Kratek
kranjsko-slovenski besednjak.
Namenjen
iztrebljivanju ptujih besedi iz čistega slovenskega jezika.
(Z dvema pogovorama v »kranjski šprahi").
£
Sostavil STikomed Ravnikar,
pravnik v Zagrebu.
V Zagreba 1863.
Natisnil« narodna tiskarnica dr. Ljudevita Gaja.


)Y
43450
Predgovor.
„0 iz bliža i daleka Amo, bračo, svi! Ovdje 'e naša sveta Meka, Ovdje <hih naš spi".
P. Preradovič.
Ce človek le malo hoda po kranjskih nekterih krajih, posebno po mestih, ter se tu in tam pogovarja s kacim človekom, bode brž opazil, da nije še izruvan tisti koren iz globoeine krasnega našega jezika, kteri naš jezik še dandanes pači. Naš jezik bode razvil se popolnoma še le takrat, ko bodejo prosti ljudje čisteje in pravilneje govorili, ter ne čudili se slovenščini rekši, da je to vse za njih nerazumljiva hrvaščina. Prva in najpotreb-neja naša sedanja naloga je toraj, da marljivo zbiramo t|ko škodljivo ljuliko (popačene besede), ter jo vržemo v Ljubljanico in zateremo za zmiraj. „Sem s tacimi grdimi besedami", mislil sem večkrat, ter vsako tako ptujo besedo zapisal v svojo bilježnico misleč, zberko tacih besedi pri prilici v slovenskem jeziku rojakom svojim podati, da s tem morebiti marsikomu jezik zavežem, kteri trdi, da nimamo dovolj svojih izrazov. Začuvši dalje cel6 hrepenenje nekterih mestjanov, in seljakov želečih točno znati slovenske izraze. — vse to vabilo me je t temu poslu in obetalo mi mnogi sad, kterega srčno želim posteči s pričujočo knjižico. Naj bi tedaj nikdor namena mojega napak ne razumeval, česar se naprej nadam, poznavajoč hudobne lastnosti nekterih proti v-
1*
nikov naših. Opomniti moram , da . kar se alfabeta tiče, je vse — kakor mislim — v redu in prosim, da bi iskale se dotične besede v ravno tistem redu, kakor se izgovarjajo, n. pr. beseda „ldft", ktera je globoko vkoreninjena v našem ljudstvu, najde se pri „le", ne pa pri „lu", toraj ne „luft". —
Da je bilo to podvzetje zelft mučno in težavno, mi bode vsaki lahko verjel; zatoraj sem tudi, kar je bilo v mojih močeh, marljivo skladal te besede precej dolgo časa. Pri vsem tem pa znam, da je delce še nepopolnoma, ker, dasiravno pri nas vse mrgoli tacih besedi, vendar je sila trudno, da bi kdo vse napisal in nobene slučajno ne izpustil. Ves moj trud bodem pak prav lahko pozabil, če le doživim dober duševen sad svojega posla. —
Nadjaje se tedaj, da bodejo rojaci Slovenci radi odpirali vrata dobromisleči ti knjižici in ieleči še enkrat, da bi moj «rud povrnil se z vrlo dobro rodečim sadom in marsikteremu pravo pot pokazal, izrečem še kratko: „Bog Te blagoslovi mila knjižica; hodi urno po domoljubnih rokah in odkrij vsacemu odkritosrčno svoje namene!"
V Zagrebu pred pustom 1863.
jV. Ravnikar.
A.
Abendrat, sklanjati.
abfarat, pobrati se, skidati se
odkod, spraviti se. nhhandlenga, pretres, razgovor. abksmakt (abgeschmackt), neslan, pust, siten, plevek, iie-ukusen, nejecen. abstofat, odtrditi, odmašiti, odpreti.
absac, peta ,.podpetnik, opet-
nica, škrbec. abstaubat, omesti, pomesti, spra-šiti.
adirnt, sošteti, soitevati, zbro-
jiti, došteti, doštevati. afferten dan, (Auffahrt), vnebo-
hod, rnebohoden dan. ahtenga, pazljivost, pazka. ajbiš, slez, sliz, šlez. ajeršmolc, jajčnik, jajnik, kolaček, cvrtje. ajfer, marljivost, gorljivost, . iskrenost, vnetost. ejfersuht, ljubosumnja, sum,
sumljivost. «jfrik. vnet, ognjen, skrben,
marljiv. njlbor/en, brzovoz.
