trmast, pozablja na delovne oziroma učne obveznosti, zgodi pa se tudi, da izostaja z doma. Zaskrbljeni se sprašujejo, le kaj se je zgodilo z njim, morda so tudi oni kot starši storili vzgojno napako?
Vzgojni, vedenjski in čustveni problemi otrokovega razvoja so večinoma razvojno pogojeni (obdobja trme, pubertete) in s tem se srečujemo skoraj vsi starši. Mnogi starši razrešijo te razvojne težave sami, nekateri pa poiščejo pomoč pri strokovnjakih. Med vzroki za nastajanje večjih znamenj vedenjskih ali čustvenih motenj se v strokovni literaturi srečamo z naslednjimi: nezaželeno rojstvo, starši otroka odklanjajo ali ga zanemarjajo, otrok doživlja težja družinska nesoglasja ipd. Zlasti pri vedenjskih motnjah zasledimo poleg vplivov okolja tudi prirojene ali pridobljene duševne lastnosti, zaradi katerih »staja otrok težje vzgojljiv in težje izpolnjuje učne obveznosti. Vedeti namreč moramo tudi to, da so nekateri otroci zaradi svojih konstitucionalnih lastnosti občutljivejši in se težje prilagajajo neurejenim situacijam v socialnem okolju.
Morda ni odveč, če upoštevamo tudi nevrotizirajoče vplive sodobnega časa (življenjska naglica, tekma za materialnimi dobrinami, obremenitev staršev in otrok ipd.) kar vnaša v družinsko življenje napetost in ohlajuje čustvene vezi med starši in otroki. Zato bi se morali včasih ustaviti, zamisliti, kaj smo želeli, kaj imamo in čemu se moramo odpovedati, da bi ostali mirnejši in srečnejši. Starši bi morali mnogo vedeti o zakonitostih otrokovega duševnega in telesnega razvoja, da bi lahko pravočasno odkrili njegove stiske, težave, mu pomagali ali poiskali strokovno pomoč. Otrok v svojih obdobjih razvoja izraža različne potrebe in pri tem je zelo pomembno, kako pomagati zadovoljevati zlasti potrebe po ljubezni in varnosti.
Danes starši v »voji vzgojni vlogi niso osamljeni. Poleg prosvetnih in m lahko nudijo vsestransko pomoč še psihologi,
socialnih delavcev nam --------------j- ------------------------r-----l S.-.
psihiatri in drugi strokovnjaki v zdravstvenih dispanzerjih, vzgojnih posvetovalnicah in drugih zdravstvenih zavodih.
Starši pa se moramo zavedati, da smo prvi vzgojitelji, ki lahko storimo največ. Zato moramo nenehno pridobivati znanje za vzgojo otrok, zlasti pa moramo skrbeti za toplo družinsko vzdušje, v katerem bo otrok deležen vsestranske skrbi, predvsem pa naše ljubezni in
prijateljstva.	ANGELCA ŽIBERNA
ejši ski
denca v nekaj primerih pojavila že na sedanji reviji. Tudi med sicer izredno prizadevnimi zborovodji je opaziti razlike, ki so strokovnega značaja, vendar jih druži vrsta skupnih lastnosti: pevci so vdano vezani na zborovodje, jim zaupajo, med njimi je tovariško vzdušje, sami si še žele nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja, dobro vedoč, daje glavna rakava rana napredka vsakega zborovodje ali glasbenika samozadovoljstvo in varljivo spoznanje, da se ni moči ničesar več naučiti. Zato so na posvetu zborovodij po reviji sprejeli sklep, da bodo prav radi obiskovali občasna predavanja v stroki specializiranih strokovnjakov in z njimi vred študirali s plošč odlične interpretacije slavnih zborov iz svetovne literature in ob mentorstvu ugotavljali, zakaj zveni ta ali oni zbor boljše in polnejše, kje so zadnje nianse itd. Na predavanja, ki bodo v koncertni dvorani društva slov. skladateljev, so vabljeni tudi zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov iz osnovnih šol.
Povabljeni gostje-strokovnjaki (R. Gobec, Bole, Surbek in drugi) so revijo pozitivno ocenili, pripravljeni pa so - poleg drugih vrhunskih zborovodij - nuditi vse svoje znanje, da se da v okviru mesta zborovkem prizadevanju nadaljnji umetniški razmah. Gostovanje zborov v sosednjih občinah naj ta prizadevanja podkrepi. Višji zbor ^Tid amaterizem je dokazal, koliko je moč storiti tudi za naše podeželje, če je tu organizacija, ki se ne ustraši nobenih težav in če je pripravljen delovni človek, da se za svoje plemenite smotre z vso zavzetostjo bori. Center amaterske pevske kulture naj se prenese tedaj tja, kjer so dani kadrovski pogoji, naloga vseh dejavnikov — Socialistične zveze. Zveze komunistov in občinskih mož, - pa je, da to prizadevnost in uspehe podprejo. Kultivi-

Pevska kultura je v naši občini v neprestanem vzponu. Kot še do nedavnega na dramskem podj? 0 prednjači tudi tu sedaj Horjul, kjer je zrasel najprej kvaliteten moški pevski zbor, temu se je pr»J ia ženski (na sliki), oba nastopata že tudi skupaj kot veliki mešani pev&i zbor pod vodstvom pr0‘ f': Weingerla.
Jubilej prof. Milene štrukelj Verbičeve
Včasih le preradi pozabljamo na tovariše in tovariSce, ki so zaradi življenjske nuje morali oditi iz vrst aktivnih delavcev, pa so pustili za seboj globoke brazde delovne vneme, prizadevanj in uspehov. Molče gremo mimo njihovega življenjskega dela, ki je v določenem času pomenilo kamenček v gradnji socialistične preobrazbe in temelj, na katerem mladi rod nadaljuje svoja prizadevanja za boljši in kulturnejši jutrišnji dan.
Ena izmed vodilnih kadrov na glasbenem področju v občini je bila prva ravnateljica glasbene šole Vič-Rudnik. Glasbeni vzgoji je posvetila vse svoje sposobnosti, bogate izkušnje in energijo. Omenim naj samo vrsto kvalitetnih nastopov viških
ranje delovnega človeka je prva na-‘ističn
loga socialistične družbe. Zato naj ne bo odveč, če še enkrat poudarimo: na Viču potrebujemo sodobno, akustično, primerno veliko dvorano, kjer bo lahko kulturno življenje občine šele zaživelo. Stvar kulturnih delavcev občine pa je, da to investicijo s svojim delom opravičijo.
CVETKO BUDKOVIČ
mladih glasbenikov in posebej komentirane nastope za učence osnovnih šol. Učenci se je spominjajo kot vzorne pedagoginje z velikim smislom za red, disciplino in vztrajnost. Srečno roko je imela tudi pri izbiri pedagoškega kadra. Zlasti svojim mlajšim kolegom je bila tovariški mentor, saj jim je ob vsaki priliki izkazovala pozornost ob strokov-
■■■■1
Neža Maurer - pesnica, delavka In mati
Priznam, da mi je bilo težko, ko sem se odpravljala k njej na tale razgovor. Pred dnevi se je vrnila iz bolnišnice, izčrpana po operaciji. Pred tremi leti, ko ji je umrl mož, je padlo vse breme družine na njena ramena. Kot drobna mravlja se je še močneje zagrizla v svoje novinarsko delo, neopazna za ljudi, velika v prikritem trpljenju in močna v svojih pesmih, ki jih pošilja med ljudi.
Izdala je že dve samostojni zbirki pesmi in sodelovala v knjigi „Sončne statve". Po pripovedi starih borcev je napisala knjigo „Kurirji“, za katero je bila tudi nagrajena. Letos pa bo izšla pri založbi „Obzorja“ že njena tretja knjiga pesmi, napisanih ob moževi smrti. Iz te zbirke je tudi naslednja pesem.
Samo z enim očesom gledam, samo z enim ušesom poslušam,
Srce zastaja, ker ga je samo pol.
Hodim po ulicah, govorim, pišem in delam, kot bi bila cel človek. Pa je samo polovica .,.
Čez pol preklano telo je boleče, čez pol preklana duša je boječa.
Utrgam zlat regratov cvet in ga pretrgam čez pol; pol zame, pol zanj, ki ga ni.
Obe polovici venita.
Ena v vazi, druga na tleh poleg nje ...
Sprejela me je v velikem črnem gugalniku, zavita do vratu. Njena soba je prava podoba zavetišča pesnika, ki išče pozabljenje in samoto med knjigami, pesmimi, svojim pisateljskim delom in materinstvom.
