Literarna zgodovina narodnega gospodarstva. Izbranl esejl. Spisal F. L. Tuma. UTOd. Deliter dela je krasno prodrla s svojimi čudovitimi učinki v vse panoge iloveškega življenja. Pod njenim vtiskom ni dobilo samo delo mišic popolnoma drugačne oblike in posledice za splošno človečanstvo, ampak tudi znanost se je razvila na način in obseg, kakor ga ni prej nihče pričakoval, težko komaj slutil. Ta silovita prikazen delitve dela, ki peča danes ravno tako nacionalne ekonorne kakor 6ociologe, je gotovo započela že zgodaj r dobi človeškega gospodarstva, ali sroje prare učiake je pokazala in rodila stoprar v novejšem času, zadnjih sto let. Glavao zaslugo na tem moramo pripisovati uporabi strojev, ki so preustrojili delo in produkt človeških rok v mehanično, mašinelno in osvobodili s tem takorekoč gospodarstvo onega omejenega elementa, ki ga predstavlja r umetni produkciji človek v nasprotju z neizčrpno silo nature. Naie roke omagajo po nekaj urah in nato iščemo v počitku novih sil, stroji delajo neprestaao noč in dan, ako hočemo, in kar je posebno važno: produeirajo enakomerno. Bazvoj pronaeta, ki zremo danes nanj 8 tolikim stremljenjem, je odtrgal nadalje proizrajanješe od časa ia kraja. Harmonične celote svojega časa, kakor sojih predstavljali, recimo, možje kot Leonardo da Vinei na pričetku šestnajstega ali Goethe celo na pričetka devetnajstega stoletja, se nam zde danes popolaoma nemogoče. Gotovo odsera labko doba z vsemi svojimi refleksi v posebno velikem duhu še danes — ali ta odsev je v resnici samo refleks, silhueta in nikakor ne pomenja obvladanja tvarine. Tako se nam je porodila iz teh razmer beseda specialist, ki nikakor ne pomenja človeka, ki se peča le s kemijo in ne razume o astronomiji ali jezikoslorju ničesar; ki je relik matematik, a ne ve, če leži Bombaj na desni ali levi strani Indije. Izraz se ne omejuje na eno panogo čloreške zuanosti in vede, ampak natn diferencira celo poslednjo na neizmerno mnogo vej in kdor obvlada znanstveno vsaj en tak majhen delokrog, si pridobi s tem priznanje specialista. Posebao pri medicini, ki jo vsekakor hočejo iraenovati nekateri le znanost navidez, nam pade diferenciranje stroke v gorenjem smislu posebno v oči. Imamo slovite kirurge, psihiatre, specialiste za notranjo, očesne, ušesne. .. in kakor se že iraenujejo vse različne bolezni človeka. Enak pojav se je dogodil na polju narodno-gospodar8ke vede tekom minule generacije. Najprej se je odtrgala ta panoga človeške znanosti od drugih, tako da ji sledoje izprra niti imena in časti nove znanosti niso dovolile, nato je pasirala dobo, ko so jo res posamezniki po tvarini popolnoma obvladali — v kolikor moremo tak izraz rabiti — danes je razpadla tista mogočna stavba v stotero posameznih častljivib hiš in kjer je molel nekoč ponosno visok stolp v zrak in kljuboval vsem svojim protivnikom, tako zunanjim kakor notranjim, se je razprostrlo sedaj celo mesto in vsak daa sprejmejo prizidana predmestja \ njegov okvir. Eakor se je takega lepega razvoja veseliti, ker pomenja velik korak naprej, vendar iffla tudi svojo stran, ki ni za vsakogar razveseljiva. Gim večje je namreč mesto, tem lažje 86 je v Djem izgubiti, in hitimo kamor hočemo, nikjer ni tako visoko, da bi pregledali celo naselbino hkratu. Okolo hišoe štenlke, kjer smo se porodili, ali kamor smo se naselili, poznamo morda vsako