ajmoht, začinila, jušad. ajnbahamirat, pomaziliti, z dišečim mazilom namazati. ajnemar, prejemvavec, prejemnik, pobiravec. ajnfasat, obrobiti, robiti, obšiti. ajnfok, prost, enojnast, nesložčn. ajngebildet, dozreden, prevzeten, ošaben. ajnkasirat, prejeti, prejemati. ajnkerat, zaviti h komu, ostati,
—jati, vgostiti se. ajnpildat se, domišljevati si,
napihnjen biti. ajnpindat, uvezati, ovezati. ajnrajmar, (Strassenriiumer), cestnik.
ajnrihtat, vrediti, v red djati,
vravnati. ajnrihtenga, 1. pohištvo, 2. vrav-
nava, oprava. ajnrukat, priti, iti k armadi. ajnsnit, zarez, zarezek. ajnspenar, samec, voz z enim konjem.
ajnstimik, soglasen, enoglasen,
skladen. ajntrit, vhod. vhodnina, vstop. ajskelar, ledenica, ledena shranba.
akleh, zbirljiv, zamerljiv, kočljiv. akorat, natanjčen, natanjko. alé (Allee), drevored. almoína, milodar, milostinja,
milošnja, vbogajime. áma, dojnica, dojka, baja. amalttjns, (Einmaleins), pošte-
vanka. amt, urad, vrad, služba. ancmohar, (Handschuhmacher),
rokavičar. andenken, spomin, spominek. andlat, (handeln), ravnati, delati, ceno znižavati. andohl, služba božja; tudi po-božnost, n. pr. pobožno moli, ker je pobožen; ne pa : 5 an-dohljo moli, ker je andohl en. antla, (Handtuch), brisavka, obrisavka , obrisača , ročnik, otirač.
antrogat, ponuditi, ponujati komu.
antvrh, (Handwerker), roko-deljstvo; anlvrhar, rokodelec.
amagar, »spovednik. amar, enojka, edinka, edinica, enica.
apetit, slast, tek, sla, volja do jedi; apetitlih, slasten, tečen, dobro dišeč. apildat, (abbilden), obraziti, obrazovati, upodobiti, posneti podobo. apsafat, odpraviti, odstaviti. aptajlenga. razdelenje, razdelitev, pregrajanje. aptoh, (Haupttuch), peča.
ajsenpori, železna cesta, železnica.
arrest, ječa, zapor, temnica. arrestant, jetnik, zaprti. arretirat, zapreti, zapirati, djati
v prepoved. arlilerija, topništvo. asekuranca , zavarovanje, za-varovavnica. ; alres, napis, nadpis. audienc, posluh, poslušanje, zaslišanje, zaslišba. aufdekat, pogrniti, pretresti. aufglegt bili, dobre volje biti,
vesel biti. avfkindat, odpovedati, oporeči. aufsrifta, naslov, napis, nadpis. avfsiht, (Aufsicht), pazenje,
opazovanje, skrb. ausarbajtenga, izdelovanje, izdelek.
ausglasen, (ausgelassen), poreden. prešeren, razuzdan. aushollat, zdržati, pretrpeti,
prenesti, prestati. avskneht, (Hausknecht), hišni
hlapec, sluga. auslokat, zasmehovati koga,
rugati se komu. auslnk, (Auslage), 1. izlaga,
izlagavnica, 2. strošek. ausrihtat, opraviti, izročiti. aušpilat, izigrati. ausilafirai, opramati, pramatj. ausčtosat, izključiti, pahniti, izgnati, izriniti. aiistnjz.nl se, skazati se, pokazati.
K.