Vprašala sem jo kar naravnost: „Kdo si, tovarišica Neža, in od kod? “
Odgovorila mi je v verzih:
„Ne vem, kdo sem, ne kakšna sem. Vsak, ki me sreča, me ustvarja po svoje."
Po vojni je študirala v skoraj nemogočih razmerah. Mati, kmečka dninarica, ji ni mogla pomagati z denarjem. Podnevi je delala, ponoči študirala in napravila učiteljišče. Kot učiteljica je službovala v Črnem vrhu nad Idrijo, poleg tega pa redno opravljala izpite na univerzi in končala slavistiko. Potem je začela s trdim novinarskim kruhom: najprej pri Radiu, kasneje pri Kmečkem glasu in pristala pri Prosvetnem delavcu kot glavna urednica.
Zastavila sem ji nekam čudno vprašanje: „Kako uspeti v življenju? “
„če hočeš uspeti, svojih sklepov in obljub nikoli ne odlagaj na tuja ramena. Lahko si le oddahneš, da kasneje laže poprimeš pri delu."
„In kakšen je tvoj odnos do ljudi? “
„Bojim se takih, ki imajo preveč prostega časa. Za mladega človeka je najteže, biti odvisen od takih povprečnežev. Kitajski pregovor pravi: Učenje brez razmišljanja je prazno, razmišljanje brez učenja nevarno."
„Velja to tudi za našo sodobno umetnost? “
„Menim, da je sodobna umetnost ogledalo našega časa. Več dobrega
lahko napraviš z drobno, z občutkom napisano otroško pesmico, kot z grozljivimi podobami, ki jim nekateri pravijo umetnost. Ti umetniki le še hlastajo za zrakom, ne morejo pa več trezno misliti. Ne razumem tega, zakaj je pisateljevo delo v današnji družbi tako malo cenjeno. Vsak dan prebiramo v časopisih in televiziji obširne vesti o zločinih in pobijanju, o pisateljih pa le redko zasledimo kako vrstico. Kot bi se hoteli ponašati z umazanijo, ki naj bi bila prikrita. Od vsega kiča na svetu najteže prenašam ponarejena čustva."
„Kakšen je po tvoje dober človek, poštenjak? “
„Tisti, ki nekaj napravi ne samo zase in svojo okolico, pač pa živi za skupnost, je dober državljan in del človeštva. Človek, ki mi je to rekel, me je prepričal o tej resnici."
Svoj pogovor sem okrenila drugam. „Kaj pa meniš o športu in rekreaciji? “
„To večno govoričenje o tem! Zakaj sekanja drv in grabljenja sena pri ostarelih kmetih nihče ne omenja kot rekreacijo? Koliko bi lahko pripomogli tisti, ki ne vedo kam s prostim časom. Toda časopisi in TV priporočajo le šport in zabavo, na pomoč nemočnim se nihče ne spomni."
„Malce pikra si, kajne? Kaj misliš potem o našem nelikvidnem gospodarstvu in posledicah, kijih že občutimo? “
..Pravijo, da se učimo na lastnih napakah. Ljudski pregovor pa pravi, da je ljubčkov denar lahko zapravljati, na svojega pa ženska skrbno pazi. Začeti bi morali pri najnižjih in najvišjih hkrati. Na tisoče hektarov zemlje, ki jo je preraslo grmovje in plevel, je treba rešiti pred propadom in poklicati na odgovornost tiste, ki so to zagrešili, brez izjeme na položaj. Tudi to je po moje bistvo svobode. Mislim, da vem, kako je nastala „Tisoč in ena noč". Iz strahu pred smrtjo! Tudi naša svoboda je nastala iz neizčrpnega vira iznajdljivosti v strahu pred uničenjem naroda. Stiska uničuje posameznike in združuje ljudstva."
„Kako presojaš vojne, ki pretresajo svet? “
..Ameriški fanatiki so prepričani, da rešujejo svet. Te dni sem videla na TV dober izrek: Nasilje je vedno zmagovito, dokler ne naleti na še večje nasilje."
Spet sem preokrenila najin nepovezan pogovor.
„Zakaj je zadnje čase v našem političnem življenju vse manj žensk? “
„Stare prekaljene borke se umikajo v pokoj, mladim dekletom pa dan za dnem po vseh javnih občilih vtepavajo v glavo, da je le seks edino zveličanje ženske. Moški, tudi tisti pametni, nadarjeni in napredni, imajo raje žensko ob sebi v postelji kot na vodilnem položaju. V politiki pa jih prav lahko pogrešajo, ker so jih sami pomehkužili. Tako mnenje je najboljše uspavalno sredstvo ženskam, da požabljajo enakopravnost, pridobljeno v revoluciji. Naše žene so preobremenjene in preutrujene, z enakopravnostjo pod narekovajem, v skrbeh za ljubi vsakdan svoje družine. Moja enakopravnost me je stala zdravje. Služba, odgovornost do nje in družina brez očeta, ponoči pisanje. Za spanje nimam časa. To spoznanje odgovornosti je moja edina lastnina, do katere nima nihče dostopa."
„In kaj si želiš vnaprej? “
,.Imeti moč živeti samostojno in samotno življenje brez graje in pohval. In zdravje, zdravje vsaj toliko časa, dokler ne spravim svojih otrok do kruha."
,.Hvala, Neža in oprosti, ker sem pobrskala po tvojem ranjenem srcu!
MINKA KRVINA, Brezje pri Dobrovi
nem in pedagoškem-metodičnem izpopolnjevanju. Ni tedaj slučaj, da je v takem delovnem vzdušju doživela glasbena šola Vič-Rudnik vzpon, ki je še danes zapažen v občini, v mestu, na podeželju in v republiki.
Prof. Milena Štrukelj-Verbičeva je bila rojena dne 23. marca 1903. leta v Postojni. Glasbo je študirala na ljubljanskem konservatoriju in diplomirala na Akademiji za glasbo, na oddelku za solopetje. Kot solistka in pevka v zboru Glabene Matice je mnogo nastopala doma in v tujini.
Razstava grafik^ v naši občini
Starejši ljubitelji opeme glasbe se je še danes spominjajo iz vlor
spominjajo iz vloge Marte, Evgena d’ Alberta opere ,.Nižava". Njen dramatični sopran pa je zamrl, ko je izgubila ljubljenega soproga. Tedaj se je z vsem srcem posvetila pedagoškemu delu. 2e kot študentka je poučevala solopetje v Celju in pozneje glasbcno-teoretične predmete in klavir na šoli Glasbene Matice in nato na glasbeni šoli Center. Ko je ustanovil leta 1949 tedanji Rajon IV Vič glasbeno šolo, je postala prva ravnateljica te šole in jo je uspešno vodila 10 let, do upokojitve.
Prof. Mileni Strukelj-Verbičevi iskreno čestitajo ob jubileju bivši učenci, kolegi in vsi, ki so poznali njeno umetniško delo in delo na področju glasbene vzgoje!
CVETKO BUDKOVIČ
Mestna zveza kulturno Pr0S^v ? organizacij si prizadeva za kulturnega življenja tudi na n® « rih doslej manj obravnava*1"!. r dročjih. Tako tudi za mn"®5 likovno vzgojo. V ta namen 0° £ z dvema potujočima razstava!" no obiskovala krajevne organ"",-in delovne kolektive po oni" vseh petih ljubljanskih občin >" po naši.
Kot prvo takšno razstavo)* pravila prikaz grafičnih listov, demskih slikaijev, zakoncev Z"* ) Golob in Bogdana Borčiča.' stava ne prikazuje le grafik, n’"' tudi postopek, ki vodi od avt"* c ideje preko skic, risb do gr*v^ I ter odtiskovanja. Tematsko ’ 1 majo Borčičeve grafike svet ,^j » ob kontrastu s svetom ichniM ' grafikami Zdenke Golob paf r jemo v nekoliko eksotično o"" i -njeno doživljanje bosansko ' Jj: 2 govskega sveta islamske ku* Razstavo je strokovno pripor Ivan Sedej, otvoritev pa je b"8 marca v občini Bežigrad.
Vabimo organizacije ZKPO’ jevne in družbene organizacij . delovne kolektive, da prijavi)0 želje po obisku te potujoče t"*"
pri občinski zvezi
potujo
ZKPO.
Rubrika starejših občanov
OBČINSKI ODBOR DU LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
obvešča upokojence, da so po novem pokojninskem zakonu upravičeni do povišanja svojih pokojnin, če ima upokojenec(ka) ob upokojitvi prekoračeno za pokojnino šteto delovno dobo nad 40 let (moški), oziroma 35 let (ženske), bord NOV pa pred 9. 9. 1943 nad 35 let (borci), oziroma 30 let (borke) pokojninske dobe. Upravičenci lahko zahtevajo, da se jim pokojnina poveča za vsako leto po izpolnitvi navedene pokojninske dobe za 1 odstotek, skupaj pa največ za 5 odstotkov od 1.1. 1973.