še tako skrivno sotesko; največ, kar si osrojimo v ostalem, je8plošni vtisk, pojem, časih samo domišljija. Za svojo trditev vidimo konkretizovano pri najduhovitejem nemškem teoretiku v generaeiji, ki se pravkar bliža svojemu zakloDU. V sredi osemdesetih let minulega stoletja je pričel izdajati svoj široko zasoorani sistem nacionalne ekonomije, kakor so radi nazivali učenjaki lintezo in popolno podajo te znanosti. Na pragu novega stoletja je izdal tretji, nad tisofi strani broječi zvezek, a z ozirom na nadaljevanje ia sklepno delo svojemu sistemu pripominja v predgororu z .bolestno resignacijo: REs ist der Zvveifel, ob es iiberhaupt noch zeitgemafi ist, im Eiazelunternebmen derartige Werke zu vollbringen". Eako naj misli potem ponižni učenec teh velikih mož? Tako sledi namen teh vrst samoposebi. Eazmerje med čitateljem in pisateljem more biti kvečjemu podobno očetu in sinu, ki se je povruil po dolgetn času zopet v domače naročje. Oče posluša ravno tako zvedavo in enako interesovan tam. kjer mu pripoveduje sin znane stvari, kakor tam, kjer mu govori o nezuanih krajih ali premeinbah in novinah mest, ki vežejo nanje njega samega stari in dragi spomini. časih dvomljiv nasmeh, časih pohvala — oboje je sinu v euako plačilo. Ako ima vsak delavec pravico, da si izbere najlažje opravilo, je dvoraljivo. Ali opravičljivo je, če poseže samo po tisti nalogi, ki ji smatra samega sebe kos. Na dlani leži, da je vse kai drugega, govoriti o literarni zgodovini riarodnega gospodarstva kakor o zgodoTini gospodarskega življenja žloveka vobče. Eazvrstimo produkte leposlovne literature drug poleg drugega, tako kakor so si kronično sledili, si moremo napraviti iz te razvrstitve vsaj deloma rekonstrukcijo kulturne zgodovine človeka. V veliko večji meri velja to o literaturi narodnega gospodarstva. Ees je, da posaraezni pioizvodi tukaj ne bleste genialne urnetnosti, ali zato imajo tudi to pozitivno vrlino, da ne črpajo toliko iz svoje faDtazije, ne pretiravajo v taki meri, kakor zahtevamo in je v navadi pri pesnikih. Gospodarska literatura je v jako tesni zvezi z gospodarskim življeDJem. Vsi količkaj važni pojavi na tern polju so rodili veliko slovstva, velikim preobratom je pripravljala teoretično pot le ta literatura. Govoreč torej o nji, se mora ozirati a?tor neprestauo na istočasne gospodarske razmere, ker edino z ozirom na te moremo govoriti, ceniti in presojevati njene proizvode. Umetniške vrednosti liki leposlovje ta literatura nima. Njeno veljavo cenimo uro po merilu, v katerem je skladuo z resničoimi in danimi gospodarskimi razmerami tiste ali kasnejše dobe. Nadalje je podauo s temi produkti že obenem ogrodje delu, ki ga je podvzel pisatelj, in ta motiv je bil pač zanj odločujoč, kar si je lahko tolmačiti. Izročen mu je načrt in raaterial. Vse vprašanje je sedaj, ali zna s tem kaj započeti in kako trdna bo ta stavba. Faktorji, ki so deloma neodvisni od človeške volje, bodo presojevali njeno vrednost. Zidarček stoji na tleh in premerja v zraku višino. V mislih si postavlja nadstropja, njih oddelke, medsebojne zveze, motno se mu kaže pred očmi že cela podoba — bo v njegovem srcu podobno veselje in zadovoljstvo tudi tedaj, ko bo stavba končana? Z velikim načrtom pričnemo svoja dela, toda meso je slabo, in |z grenkim usmevom odložimo pero po zadnji besedi. V Londonu, dne 18. novembra 1909.