Bagerl, voziček, voz, kočijica. bajlaga, priloga, pristavek, do-
klada. balj, ples, plesiše. bazen, kopulja, vodnjak, jezin,
zaloka. bekselj, menjica. belajhtenga, svečava, razsvetljenje.
belograt, obleči, oblegati, ob-
sesti, obsedati. bengelj, štorklež, tepec, hrust,
zarobljenec, cepec. bernilajn, jantar. bestek, nožnica, nož in vilice. bestja, živina, mrha, zver, skot. betonenga, naglas, poudar, poudarek. biks, voščilo. bilet, pismice, listek. bimst ajn, (Bimsstein), votlič,
gobovec. hina, (Bühne), oder, pod. hintleht, bakla.
bircofterca. (Wirthschafterin),
gospodinja, ključarica. birštenpintar, (Bürstenbinder),
ščetar, šetar, krtačar. birt, krčmar, gostivničar, oštir. blek, krpa, zaplata, madež, lisa, maroga; blekast, lisast, ma-rogast, umazan. bodelj, meča, litka. botanizirat, rastlinariti, biljariti, zeliša nabirati, pečati se z biljarstvom. botanika , rastlinoznanstvo, bi-Ijarstvo.
božji ilak, (Schlag), mrtvud-
nica, kap, božja roka. brautfirar, drug, družnik, voj-
čin, vojač. britof, pokopališče, grobje. bruderšoft, bratovstvo, bratov-
šina, bratinstvo. bruh, kila; v računskem obziru
zlomek, zdrobek. brumen, pobožen, bogoljuben.
C.
Cagar, (Zeiger) , kazavnik, ročica-
cahen, (Zeichen), znamenje,
znamnje, znak. cahnar, (Zeichner). risar. cahnat, risati, zrisati, črtati. cajgnis, spričevalo, spričalo,
svedočba. cajhnenga, naris, risanje, zrisek. cajk, (Žeug). roba, tkanina,
platnina, snova. cajla, (Zeile), vrsta, red, redek. cajtcnge, časopis, časnik. canštehar, (Zahnstecher), zobotrebec. cartan, mehkužen, mil. ceha, odloček plačila pri skupnih osebah, ktere skupaj jed6 ali pijo; trošek, plačilno merilo.
r.efriden.- dovoljen. zadovoljen. cegeljc, listek, zapisek. ceh. (Zug), vlak, vozovlak. ceremonia, šega, običaj, obnaša,
obred, crkvena šega. cicek, dojnik, dojevavnik, sisa;
c i (j ni, (liehen), vleči.
cigara, smodka.
ciferplut, (Zifferblatt), kazalo
(na uri), kazavka. čimer, izba, soba. cimprat, tesati; cimperman,
tesar. cinast, kositren. cindheljcel, žveplenka, klinček,
vzigavni klinček, žigice. cinglek, cinglahen, mrtvaški
zvon, zvonček. cir, (Zierde), lepota, lepotija.
krasota, nakit. cirkelj, šestilo, merilo, šestar. cof, (Zopf), kita, pletenica. colj, (Zoll), palec. cort, (zart), nježen, mil, drag,
občutljiv. eruk, (zurück}, nazaj. cufali, puliti, skubsti. enker, sladkor.
cukerboser, sladka voda, slad-
čica, sladkorjeva voda. cukerberlt, sladkarija, slaščica. cukerpikseljc, sladkarnioa. spravilo sladkora. cukerpohar. sladkopek, slaščičar, sladičar. culok, (Zulage), priklad, pridevek, priložek, priboljšek, nameček. cunder, vžigalo. cusnajdar, krojač. cušpajs, prikuha, zelenje. coajar, dvojka, dvojklja, pol
krajcara, polovnjak. cvancgarca, dvajsetica. ceiblat, (zweifeln), dvomiti.
ceni, čini, (Zins), obrest, davek.
».
Degradirat, odstaviti koga od prejšne časti, vzeti komu čast. deka, odeja, pokrivalo. depeša, naglo poročilo, hitro
naznanilo. derehtar, (Direktor), vodja, vodnik, ravnatelj. deierter, begun, pobegnjenec,
ubežnik. diktanda, narekva. diktirat, narekovati, napovedovati, praviti. diurnist, dninar, dnevninar. dolmečaf, tolmač, razlagavec. dompfpod, (Dampfbad), parua.
ruska kopel. donkat, (danken), zahvaliti, zahvaljevati se komu. drajar, trojka, trojklja. drajek, (Dreieck), trivogelnik, trokot.
drakslar, (Drechsler), strugar,
tokar. drat, cuvežen. dreselj, drozd, drozeg. driteljc, tretjina, tretji del. drukarija, tiskarnica, tiskarna drukat, natiskovati, natisniti, tiskati.
dukmatser, prikuljenec, potuh-njenec, tihotapec, podmajnec, poniglavec. durhcug, prepih.