Upokojenci(ke) morajo izpolniti obrazec, ki ga dobijo pri Zavodu za socialno zavarovanje in ga na zavodu oddajo do 30. junija 1973. S tem se jim izplača povišek pokojnine od 1. 1. 1973. Če se vloži zahtevek po 30. juniju, je upravičenost zahtevka do poviška pokojnine šele naslednji mesec.
Upokojenci(ke), ki prejemajo nepopolno starostno pokojnino na podlagi za pokojnino štete delovne dobe, so doslej prejemali pokojnino v odstotkih za polno dovršena leta, upoštevala pa se ni nad 6 mesecev dosežena delovna doba, ki je bila navedena v prvotni upokojitveni odločbi. Novi pokojninski zakon pa določa, da se nad 6 mesecev priznana delovna doba tudi upošteva pri odmeri pokojnine in to v višini 1%.
članarina 1000 S-dinarjev, nina pa 3000 S-din. Za Posl. v znesku 63.000 S-din se la*1 I varujejo le tisti člani, ki še "J polnili sedemdeseto leto * Članarina in posmrtnina s® plačata v dveh obrokih letno-
UGODNOSTI ZA ČU»
1.	Vsa pojasnila pravnega 24
o pokojninskih zadevah daj* c društva vsako sredo od jIj * ure v društveni pisarni član ^ tov. Cotič.	.jjj
2.	Okrevanja potrebnim ^
so v času od 1. 4. do 30. 6- ^
1973, na ^ ^
9. do 30. 10. w,., domovi upokojencev v Iz°® p '"ij ranu. V času od 1. 4. do 30. J; 1. 9. do 30. 10. je upokojuj minimalno pokojnino m ^ čarjem omogočen dopust v ^ Piranu s 50 % regresom. p C.
3.	Člani se lahko P0®.^ tudi ugodnosti okrevanja v Rogaški Slatini.
4.	Člani lahko dobijo s P ^ .
R*P ia! v
S
ODBOR DU PODRUŽNICE VIČ
je ob zaključku leta 1972 pregledal kartoteko svojih članov in ugotovil, da še 90 upokojencev ni poravnalo članarine in prispevka za posmrtnino kljub temu, da so bili prizadeti že pismeno obveščeni. Prosimo jih, da čimprej izvršc svojo obveznost, že zaradi posmrtnine, ki znaša 63.000 S-din. Po določilih ugasne posmrtnina, če ni poravnana konec leta.
Uradne ure so v društveni pisarni vsak ponedeljek in torek dopoldne od 9. do 12. ure, vsako sredo in petek popoldne od 15. do 18. ure.
Vse naše ostarele upokojene občane vabimo, da pristopijo kot člani v naše društvo, saj znaša letna
vanjem odbora pri j,,, odboru posojilo za ozimni*0 ^ N-din, brezobrestno na 10 0 J>1
5.	Pomoči potrebnim 0 ^
odbor društva tudi denam0' ! v gotovini	r
6.	Člani imajo pri SN ,
abonmajski popust. Ista ul tudi pri MGL.	,.vo I1
7.	S stanovanji pa dri*,) kler ne bo sezidan predv*0® „ upokojencev v Trnovem)
la8a-	. nai
Te naštete ugodnosti prečitajte in prišli boste u° ^ ka, da se splača pristopi11 k j 'le V, "d
NASA KOMUN^J J
upokojencev.
Glasilo občinske	k
SZDL Ljubljana-Vič-R0^,/) 'n haja mesečno. Urejata ižjjiii J ski svet - častni	l*8
p Vidmar - in ure0n„	"
Josip Vidmar - in bor: Milovan Dimitrič, mfr r"* 'ti
Ilnhiiin Slnvn	B&, in ^'
Habjan, Slavo Kobe, Bi0*, šič in Sandi Sitar (glavn1.^» sv i urednik). U Ljubljana, Ti 20-728, tekoči
govorni urednik). Ure,.nB^ii
50103-678-51173. B vračamo. Tiska
Ljudske pravice v Lju
bij*0!
\
ZAVNA POT OD BESED IH PROGRAMOV DO DEJANJ
Jemalo konkretni za akcijo
”^/73 - prelomnica v telesni kulturi", „Ustanavljamo telesnokulturno skupnost občine" in še več ug>n problemskih člankov v minulih številkah „Naše komune" kaže na našo „težko sapo" v izpolnje-nJu obveznosti, ki izhajajo iz naslova in razprav o stanju v telesni kulturi pri nas v občini in Sloveniji.
Iniciativni odbor za ustanovitev ^no-kulturne skupnosti v občini začetega dela ne more nadalje-7, i r t>? predlog zakona o teles-PltUmih skupnostih šele v pri-mesecu v obravnavi na seji 'aNiškega zbora skupščine SRS Ir to kaj verjetno v usklajevalnem 5I0Pku med omenjenim zborom iposvetno kulturnim zborom
TaV SRS’ Skratka- še nespre-zakon kot tudi javna razprava o 2 'zvršnega odbora RK SZDL «■» .me-n^e’ »Nekateri aktualni pro-"J11 telesne kulture v Sloveniji", odlašata ustanovitev telesno-|rc ““tee skupnosti v občini.
Aj J: “teenjenih tezah je bila skli-nf ^bruarja tudi v občini jav-m.Zp,r£va- SkUcatelju OBK SZDL ivi j R Ljubljana Vič-Rudnik je ™ doseči le pičlo udeležbo, vse-i b« Pa dokaj tehtno razpravo v |(| fVoru s tov. Rajkom Sugma-a' pomočnikom republiškega Ra, a z? Prosveto in kulturo. SJPzavljavci so dokaj ugodno vet cZ Pnst0P RK SZDL Slovenije
ih len *>a 50 bili izraženi pomisleki v nBSs .-Skromne konkretnosti tez ° nrai!!?.^PrašIjivosti glede možnosti Z f^bčno izpeljavo.
^bujejo področje rekrea-
bolj smotrno ustvarjati možnosti za redno rekreacijsko dejavnost delovnega človeka. Ali v okviru delovne organizacije ali v krajevni skupnosti, kjer delovni človek pretežni del prostega časa preživi. K dvigu stopnje razvitosti telesne kulture delavcev bi prav gotovo prispevala smotrnejša uporaba sredstev delovnih organizacij, ki jih namenjajo za razne „... ideje" namesto za oplajenje skromnih sredstev temeljnih telesno vzgojnih in športnih organizacij v krajevnih skupnostih.
V	tezah bi bila nujno potrebna prisotnost JLA z njenimi možnostmi v telesno-kulturnem osveščanju mladine s ciljem, dvigniti obrambno sposobnost v pripravah na splošni ljudski odpor.
Vzgojni moment in možnosti, ki jih nudi prav področje telesno-kul-turnih dejavnosti za izpolnjevanje idejne naravnanosti mladega rodu, sta v tezah premalo poudarjena.
Problem profesionalizma po mnenju razpravljavcev zahteva pre'ciz-nejšo opredelitev nasproti ostalemu športnemu udejstvovanju naših občanov.
V	razpravi je bila prisotna tudi naslednja dilema; ali je res nujno, da se temeljne telesne kulturne skupnosti organizirajo v dvodomne skupščine? Ali ni amaterski delavec v katerikoli telesnovzgojni, športni ali
Občinsko prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu
4 Tekmovanja so se udeležili cicibani, pionirji in mladinci iz osmih viti 'noVr'ih šol. Prijavlje .... .........
Poe •—‘ ,v"- ■ Mjuvijemh je bilo sicer devet, štiri šole pa zaradi slabih t I5n°jev za smučanje ekip sploh niso prijavile. Na startni listi je bilo $1 i(er Solarjev, vendar seje po smučišču spustilo le 120 udeležencev, jjt nej,se tekmovalci iz osnovne šole Oskar Kovačič, ki je imela najštcvil-Prijavo, tekme iz neznanega razloga niso udeležili. Prvotno bi M 0 biti tekmovanje v Mojstrani, pa ga je organizator odpovedal Čj/;1, žilnega nenadnega sneženja. Sedaj je bilo tekmovanje na jlfl ^U> kier sn hUp. Sft nooHnp.	m^mprp TnHi vrpmp ip bilo
lila kjer ponavadi vladata trema in starterjev glas.
ulji izjpfi U’ kjer so bile še ugodne snežne razmere. Tudi vreme je bilo st bno, kar je seveda vplivalo na zelo sproščeno vzdušje tudi na kjer ponavadi vladata trema in starterjev glas.
.. eteslalom je imel 25 vratič in je bil postavljen na vsej dolžini 500
Rlefr	11 lmel vrallc ln Je 011 postavljen na vsej aoizini ouu
g l p0mrov Pregledno in tekoče. Tudi sneg se ni ojužil, kar je tudi pri-,(je £"">8lo majhnemu številu diskvalificiranih. Za cicibane in mlajše g S j*fke je bila proga krajša. Po tekmovanju so tekmovalci in njihovi 4 Hitr 1 Okoristili prelep sončen in topel dan za prosto smučanje, lin h° 80 ^ P?raz8ubili po prostranih smučiščih, kajti bil je delavnik doir,ref 0blcgjne gneče. Razglasitev rezultatov, ki je bila pred odho-iftetie Omov’.j® bila kar majhna svečanost. Zmagovalci ter drugo in Uvrščeni so prejeli medalje, ki so j im jih podelili v imenu organi-
■	Ej,'OgZTK Vič-Rudnik njihovi predavatelji telesne vzgoje.
■	terflf0 l>rvo mesto je osvojila šola Bičevje, ki je imela v vsaki kate-
VsaJ po' enega predstavnika, kar so predpisovale propozicije
i p 'Van)a-
| Aleni.Zu tati: cicibani: 1. Crnek Dejan, Vič, 0:31,3; cicibanke: 1. Pirc I UH. n*’ ®i.^eyje. 0:29,0; ml. pionirke: 1. Podlogar Darja, Vič, 0:28,8; IAtile	' ^-‘“ha Sandi, Dobrova, 0:39,0; st. pioniiji: 1. Mislej
lll^l ttii mlair6^.®' 0:^3,0; st. pionirke: 1. Pokom Dada, Bičevje, 0:46,8; ara. Bičevje, 0:47,6.
g ^ teladmci:T^jnIk &o Trnovo O:4rormr miad.nke' l!
J. GERKMAN
sko prvenstvo kolesarski trim
Šahu
z®* 24
^	j® bilo v osnovni šoli
a e|ežiln msko prvenstvo v šahu. *® 8a je 16 centralnih in NeiQvai osnovnih šol, tako da
180 mladih šahi-
in
if ^ _____^
i ii ^irke^S^ naslednje šole: mlajše % t' sta»'sevi®’ Škofljica, Brezo-^Sci ^5!.. Pionirke:	Horjul,
^ S in kpfljica; mlajši pionirji: d^^itji:	®>^evje, Ig; starejši
, P° in ®l1ke Lašče, Zavod za af)^bovidno mladino, o. š. jol’1
j^arji Krima 0 Prestopili k Akademiku
d P^k, LjOvnikom se počasi toda vztrajno razvija majhen športni ' J > kako ^orožujc športnike tega območja v nekaj športnih klubih, (jv *a{e|j 2 Pred tremi leti so največji navdušenci bivšega KRIMA zopet li i-JPovedo1131' 0!3 s®bi mladino in amaterske strokovne kadre. Veliko t« j	, v.ani in truda je bilo potrebno, da so dosegli raven, ki jo
ni i J0(U v^ tako tekmovalci kot trenerji.
11 .Cv * ®P° ima enkrat tudi svoj konec in tako je 21 tekmo-li,ekistriran^®arskega kluba spoznalo, daje drugje še lepše. Od 28 I ji? ^ojtir,3' tekmovalcev jih je ostalo le 7 in klub se je znašel zopet J o1, nov " Zaietku. Seveda bodo kljub vsemu zopet zagrabili in vzgo-J la?ibni ki, .za,° da ljudje spoznajo, da njiliovo delo ni zaman. 1 i^ko	in klubi na periferiji pač nimajo toliko sredstev, da bi
/■ s,tezna ali kvaliteto, ki so jo sami vzgojili. Nekateri bodo rekli: J CjteČ, (.2 ^goja. Nekdo bo pa dejal, da je vsaka vzgoja smučarja li{ *ev tak t? ta smu^a v kratkih hlačah in po lastnih podplatih. Za loi'6 tešitvU' r P°dobnih problemov so bile doslej predlagane raz-lrt SŠnr»?' na °d njih je vsekakor relacija šolska telesna vzgoja, Vsv^ali rkna druitva. manjši klubi in ..veliki mestni" klubi, ki bi ■ m tilrt'*9 diha •a*'tet0‘ Vse *®P° 'n Prav’ t0lla dajmo tudi vsem zraka H neus-,^® in ne tako kot doslej, ko ves zrak podihajo uspešni in if ^dsSV.naši športniki".
'n ,la) bi i.ji- 5P°rtnega društva KRIM Franc Virens se strinja s tem, i/ Sh,t'9ni »n. > .tovarna za tekmovalce, in nastavlja še drugo lice: pridite (t? CŽa todelov*1 kakSnc mbite, kako jih naj pripravimo? Navdušeni
(le?0Je. krivda? Sredstva, ki jih dobijo osnovne organizacije za M in ^hjskem dmfbena, torej vseh nas. Skupini, ki je zrasla na svojem ? 1 '•i h'*®s'alorr,Prostoru in k> s> jc sama ustvarila osnovne pogoje: smuk Mik1 Ostala »Ptog0 ter skakalnico na Golovcu, nismo nudili toliko, o° po ^^1. Razbdi smo jo in tako zgubili večino njih, saj sc
eni praksi le nekaj vživelo v novo sredino.
J. Gerkman
rekreacijski dejavnosti tudi delavec, ki je odgovoren za trošenje sredstev oziroma dehtev viška ustvarjene vrednosti v svoji delovni organizaciji, hkrati v enaki meri odgovoren za smotrno uporabo teh sredstev preko skupščine predvidene interne skupnosti? Zakaj je potem potrebna umetna delitev skupščine v skupnosti, v zbor delegatov TOZD in zbor nosilcev telesno-kulturne dejavnosti?
Glede izboljšanja gmotnih možnosti na telesno-kulturnem področju je pa nujno čimprej sprejeti zakon o financiranju, če hočemo napraviti odločilne premike oziroma če hočemo preiti od besed k dejanjem.
Bine Lenaršič
Šah je v naši občini priljubljena oblika razvedrilne dejavnosti. Takole so se nad šahovnicami zamislili šahisti Komunalnega podjetja Vič in Veletrgovine Mercator.
SKUPŠČINA OBČINSKEGA STRELSKEGA ODBORA
Najprej množičnost, zatem kvaliteta
Prijateljem Naše komune moramo sporočiti, da smo upoštevali nasvet bralca našega lista, da bi se povezali s Kolesarsko zvezo, ki naj bi prispevala k naši akciji za ureditev Trim kolesarske steze na Vrhniko moralno pomoč. To zvezo smo iskali, vendar se je izkazalo, da ta organizacija, ki ima sicer svoje prostore na Bregu št. 2, nima vodstva. Na Zvezi za telesno kulturo smo izvedeli, da bo to vprašanje kmalu rešeno in upajmo, da bomo do prihodnjega meseca že vedeli za njihovo stališče do naše akcije. Povprašali smo tudi predsednika občinske skupščine Vrhnika, ki nam je obljubil, da nam bo v kratkem poslal o tem pismeno sporočilo o njihovih pogledih na našo akcijo.
Občinski strelski odbor je imel 23. februarja 1973 prvo redno letno skupščino. Skupščini je poleg gostov - predsednika občinskega odbora ZZB NQV, predsednika občinske konference SZDL, predstavnika občinskega odbora ZRVS in predstavnice Strelske zveze Slovenije - prisostvovalo 35 delegatov, izvoljenih na občnih zborih strelskih družin. Iz vsebinsko zelo bogatih poročil predsednika tov. Reška in tehničnega sekretarja tov. Kejžarja so bili razvidni precejšnji uspehi, nakazane pa so bile tudi pomanjkljivosti in napake. Ob svoji ustanovitvi pred enim letom je družina imela tri strelske družine. Med letom pa je odbor s pomočjo rezervnih vojaških starešin ustanovil tri nove družine, tako da je danes v občini Vič-Rudnik šest strelskih družin, v katerih je vpisanih 595 članov. V mandatni dobi 1972-1973 je bilo sedem občinskih tekmovanj. Med najuspešnejšimi takmovalci v občini z MK orožjem je bil Jani Mrkun in mladinska ekipa SD Krim. Poleg omenjenih tekmovanj so naši tekmovalci nastopili kot posamezniki na več republiških in državnih prvenstvih. Bilo je 118 nastopov posameznikov. Glede na dosežene razultate z MK puško je bila mladinska ekipa SD Krim med najuspešnejšimi v Sloveniji. V počastitev raznih praznikov ali obletnic so SD organizirale 13 priložnostnih tekmovanj, kjer pa je imela največ uspeha SD „Rajko Škapin", predvsem glede množičnosti ter tudi dokaj visoke kvalitete strelcev. Raznih prijateljskih dvobojev ekip pa je bilo v letu 1972 47.