K.
Efaj, bršljan, bršlin. eho, jek, odmev, oglas, razlek. ekspeditor, odpravnik. elfarba, (Oelfarbe), oljnata,
oljna barva, boja. entšuldigat se, opravičiti se,
izgovarjali se. ercercog, (Erzherzog), nadvojvoda, višji vojvoda. ergajcik, (ehrgeizig) , častila-
komen, časti lačen. erlaubat, dovoliti, dopustiti, pripustiti, pripoznati, priznati. erleh, (ehrlich), pošten, prave-
den, pravičen. errotat, (errathen), vganiti, razvozlati, zadeli.
V.
Fajerberk, (Feuervverk), umetni ogenj.
fajercajk, kresalo, kresivna priprava. fajfa, dimka, lula. fajhtea, vlažen, moker, mokro-
ten, rosen, volhek. falili, (fehlen), 1. zmotiti se,
pogrešiti, 2. manjkati. familja, družina, družba, rodo-
vina, obitelj. fantaziral, blesti, noreti, izmišljevali. farba, barva, boja, mastilo. farbat, barvati.
farovi, (Pfarrhaus), duhovniš-nica.
faulast, gnjii, len, tožljiv.
faulencar, lenuh, zavaljuh, le-
njivec, poležin. federmeser, perežnik, perfsni
nožek, nožiček. federpuiefy, perjanica, kop. fehtat se, boriti se, biti se z
mečem, mečati se. felajsen, krnir, torba, prevlečena skrinjica. feldvebelj, naddesetnik, šikov-nik.
feldcajkmajster, general top-ničtva.
ferboltar, (Verwalter), oskrbnik,
opravnik. ferdoht, (Verdacht), sum, sum-nja.
ferdrisleh, (verdriesslich), zamerljiv, čemern. ferenk, (Vorhang), pregrinjalo, zastor.
fernror, daljnovid, ku'ia. ferštnar, (Förstner), gojzdnar,
logar. fesi, trden, dober. festenga, trdnjava, grad, tabor,
gradišče. fißk, nrebrisan, zvit, moder. ¡ilat, (füllen), polniti, debeliti. finfar, petak, petica, peterka. fingrat, (Fingerhut), naprstnik,
naprstek. fioline, gosli.
ßrar, (Führer), vodnik, vodja. firspenik, za štiri konje, s re-
tverjo. ßrst, knez, vladar. firlah, prednik, predprt, prepas. firleljc, četrt, četrtina, četrtinka.
fiska, (Physik), naravoslovje. foksne, norčije, bedarije. flajspajs, mesna jed. mesenina. /las« , steklenica, (sklenica). flauze, burke, norci, prazni izgovori.
/les, (Fluss), vodotok, struga,
kanal. flika, zaplata, krpa. /likat, krpati, popraviti, zašiti.
za šivati. fiint.fi. puška.
flor, svilnast pajčnik, pajčelan. fluga, perut, peruta, perutnica. foglovi, (Vogelhaus), tičnica,
tičja hišica, kletka forela, postrv, postrva. forladenqa, poklic, poziv, pozov. forleklefelj, (Vorleglöffel), velika žlica. forspan, prjprega, oprega. forštamt, gojzilna gosposka,
gojzdnarija. forsrifta. zgled, primer pisanja. foršus, zajem, izposojilo. foter, oče.
fovs, (falsch), nevošljiv, zavi-
den, zvit, goljufen. frajla, gospodična. frajleh, da, kaj pa de, se vi da. frajman, rabelj, krvnik. frajndleh, (freundlich), prijazen, prijazljiv. frajšpre.hat, rešiti, osvoboditi,
izpustiti učenca iz uka. frajtnr, poddesetnik. frderbat. (verderben), skaziti,
pokaziti, pokvariti, skvariti. /rej, (frei), sioboden, prost.
frejbilhar, (der Freiwillige),
prostovoljec, dobrovoljec. fremd, tuj, ptuj, (ptuja dežela). frizer, lasopletec, česar, ople-
tač, kodnar. frizura, kodranje, opletanje, česanje.
frohlbrif, (Frachtbrief), vozno
pismo, vozni list. frustek, zajutrels, zajtrk, zaj-trkva.
furbezner, vojaški vozar, voznik, furm, furma, (Form), podoba, lik.
furman, voznik, vozar, vozač. fusar. slepar, šušmar, pačuh. fispan, (Fischbein), ribja kost. futer, (pri obleki) podlaga, pod-šivka, (za živali) klaja, piča.