Veliko zaslug za poživitev strelskega športa v naši občini ima tudi predsednik občine Vič-Rudnik ing. Slavko Korbar osebno, saj ni samo spodbujal ustanovitve občinskega strelskega odbora, temveč je tudi finančno pripomogel k takemu uspehu. Diskusija delegatov je nakazala, da je osnovni problem, s katerim se ubadajo družine, pomanjkanje strelnega orožja vseh vrst, predvsem pa serijskega zračnega orožja za osnovni razvoj dejavnosti, manjka pa tudi preciznega orožja, oziroma orožja proste izbire za razvoj vrhunskega športa. Zračnih pušk na našem trgu sploh ni, ker jih „Crvena zastava" že nekaj let ne izdeluje zaradi ..nerentabilnosti" proizvodnje. Izražena je bila tudi želja po tesnejšem sodelovanju z drugimi družbeno političnimi organizacijami, predvsem ZRVS in ZMS ter tudi z vodstvi osnovnih šol in tudi želja po večji propagandi strelskega športa.
Ob koncu skupščine je predstavnica SZ Slovenije tov. Mitijeva podelila diplome SZS za dosežene
v Sloveniji, strelskemu odboru Vič-Rudnik, Antonu Bezjaku, predsedniku SD „Rajko Škapin", Ivu Skuku, sedanjemu blagajniku in članu odbora SD „Rajko Škapin", Ladu Kejžarju, tehničnemu sekretarju občinskega strelskega odbora in SD „Rajko Škapin" ter SD „Rajko Škapin" za dolgoletni obstoj družine ter priznanje republiške zveze za telesno kulturo Stanetu Galiču za uspehe na področju športa.
Skupščino smo zaključili z izvolitvijo novega občinskega odbora in predsednika odbora. Na željo vseh pristojnih je prevzel za še eno mandatno dobo funkcijo predsednika Janez Rešek.
TATJANA JAPELJ
Aktiv komunistov v Š. D. Podpeč-Preserje
V športnem društvu Podpeč-Preserje imamo precej komunistov v organih upravljanja in tudi v vrstah aktivnih tekmovalcev. Kljub temu lahko rečemo, da v dosedanjem delu ni bilo nekega organiziranega nastopa komunistov pri reševanju žgočih problemov v SD. Zato smo sredi februarja ustanovili aktiv komunistov, ki naj bi predstavljal možnost za dogovarjanje o konkretnih akcijah. Za sekretarja aktiva je bil izvoljen Franci Zalar. Aktiv ugotavlja, da so že na začetku delovanja SD nastale določene težave, predvsem lahko opazimo premalo posluha pri tistih, ki bi morali zagotoviti vsaj minimalne materialne možnosti za delovanje društva. V celoti sprejemamo delovni program ObZTK Vič-Rudnik, zlasti se pa zavzemamo za boljšo izkoriščenost obstoječih objektov, za dvig ravni samoupravljanja ter dvig vzgojnega momenta pri športnikih. SD naj bi tako kot doslej še nadalje skrbelo predvsem za množičnost in rekreacijo ter povečalo sodelovanje z drugimi športnimi organizacijami in društvi. Posebno mesto ima delo z najmlajšimi. Pri tem gre vsa pohvala namiznoteniški sekciji, ki se je usmerila predvsem na delo s pionirji. Ugotavljamo tudi, da bi bila primerna povezava strelske družine z odborom za SLO pri KS.
Upamo, da bo telesna kultura v Podpeči in Preserju dobila mesto in vlogo, kot jo po svoji pomembnosti zasluži.
ZALAR IVAN
ASI tudi skozi našo občino
Mesto Ljubljana, edino v Jugoslaviji in Evropi, je bilo odlikovano z odličjem Narodnega heroja. To najvišje odličje nosi v svojih nedrih burno zgodovino boja za svobodo in pravice, boja za lepši čas. Občani mesta Ljubljane se zavedamo odličja in sklenili smo, da ob žici okupirane Ljubljane uredimo Alejo spominov in tovarištva. Ne želimo postaviti le spomenika, želimo obuditi partizanske tradicije in negovati cilje NOB. Aleja spominov in tovarištva, 6 m široka popeskana steza, obdana z drevjem, bo namenjena rekreaciji občanov mesta Ljubljane.
MK ZMS Ljubljana je s projektanti idejnega projekta AST uspela 'praviti vse, da bomo lahko leta
Športne vesti
pri pr: 1975
novno skličemo politični aktiv, kjer je potrebno sprejeti stališče o realizaciji projekta v naši občini.
Na tej skupni seji bomo mladinci predložili tudi akcijski program, predvsem pa se bomo orientirali na dve veliki akciji kot sta zaključna prireditev Vičiade, v okviru katere tekmujejo vsi aktivi in 6-dnevni pohod po poteh partizanskih zmag in obeležij, ki je bil predlagan že v javni razpravi. Ob teh dveh akcijah pričakujemo in potrebujemo moralno in materialno pomoč vseh družbenopolitičnih organizacij.
VESNA STRAJN predsednica za mladinske aktive v KS
PRVA TEKMOVANJA DIVJEV0DAŠEV
Kajakaši in kanuisti Kajak kanu kluba LBD so se udeležili že dveh tekmovanj v spustu na reki SavL Prvo tekmovanje je bilo kombinacija spusta od Medvod do Tacna in atletskega krosa ob obrežju Save.
V	kategoriji kajakov enosedov je zmagal Grašič, v kategoriji kanu dvosedov pa Mali in Svetek vsi LBD. Edino med kanu enosedi je zmagal zagrebški kajakaš Milenkovič.
Že na drugem tekmovanju, v spustu od Tacna do Ježice, ki ga je organiziralo LBD, so bOa nekatera presenečenja. Med kajakaši je zmagal Matakovič iz Zagreba, Grašič pa je bil šele tretji. Kanu dvosede sta zopet premagala Mali in Svetek. Tudi v kategoriji enosedežnih kanujev je ponovil uspeh Zagrebčan Milenkovič. Ker so bile na drugi tekmi zastopane tudi kategorije mladincev in ženski kajak, ki so bili na prvi tekmi pridruženi članom, so kajakaši in kanuisti LBD osvojili še dve prvi mesti in sicer je bila Kurnikova prva pri ženskah, Masle in Erjavec pa prva v konkurenci mladisnkih dvosedov.
G. J.
TRIJE NA REPUBLIŠKO PRVENSTVO
V	nedeljo, 4. 3. je bilo v prostorih strelske družine „Rajko Škapin" kvalifikacijsko občinsko tekmovanje za „Zlato puščico". Nastopilo je dvajset tekmovalcev, ki so na družinskih kvalifikacijah dosegli normo 320/400 krogov. Največ udeležencev je bilo iz družine „Rajko Škapin", izmed katerih sta dva tudi dosegla normo za republiško prvenstvo.
Prvi je bil Jani Mrkun iz SD Krim, drugi Vlado Kejžar iz SD „Rajko Škapin", tretji pa Dušan Paravinja tudi iz SD ,.Rajko Škapin". Norma za republiško prvenstvo je 525/600 krogov. Navedeno normo so dosegh ti trije tekmovalci, ki bodo zastopali našo občino na republiškem prvenstvu.
Želimo jim vso srečo in čim-boljšo uvrstitev.
T. J.
TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO
15. februarja 1973 je bilo na pobudo MA Rožna dolina in v prostorih strelske družine „Rajko Škapin" v študentskem naselju tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 5 mladinskih aktivov z 10 ekipami. Vsaka ekipa je štela 3 tekmovalce. Tekmovanja so se udeležili aktivi iz Podpeči-Preserje, Krim, Iška vas, Polhov Gradec ter Rožna dolina. Prvo mesto je zasedel MA Krim, drugo MA Rožna dolina in tretje tudi MA Rožna dolina. Med posamezniki je bil prvi Jani Mrkun iz MA Krim, drugi Franci Ambrožič iz MA Rožna dolina in tretji Andrej Zakrajšek iz MA Rožna dolina. Trije prvoplasirani aktivi in trije prvopla-sirani tekmovalci so prejeli spominske diplome. Prav tako se vsem MA pišejo točke na vsestranskem tekmovanju mladinskih aktivov -„VICIADI".
STRELIŠČE V PODPECI-PRESERJE
Pred kratkim so si strelci v Podpeči uredili strelišče za zračno puško. Vso opremo so izdelali v Obrtnem podjetju Podpeč, zelo hitro in tudi kvalitetno. Za samo montažo in ureditev prostora so strelci žrtvovali nekaj prostega časa ter tako medili strelišče. Pripravili so tudi že prvo klubsko tekmovanje, na katerem je bilo doseženih nekaj razveseljivih
75, ob 30Tetnici osvoboditve, organizirali prvi maratonski tek po stezi AST.
Projekt je bil razstavljen tudi na TSSS teden dni, 8. marca pa je bil ogled za vse mladince in politični aktiv občine. Po razstavi je bil predviden razgovor o realizaciji projekta na našem terenu, žal pa udeležbe s strani občinskega vodstva ni bilo. Razgovor je potekal le med projektanti in mladinci, kjer smo sklenili, da v najkrajšem času v ta namen po-
ZADNJA VEST IZ PROGRAMSKO ŠTUDIJSKEGA CENTRA CESTNEGA SKLADA SRS
Pripravljalna dela na trasi odseka avto ceste Vrhnika-Ljub-Ijana so že v teku. Predvidoma bo cesta izgrajena v dveh letih. V času gradnje bodo koristili na posameznih odsekih obstoječo traso železniške proge Brezovica - Vrhnika za pomožno cesto.
Predvideno stanje pa nas postavi v položaj, da za ta čas prekinemo z akcijo ..Kolesarska TRIM steza Ljubljana - Vrhnika". Vsem ljubiteljem tovrstne rekreacije pa priporočamo na-daljne sodelovanje preko našega glasila z novimi predlogi.
B.L.
rezultatov. V načrtu imajo še ureditev klubske sobe, za katero imajo že nekaj sredstev, nekaj pa jih bodo dobili od občinske strelske zveze, razen tega pričakujejo tudi pomoč delovnih organizacij, kot jo je doslej nudilo Obrtno podjetje Podpeč. Ob strani pa ne bi smele ostati druž-beno-politične organizacije.
IVAN ZALAR
ROKOMET
Tudi rokometna sezona se je začela. Start spomladanskega dela v vseh Ugah je bil zadnjo soboto v marcu.
Rokometaši Mokerca, člani ljubljanske rokometne cone, so poskušali zimski odmor kar najbolje izkoristiti.
Poleg rednih treningov so se udeležili tudi letošnjega tradicionalnega odprtega zimskega prvenstva v rokometu. Kot je znano, so igralci Mokerca zasedli odlično tretje mesto in zapustili zelo dober vtis.
Tudi po končanem zimskem prvenstvu igralci trenerja Franca Jakše niso mirovali. Redno, in sicer trikrat na teden so se udeleževali treningov, poleg tega pa so odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem.
Po jesenskem delu prvenstva v LRC je ekipa Mokerca na drugem mestu s petimi točkami zaostanka za vodečim Kamnikom. Trener Mokerca Franc Jakša je pred začetkom spomladanskega dela prvenstva dejal:
„Dobro smo pripravljeni in upam, da bomo obdržali drugo mesto. Vse bo odvisno od starta. Če bomo v prvih štirih kolih zmagali, nam drugega mesta ne more nihče odvzeti -še več, povečale bi se možnosti za osvojitev prvega mesta. Prednost petih točk prvoplasiranega Kamnika je sicer precejšnja, a se še nismo odpovedali morebitni borbi za vrh. Vendar pa bi tudi z osvojenim drugim mestom bil zelo zadovoljen."
V	pogovoru s trenerjem smo še izvedeli, da bo moštvo v glavnem sestavljeno iz zelo mladih igralcev, od katerih se tudi mnogo pričakuje. Sicer pa v ožji izbor prihajajo naslednji igralci: Meglič, Kmjaic, Debevc, M. Jakša, Smole, Bolha, D. Gabrijelčič, M. Grabijelčič, Železnik, Grum, Pucihar, Mavrič in Modic.
Omenimo naj še, da bo igrišče RK Mokerc v kratkem dobilo električno razsvetljavo, tako da bo večino tekem na njihovem igrišču v večernih urah.
NOGOMET
Odigrana so bila štiri kola spomladanskega dela prvenstva v II. zvezni nogometni ligi. Nogometaši Mercatorja z Viča so najprej na domačem igrišču izgubili z varaždinskim Var-teksom (0:1), nato pa so dvakrat remizirali - v Bosanskem Novem s Slobodo (2:2) in v Ljubljani z Jedin-stvom (2:2). Prvo zmago so zabeležili šele v svojem četrtem nastopu proti Segesti v Sisku (3:2).
Trenutno Mercator na prvenstveni tabhci zavzema osmo mesto z 20 osvojenimi točkami.
V	naslednjem kolu igrajo „beli“ z Viča doma s Šibenikom, nato pa gostujejo na Reki, kjer se bodo pomerili z istoimenskim moštvom.
KOŠARKA
Letošnje prvenstvo v 1. A republiški košarkarski ligi se bo začelo 21. aprila. Igralci Trnovega, ki bodo to sezono že tretjič nastopili v tej ligi, igrajo v prvem kolu proti Novoteksu v Novem mestu.
GIMNASTIKA
V	lendavski osnovni šoli Drago Lugarič je bil 3. marca tradicionalni, peti po vrsti „Pokal gimnastike". V moški konkurenci so nastopili vsi najboljši jugoslovanski telovadci razen državnega reprezentanta Janeza Brodnika, ki je poškodovan. Zmagal je Miloš Vratič iz Ljubljane, tekmovalec TVD Partizan Trnovo Milan Kunčič pa je bil odličen šesti. Njegov klubski tovariš Matjaž Koželj se je uvrstil na prav tako dobro 16. mesto.
N. ŠOŠTARIČ
Ižanska maškarada 73
Tako kot dolga leta doslej, je skozi Ig defilirala slavna kamela „Truska“ s svojim spremstvom arabskega porekla. Ta pisana kamelja druščina je zaželela ljudem veliko sreče ter dobre letine v prihajajoči pomladi, poletju, jeseni in zimi, vse tja do prihodnjega pusta, ko bo kamela zopet pozdravila svoje dobre prijatelje Ižance.
Ta tradicionalni sprevod je za vse občane, zlasti pa za mladino in otroke, vsako leto bolj privlačen. Gledalci se ne morejo ločiti in spremljajo sprevod vse od začetka pa do zaključka v mraku. Za preveč pogumne in celo nagajive otroke, ki se preveč približajo ,,Tru-ski“, pa poskrbi „Trajbarjev“ pomočnik.
V prihodnjem letu pa fantje iz Iga obljubljajo še lepšo in bolj organizirano tradicionalno prireditev ter že sedaj vabijo vse občane na ogled karavane naše lepe kamele ,,Truske“ v letu 1974.
JOŽE GREBENC
Grem, greš, gre — v kino
j FESTIVALI, BEOGRAD, KRATKI FILMI IN ...
Informacija: začel se je in tudi že končal letošnji jubilejni20. festi-j val jugoslovanskega kratkega in dokumentarnega filma. Brali smo v časnikih naslove: kriza kratkometražnika, pristranska žirija, zmagoslavje slovenskega deleža, domači kratki fUm - quo vadiš in tako naprej. Videli smo poprečje. Videli smo dosledno, logično (ja, logično!), obrtniško dognano jugoslovansko poprečje kratkega filma. Dobiček oblike, izguba teme. Nobenega zanesenjaštva, nobene filmske predrznosti, nobene avtorske zagrizenosti, nobene pametne in šarmantne objestnosti, nobene dobre in koristne teme v kratkem filmu. Nobenega koristnega iskanja in nobenega najdenja. Vse tako prekleto suho in sivo in dolgočasno in bedasto in vsakdanje in že stokrat videno in spoznano in vedeno. No, nemara sta oba Pogačnikova filma izven teh mučnih kategorij: bolj SLEDIM SONCU kot CUKRARNA. Prvi je radost gibanja, radost in poezija ustvarjalne montaže, veselje nad trenutkom. Drugi je meditativni filmski zapisek, ambiciozen v scenariju, a mu je pošla sapa. Vse ostalo slovensko je za pozabljenje. Za mir in penzijo.
IN KINO VIČ? - BO NOVA KOMUNA?