<w>
Gajzla, korbač, bič. gams, divja koza. gank, hodnik, hod, mostovž. gasa, ulica. gavge, vislice.
gavtre, (Gitter), okrižje, rešetka.
gavtroia , gartroza , vrtnica,
goščavka, gošavka. geft, (Gift), strup, otrovo. gefrornes, sladoled, sladki led. geher, (Gehör), sluh, posluh. geholt, plača, služilo, zaslužek. geldpajteljc, mošnja za denar,
kesica. generalštob, »lavni štab, gepek, roba popotnega, popotnica.
gepetpuh, molitevne bukve, |
molitevne bukvice. gesuh, prošnja.
gihl, trganje po udih ati kosteh, protin. gips, mavec, sadra, škajola. glajhenga, (Gleichung), enačba. glajgiltek biti, nemarati za kaj.
ne zmeniti se za koga. glasaus, glosnus, (Glashaus),
stekleno ohišje. glas, steklo, kozarec, kupica. glaiar, steklar. glasovna, steklena čepinja. glasura. steklenje, loš. glet, (Glied), ud. 'glih, raven, ravno, enak; mi je vse glih, slov. vse je eno, ne maram veliko, če prav. gloncat, usvetliti. likati. glnncat se, svetiti se. blišcati,
lesketati se. gmah, mir.
gmejn, prost, priprost, malopriden, malovreden, nizek. gnada, milost.
golant, uljuden, priljuden, priden.
gortnar, vrtnar, vrtnik.	|
gramalka, slovnica, pismenost. , granatir, granatnik (?). gratulirat, srečo želeti, vošiti
(wünschen). grelj, muren. grenca, meja.
grent, grunt, zemljišče, podval,
podstava. greši (Gerüst), stav, oder, oklep. grifeljc, pisalo, dletce, rezalce.
It
grimazne delati, zmrdniti sey
rezati se, pačiti se. grinšpan, kotlovinska, bakrena
reja, zeleni volk. grisat, pozdraviti. grob, (grob), sirov, neotesan^
zarobljen, neoglajen. grota, jama, špilja. grundsoc, temeljito vodilo, pravilo.
gver, (Gewehr), obramba, branilo, puška. g vir v, (Gewürze), dišava, di-
šavje, dobrodišeča zel. gvircat, začiniti z dišavo, štu-. pati.
gvisen, gotovo, resnično. H.
Hajcar, kurivec, netivec. hajhlar, hinavec, hlinec, prili»
zovavec. hakelj, kvačica, ključica. hahlih, (haeklich), težavno, težko; hrv. škakljivo, glej akleh.
hauha, oglavnica, čepica. hauboht, (Hauptwache), velika
straža, glavna straža. hauptmon, stotnik. hauptvort, samostavnik, samo«
stavno ime. hausmajster, hišnik. hausšliselj, hišni ključ , veini ključ, ključ od hiše, od veže. hairik, hripav, hripast, zagr» ljen.
heber, vlak, buča, zajemalo.
keklat, kvačliati. hercog, vojvoda. herajn, noter, naprej; po Hrvatskem obično slobodno (nu-tra).
hofmnjster, domači učenik,pod-
učitelj na dvoru. hohdajč, visoko nemško (če je
prav veliko ptujih besedi). holstiheljc, (Halstiichel), robec ali ruta okoli vrata, ovratnica. holt, stoj, postoj. Jtornodelj, (Haarnadel), igla,
bučka, kožnica, lasnjača. hoientroger, obramnik, hlačnik. hutmohar, klobučar.
I.