So rekli, da so s projektom pri koncu. Za novi kino Vič. Bili smo neotesani in kar naravnost vprašali: kdaj pa bo otvoritev? In so kar po vrsti rekali^najprej projekt. Potem statika. Potem stotisoč žegnov in pečatov od’gasilcev do gradbenega dovoljenja. Nakar razpis za izvajalca. Nakar dogovorjeni roki. In „realne možnosti*1. Pa nove cene (vsi kar poprek za vse računajo, da se bo podražilo) pa novi termini. In tako dalje. Vseeno: NOVI KINO VIC BO! Baje bo hit, če veste, kaj to pomeni. Kino za Slade. Za mlade. Živ. Živahen. Močnih odprtih, svetlih, agresivnih barv. Modeme arhitekture. Nenavaden. Mlad. In bo torej tudi filmski spored tak? Da bo sodoben, dražljiv in angažiran, pravijo pri Kinematografskem podjetju Ljubljana tisti, ki so za to plačani. Toliko bo tak, kolikor bo na voljo filmov, primernih za tako rabo. Filmov s Pesta, na priliko: MIMI KOVINAR, PRIMER MATTEL PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA, ZADNJA KINO PREDSTAVA in še veliko takih.
Sophia Loren v filmu „Mortadella“, ki bo na sporedu še ta mesec.
■
S
■
■
:
APRIL NA VIŠKEM PLATNU IN ŠE KJE
Španci so se poboljšal, vsaj v obrtnem smislu: svoje srčkane po-cukrane melodrame delajo vsaj za silo spodobno. Tokrat so po dolgem času vrgli na platno še vedno prikupno Sarito Montiel v filmu ZVEZDA VARIETEJA. Ameriški film DIAMANTNA DŽUNGLA razkaže dva naša dobra znanca: Jamesa Garnerja in Georga Kenne-dyja. Prvi je reklamni fotograf, ki pride z lepim ..modelom*' kar naravnost v džunglo, tam pa sreča nekega tipa, ki je Kennedy. Vmešajo se še diamanti in pustolovka je tu. Angleška igralka Susan-nah York (poznate jo kot izvrstno pisateljico) nastopa v angleškem thrillerju po lastni zgodbi PRIVIDI režiserja Altmanna. Gre za punco, ki je poročena, vendar pa se ji vselej kažejo nekakšni moški, ki z njo spijo, ona pa jih drugega za drugim ubija. Film je nastal lani in ga boste aprila že videli na Viču. Mehiški film LA GENERALA je - bi rekli - spektakel v stilu dobrih mehiških filmov. Fragment iz mehiške revolucije z nepozabno Mario Felix v glavni vlogi. Italijani so ponovno segli po tuji zgodovini in literaturi. Lotili so se filma MIHAIL STROGOV, znane ruske teme. Scenarist in režiser: Eri-prando Visconti. Tokrat je padlo jabolko daleč od drevesa. Igrajo John Philip Low, Mimcy Farmer in drugi. Pa še poprečni westem ZLATO IN MRHOVINARJI italijanske proizvodnje.
BOTER TUDI NA VIČU
Zdaj ima Ljubljana Botra. Marlona Branda. Ima ga tudi bližnji Trst, seveda v še bolj razvpitem in cenzuriranem filmu ZADNJI TANGO V PARIZU. No, Botra boste videli tudi na Viču. Zato naj se vam ne mudi v kino. Kmalu boste videli tudi V VRTINCU,
IN ŠE ZADNJA VEST
V teku so razgovori o pripravi koprodukcijskega dogovora za izdelavo celovečernega filma iz treh TV nadaljevank po Tavčarjevem „Cvetje v jeseni**. Partnerji dogovora so Vesna film, Kinematografsko podjetje Ljubljana in RTV.
M. L.
■ podjetje l
I____________

■
■
:


i
8
■
■
■
■
■
s
M
15
Tivoli in Rožnik — nacionalni park
Pred približno letom dni smo se na zboru volivcev v Rožni dolini izrekli za nedotakljivost Tivolija, našega osrednjega in edinega večjega parka na ožjem območju mesta Ljubljane. Odločno smo podprli stališče posvetovanja o varstvu okolja, ki je bilo maloprej v Ljubljani, in ki je zavrnilo vsako poseganje v škodo zelene površine tega parka, med drugim tudi, da bi tu zidali poslopje

in sploh zelenih površin v Ljubljani?
KULTURNO PREBUJANJE VICA
Večkrat smo že pisali o delu iniciativnega odbora, ki je bil ustanovljen lani, in sedaj lahko rečemo, da je 26-članski odbor kar pridno zavihal rokave, saj so prvi sadovi njihovih naporov za oživitev kulturne dejavnosti že tu. Pred časom se je njihovemu povabilu odzval moški zbor Dolomiti, računajo pa, da bodo še v letošnji sezoni priče predstavam lutkovnega gledališča ob sodelovanju z osnovno šolo Vič, kmalu pa bodo razpisali tudi avdicijo za igralsko družino, saj bi se viškim občanom (kulturno prosvetna dejavnost je bila skoraj zamrla) kaj kmalu radi predstavili tudi s svojimi predstavami. Seveda bodo tu še vedno predstave Mestnega gledališča ljubljanskega, s katerim so sklenili pogodbo do naslednje sezone 1973/74.
J. D.
DPD Svoboda — Vič, Ljubljana, Zavetiška 3 a, vabi občane, ki imajo veselje do igralstva, petja v zboru in dela z ročnimi lutkami, da se prijavijo na gornji naslov. Prijave sprejemamo vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure ali po telefonu št. 61-708.
Seminar
22. in 23. marca je bil v turističnem domu v Polhovem Gradcu seminar za organizatoijc in animatoijc kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah. V sodelovanju z Mestno sindikalno organizacijo ga je pripravila Zveza kulturno prosvetnih organizacij mesta Ljubljane, vodil pa tajnik Franc Debeljak. Seminarja se je udeležilo 20 ljudi, iz naše občine so bile zastopane TSŠ-strojni oddelek, Iskra-Horjul in tovarna ILIRIJA, kot predavatelja pasta nastopila tudi C. Budkovič in S. Sitar.
Seminar je posegel v dokaj neobdelano in zanemarjeno, a nadvse pomembno področje družbeno političnega dela, zato na njem pred udeleženci ni bilo mogoče razviti že ustaljenih in uspešnih modelov, ampak je šlo za skupno iskanje metod. Medsebojna izmenjava izkušenj in ugotovitev, da velja področju kulture povečana družbena skrb, sta navdala seminariste z optimizmom, s katerim se bodo ti podali na delo v svoje organizacije.
SaS
centralnega zimskega kopališča.
SR “
Skupnost za varstvo okolja ŠR Slovenije je utemeljevala to stališče prek člankov v dnevnem časopisju, in premnogi Ljubljančani so na ta ali oni način izrazili zaskrbljenost za zeleni del mesta, predvsem za Tivoli. Medtem je bilo večkrat shšati zahtevo, naj o Tivoliju in predvideni zidavi zimskega bazena v tem parku odločijo občani prek referenduma.
Leto se je zasukalo naokrog, spet smo se našh na zborih volivcev in pretresali finančni načrt mesta in občine za leto 1973. Med množico postavk je tudi izdatek za zimski bazen, ki bo v Tivoliju in bo (po sedanjih predračunih) stal 5 milijard 600 milijonov starih dinarjev. Sklep o financiranju te investicije je izglasovala mestna skupščina Ljubljane 15. junija 1972. S tem je bil končan dolgotrajni postopek od sprejetja generalnega urbanističnega načrta Ljubljane (1966) prek sklepa mestnega sveta o lokaciji bazena ob La-termanovem drevoredu v Tivoliju (1969) do tega akta.
Tivoli bo torej za športno dvorano z velikim parkiriščem in za železniško progo sprejel še tretjega gosta. Zelena površina bo za toliko manjša, zrak v parku slabši, avtomobilski hrup s parkirišča večji. Dolgo in težko pričakovano, prepotrebno zimsko kopališče se je tako pojavilo kot sovražni tekmec dragocenega in nenadomestljivega ljubljanskega parka, za katerega je mojster Plečnik že pred vojno predlagal, da ga oblast zaščiti Kot nacionalni park. Lahko ia bi izbrali tudi takšno lokacijo, da ii z bazenom in hortikulturno ureditvijo njegove okolice mesto pridobilo novo zeleno površino. Žal to stališče skupnosti za varstvo okolja med mestnimi odborniki ni našlo podpore. (Ob tem je treba omeniti, da nihče iz skupnosti za varstvo okolja ni bil zoper zimski bazen, kamen spotike je bila samo lokacija.)
Ob dramatičnem poteku in razpletu zadeve ..zimski bazen** se vsiljuje dvoje vznemirljivih vprašanj.