Ibercuk, (Ueberzug), prevloka,
prevlaka. iberošat, (überraschen), obna-gliti, onagliti koga, prevjeti. iberšpont, prenapet, presiljen. iberšu, (Ueberschuh), vrhni,
zgornji čevelj, coklje. ibtnecnt, (ubersetzen) prestaviti, prevoditi, tolmačiti, pre-tohnačiti. inšpeklion, ogled, oglednija. inšpektar, oglednik, ogleda. inštitut, naprava, naredba, uči-
lišče, zavod. inštrukcijon, poduk, podučba. inštruktar, itruftar, podučitelj,
podučevavec, učitelj. inštrument, orodje. intabulirat, vpisati, vknjižiti. inleresant, važen, mikaven, zanimiv, mičen, vabiven.
uradirat, (ausradiren), izstru-
gljati, izbrisati, strugljati. izšnirat, izvezati, razvezati, od-zankati.
itšnolat, odpenjati, odkopčati,
razkopčati. iištedira', izmodrovati, izučiti
se, izšolati se. izican, (ausgehitzt). vroč, vgret, pregret, razbeljen.
jr.
Ja, (ja), da, res je. jnga, lov, streljanje. jager, lovec, strelec. jamrat, stokati, tarnati, zdiho-
vati, vekati, ječati. jerprga, (Herberge), streha, nočivnica, prenočevavnica, konek.
jurist, pravnik, pravdoslovec, pravdoznanec.
H.
Kaceljmuska , (Katzenniusik) , mačja godba, mjavkalica , mjavkanje. kajha, v. keha. kampelj, glavnik, česalo. kanal, vodotok, vodotočje,
struga. kanapi, mehka klopica kananir, topnik, topničar. kancelj, prižnica, leča. kanclija, pisarna, pisarnica. kande/jcuker, rumeni sladkor. kapuc, kukulja, kukuljica. kasir, denarničar.
katalok, imenik , zaznamek ,
popis. katihet, verski učitelj. kaufman, trgovec, kupec, kup-
čevavec. kavalerija, konjištvo, jezdištvo. kavcion , zavarščina , zagotov-
šina, dnarna zastava. keber, žužek, žizalo, žužanka. kegu, (Kegel), obalek, zvalek. keha, ječa, temnica. kelnarca, točnica, kletarica,
natakarica. kenst, (Kunst), umetnost, ume-talnost.
kerkermajster, ječar, temničar. kerljc, korenjak. kelna, veriga, lanec. kevder, klet, hram. kit, klej, lep, lepilo, kelje. kital, sklejati, klejati, zlepiti. klajderkosten, omara za obleko. klajderslok, obešalo za obleko. klasißcerat, razrediti, zvrstiti,
uvrstiti, urediti. klavir, glasovir. klina (pri nožu), rezalo. klofat, iztepsti, izprašiti. klogal, (trauern), žalovati. klojter, samostan, mnišnica. knajpa, slaba krčma, čapljarna,
pajharica. knedelj, cmok.
knefengar, zapena, luknja za
gumb. knofgumb.
kofelefelj, (Kaffeelöffel), žličica za kavo , mala i lica, žličica.
ia
kofeaus, (Kaffeehaus), kavarna,
kavarnica. kofer, popotna škrinjica, škrinja,
kovčeg. kofezidar, kavarnik, kavar. kolop, v skok, skokama. komanda, povelje, vodstvo. komandant, poveljnik, zapo-vednik.
koma udirat, zapovedovati, ukazovati.
komarad, tovarš, pajdaš, drug. komis, vojaški kruh. kompanija, stotnija vojakov,.
stotina vojaška, kopa. kompanjon, družnik, družtve-
nik, tovarš, drug. kompliment, priklon , poklon, naklon.
konfeht, pokosilo, pomizek,
sladčica po jedi. kontrokt, pogodba. kontrost. nasprotek, nasprotje,
razljček. koperdeka, odeja, odetal, plahta, koprolj, desetnik. korba , spletenica , pletenica ,
čajna, koš, košek. kosama, vojnišnica, vojašnica. kosten, predalnik, shranba. kostgeljd, plačilo, dnar za hrano ali jed.
kostgengar, jedec, hranjeneo,
prijednik, gost, rejenec. košla, hrana, življenje. ' kranceljunfrava, družica, sva-
tenica, njužnica. kredit, up, upanje, počak, verav (potrpljenje).
kreminal, hudoben, hudodelen.
kristpaum, božično drevesce,
božičnica hrogetj, vratnih, köljar. tronkeiibortar , bolniški strežnik, bolničar. kruta, hrohovnica , krastarica,
krastača. krugla, vrč.
krumpast, kruljev, hrom. šan-tov.
krumiitohel, krumpež. kselj. pomagavec, družnik, hlapec, podmojster. ksikl, (Gesicht), obraz. ksindelj, drhal, žlota. kšajt, (gescheid), razumen, pameten, prebrisan, moder. kšeft, (Geschäft) , opravek,
delo , opravilo. kšir, posoda — oprava na konju, konjska naprava, oprega. kučar, (Kutscher), kočjaž. kufer, kotlovina, baker. kufersmid, kotlar, kotlovinar. kuferštili, bakrorez, medorez. ku/isten, (künstlich), umeten,
umetno izdelan, zvit. kunt, kupovavec, kupec, jema-
vec, naročnik. kurirat, zdraviti, ozdravljati, lečiti.
kusent, (küssen) , poljubiti;
kus, poljub, poljubek, cmok. kvartir, stan, stanovališče, prebivališče. kvit, bot.
Jtvilenga, pobotni, plačilni list, pobotnica, obveznica, namera.
L.
Ladelje, predal, predel. lajbelc, telovnik, (stan na za~
drguljico). lajerkosten, lajne, orglice, lajna, lajhtar, svečnik, svečnjak. lajpslul. (Leibstuhl), stol za
potrebo. lajšta, letvica.
landkorta, zemljovid , obraz dežele.
ladstok., nabijavnik, hasavnik,
šibka. larfa, krinka.
ledek, neoženjen, samšek; ne-
omožena, samica. led rar, kožar, strojar, strojec. left, zrak.
legnat, (Gelegenheit), prilika.
priložnost, voz. leherlih, smešen. lehtirna, svetilnica, svetilo. lemonatar, bogoslovec, učenec
v seminišču. lenir, črtalo, ravnilo. lenirat, načrtati, črtati, poteza ti. lerm, (Lärm), hrup, vriš, šun-
der, šum. lerpup , (Lehrbube) , mojstrski
učenec, dečak. fantin. lest, (Lust), veselje, nagib, radost. lezepuh, berilo.
Uderlih, zanikrn, malopriden,
bezposlen, razuzdan. lipsprif\ zaljubljeni list. logerpir, vležanec, vležni ol, pivo.
lojtra, (Leiter), lestve, lestvica. lokumatif, parni voz, parovoz, hlapon.
Ion, (Lohn), plačilo, povračilo. loncman, (Landsmann), rojak,
zemljak. lonkučar, (Lohnkutscher), najemni voznik. lontoui, (Landhaus), deželna
hiša, zbornica. lontrot, (Landesrath), deželni
svetovavec. lozat, kockati, srečkati, ždreb vreči.
luflat, prevetriti, prevetrovati, vetriti.
luster, svetiljnik, lestenec, kovka.
lušten, vesel, židane volje, lep,
kratkočasen. lusthajzelc, vrtna hiša, kratkočasila lopa.
Mandeljmilh, mandeljnovo, je-
drčno mleko. mar i it ar, pomornik. marka, briftnarka. biljega, listna biljega.
marot, truden, spehan, upehan,
slab. mdrof, pristava. rnartra, huda bolečina, muka,
trpinčanje. marterenk, mučenik, mučenec. man sat se, brili se, goliti se,
mladiti se. maula, cestnina, mostnina.
mecen, (Metzen), vagan, star. medalja, svetinja, Kolajna. meldat, povedali, oznaniti, oznanjali, priglasiti meldat se, (sich melden), oglasiti, javiti se. melisengajst, inelisovec. menaierija, zverinjak. mesersmit, nožar. metoda, ravnanje, ravnava. meinar, cerkovnik, cerkvenik. milihkercen, milove sveče, mi-linke.
mer kal, (merken), paziti, pomniti.