1. Kakšna bo prihodnost Tivolija
teve po takem ali drugačnem zidanem objektu („ker je tam že to in to in se zatorej najbolj izplača . ..“). Izjava nekega odbornika, da ..Tivoli ni nikakršen sakrosankten zeleni pas“, ki so jo mnogi odborniki sprejeli z odobravanjem, samo dokazuje, da je zaskrbljenost za naš edini veliki park utemeljena. Omalovažujoče pripombe na račun ..tistih nekaj zanikrnih dreves**, ki jih bo treba podreti, se povsem ujemajo z odbornikovo izjavo na nedavnem zboru volivcev, češ „eno ali nekaj dreves gor ali dol, to je samo stvar čustev in lepih spominov**. Tako naš izvoljeni odbornik. A študentje so lani napisali na steno: „Moje veje, moje sanje** (po Lorci).
Mar ti dve misli ne simbolizirata nekega splošnejšega nasprotja, ki se zrcali tudi v nastanku ekološkega gibanja v vsem civiliziranem svetu?
Izkušnje v drugih deželah kažejo, da se načela zdravega okolja, ki so
mnogostranska in vsebujejo tudi zahtevo po zelenih površinah v mestih (svetovno sprejeta norma — 5 odraslih dreves na prebivalca!) spopadajo s posebnimi, kratkoročno-praktičnimi, velikokrat čisto sebičnimi gmotnimi koristmi. Spopadanje interesov slej ko prej sega tudi na področje prostorskega planiranja.
Ne smemo se slepiti, da pri nas zato, ker smo socialistična država, takih konfliktov ni ali da se bodo rešili sami od sebe. (Če bi bilo tako, dandanes ne bi govorili o tehnokra-tizmu in birokratizmu.)
2. Tu se vprašam: Kako razreševati sporna vprašanja, ki nastajajo ob oblikovanju mesta in njegove podobe? In konkretno — ali bi odločitev glede lokacije zimskega bazena v Ljubljani bila prav taka, kot je zdaj, če bi bili ubrali drugačno pot? Če bi sistematično organizirali razpravo na vseh zborih volivcev in če bi prebivalci Ljubljane lahko glasovali, na primer tako kakor za samoprispevek. Če bi bila mestna odbornica, bi se pridružila tistim odbornikom, ki so se vzdržali glasovanja. V trenutku, ko je bilo toliko razprav o Tivoliju, ko je bilo slišati zahteve po referendumu, ko sta zanimanje za Tivoli in zavest o pomenu zelenih površin šele prav
dozoreli, bi se nikakor ne upala sklicevati se na davni sklep o lokaciji, ki
je bil sicer sprejet po nekem predpisanem postopku, ki pa v resnici nasprotuje razpoloženju in volji velikega dela občanov. Dejstvo, da seje samo osem od okoli dvesto zborov volivcev izjavilo proti tivolski lokaciji bazena, če tega vprašanja sploh
nismo dali organizirano v pw> (bodisi prek odbornikov, M prek Socialistične zveze), še kaz, da je odločitev mestne ščine zares v soglasju z vojjo v*j volivcev. Morda bi volivci od® tivolsko lokacijo, morda ne - L to bi lahko pokazalo samo glaso N nje, kakor smo glasovali za saiM spevek, ali kot na primer " ali Švici glasujejo o poi pomembnih urbanističnih (npr. prav zdaj v Zuerichu o pfl tiranju podzemne železnice).
Zatorej dajem organi#! g) SZDL v občini in mestu predloga v premislek:
1.	Da bi v Ljubljani orj, rali razpravo o zelenih p°'^e nali in o zaščiti Tivolija in R1 ^ nika kot nacionalnega park3'
2.	Da preuči možnosti z3 da bi s preciznimi zakonsk »I določili predpisali obvezni K j'1 rendum ali podoben dentokif^1 čen postopek, v katere® ljudje neposredno odločali 0 sevanju bistvenih vprašanjs (
i****0*- ANGELA »MU?
GIBANJE KONCENTRACIJ SO, IN DIMA V ZRAKU V LETU 1971
jai
H
Zagovorniki tivolske lokacije bazena na seji mestne skupščine nikakor niso naredili vtisa, da se jim zdi poseg v Tivoli problematično dejanje, nihče tudi ni jasno in odločno povedal, ali je to sploh zadnji poseg te vrste, nasprotno, iz argumentov v prid lokacije (kompletni rekreacijski center ob športni dvorani Tivoli) je mogoče slutiti, da se bodo v prihodnje pojavile nove zah-
Grafikon o preseganju norme največje še dovoljene onesnaženosti (0,15 za SO2 in 0,50 za dim) leta 71 je prekoračitev več kot nevzdržna. Podatki so z merske postaje na Prulah. Pri tem pa je povedati, da meteorološko Prule niso bistveno oddaljene od Trnovega in Kolezije, saj se zračne ‘ neprestano prelivajo. Strokovnjaki pravijo, da je v Murglah vetjetno zrak še nekoliko bolj 0» kot na Prulah.
PREDLAGAMO JAVNO TRIBUNO 0 NAŠEM OKOLJU
Toplo nam bo, toda zadušili se bomo

Kdo bi se upal peljati z dvigalom, ki vozi le 4 ljudi, če bi se vanj nagnetlo 40 ljudi?
Ah bomo na Viču, Koleziji, v Trnovem, Murglah in v Rožni dolini dihah plin ah pa bomo z njim kurili peči? To je zdaj vprašanje. Po programih, ki sta jih sprejela tako mestna kot naša skupščina, bi bilo treba s phnom oskrbovati kakih 1000 novih stanovanj, deloma obstoječe Murgle in morda še kakšen del naše občine. Za napeljavo plinovoda iz Kosez, kjer proizvajajo tako imenovani mešani plin (to je mešanica propana, butana in zraka), bi potrebo-vali 740 milijonov starih dinarjev. Sedanjo zmogljivost te tovarne bi bilo mogoče z razmeroma nizko investicijo povečati za 100%, s čimer bi bila plinifikacija Viča v najširšem smislu besede rešena.
Kaže pa, da se z načrti zatika ah pa za uresničitev ni dovolj dobre volje, organizatorskih sposobnosti in mogoče tudi denarja ne. Tako so na Viču začele rasti (ali pa se pripravljajo) oljne in mazutne kotlovnice kot gobe po dežju in onesnažujejo zrak. Ker stvari očitno niso rešene, ali pa ker se administrativni in finančni akti rešujejo mnogo prepočasi, si podjetja in občani seveda kupujejo oljne kotlarne. In kdo bo tako nespameten (in razsipen), da bo čez nekaj let tvegal novo investicijo za plin, ki ne bo v bistvu nič manjša od one za oljno kurjavo. Tako nam grozi položaj, da bo čez pet ali šest let dobršen del mestnega predela naše občine oskrbljen z oljnimi kurišči in nihče preprosto ne bo imel več potrebe po novih dodatnih virih energije.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo (grafikone prilagamo) dosega koncentracija strupenega S02 na Prulah, kjer je merno mesto, skoraj 2 miligrama na kubični meter. Dovoljena doza pa znaša zdaj 0,15 502 na kubični meter. Torej že zdaj v Trnovem vdihavamo približno
10-krat več strupenih plinov kot dopuščajo predpisi. Kaj to pomeni, lahko ilustriramo s primerjavo.
Kdo bi se upal peljati z dvigalom, ki prenese normalno 4 ljudi, če bi se vanj nagnetlo 40 ljudi? Pri onesnaženem zraku, ko je ogroženo naše zdravje, ki se resda krha počasi, pa smo tihi in ne povemo svojega mnenja, kot da se nas to ne tiče.
Če bi namesto oljnih in premogovih peči uporabljali plinske, onesnaženja iz dimnikov skorajda ne bi poznali. Plin je namreč neprimerno bolj čist kot ostala goriva.
O problemih onesnaževanja zraka in o novih kotlarnah, ki naj bi jih
kurili na olje, so pred nedav®!<l|
vorih tudi na zboru vo^v^ ^
jevne skupnosti Trnovo. * tega dela naše občine so se. za to, da ne bi izdajah gradbe ,, voijenj vse dotlej, dokler ne , definitivno rešeno vprašanje n ve plinovoda do Trnovega. . PS: Ker je vprašanje čis®,,
nečistosti našega okolja
vprašanje, predlagamo, da 00	,
skupščina skupaj z vsemi ranimi čimprej skliče javno n’ predvsem za prebivalec Kolezije, ki bodo ob bodoč® kuriščih najbolj prizadeti-

KOMPLETEN
PROGRAM
NOVIH
LAKOV ZA LASE

SUPER M spray za mastne SUPER N spray za nor®' ■ lase in utrjevanje STANDARD spray za non®1 lase	„ z*
COLOR spray laki v barv3

j