mincprobirar, denaroskušnik,
preskušnik denara. mispetelj, gnojnik. mitelj, (Miltel), pbmoček, pripomoček, poslužek. miteljolter, (Mittelalter), srednja
doba, srednji ,vek. miteljmesik, (mitteimässig),
srednje, srednje mere. mil g lit, ud, član, tovarš, družnih. modelj, mera, podoba, obrazec, tvorilo.
modroc, (Matratze), žimnica,
arovnica. monlelj, plašč, plajšč. mor ost, močvirje, močarina,
mahovje. muja, (Mühe), trud, prizadetje,
prizadevanje. mujat se, (sich mühen, Muhß geben), truditi se, prizadevati si.
multiplicerat, pomnožiti, množiti.
muše/j, školjka, mišelj. mustersilar, ¡zgledni učenec.
M.
Nacahnat, narisati, načrtati. nafilat, (anfüllen), napolniti,
polniti, debeliti. naftelj, zapon, zapenec, (ded
in baba). nafutrat, napasti, pasti. nagraužen, ostuden, prestrašen,
grozovit, gnjusen. najmodis, po novi šegi, po novi noši.
napehat, naložiti, natvoriti. napwat se, nališpati se, ole-
potičiti se. narihlat, napraviti, narediti,
nanositi. naširat, (anschirren), napreči,
vpreči, zapreči, napregati. nasnolal, pripenčati, pripeti,
prikopčati. našopat, nagnjesti, gatiti, na-gatiti.
naspikat, napolniti, natakniti, natikali.
nasravfat, naškrniti, priškrniti,
naviti. nation, narod, rod. natirleh, naraven, nraven. nalurgešihla, naravopisje, pri-
rodopisje. necat, (netzen), mrežo plesti, pletati.
nerfenfiber, mačuh, legar. aetarca , (Näherin) , šivavka , mojškra.
nesmaseti, nemeren, nezmeren,
brezmeren. norenhaus, norišnica, hiša za
nore, norna hiša. norma/iuln, normalka. notirat, zapisati, zaznamiti, za-bilježiti.
nucat, potrebovati, upotrebo-vati.
nudelpret, dilja, deska za la-zanje.
O.
Obcajhnat, prerisati, prečrlati. obdruk, (Abdruck), pretiš. oberamt, veliki ured, viši ured,
viša eolnija. obdonkat, zahvaliti se, odreči se, posloviti koga, slovo dati — dajati komu. oberlajtnant, podpolkovnik. obferligat, odpraviti, odpravljati. obhengik , odvisen , navezan,
natvezan, podložen. vblezat, odrešiti, odvezati, odvezovati, spremeniti.
obribat, odvrgniti, guliti, od-„g"1"1'- ..... x. .
obnntat, uriti, izuriti, učiti, naučiti.
obsnjleh, (abscheulich), gnjusen,
nagnjusen, ostuden. obsed, (Abschied), slovó, razhod. obsésan, (abschiessig), ogorel,
ožgan, opaljen. obsrifta, prepis, prepisek. oblril, zakotnik, stranišče, zahod.
odlar, orel, postojna. ofer, dar, darilo, daritev. nfrat, dariti, podarili, darovati. oltfoler, (Altvater), očak, stari očak.
oltmodiš, star,starovit, stare šege. oncajgat, (anzeigen) , naznaniti, javiti. onfengar, začetnik, početnik, začenjavec, novinec, prvinec. onstendig, pristojen, dostojen,
priljuden, vgoden. oiištekan, okužen. onštrajhar, (Anstreicher), nia-
zač, barvar. oraubat, obropati, ugrabiti,
upleniti komu kaj. orbajcaus, (Arbeitshaus), delavnica, delavnišnica. ordenga, (Ordnung), red. ordentleh, reden, po redu. oringelj, naušesnik. ošimfat, opsovati, ogrditi, za-sramovati.
P.
Pacat, čečkati, inazati. pacat, močiti, namakati, mečiti. pajhceteljc, (Beichtzettel), spo-vedni list, potrdilo opravljene spovedi.
jmjngdf, (Bahnhof) , kolodvor, cestni dvor, vozarnica, ko-larnica. ¡tnjštrih, vejica. pujvort, (Beivvort), prilog. pakeljc, culica, povezek, za-vojec, kosmič.
palust, (Palast), veliko gosposko
poslopje, grad, dvor. panketjc, trak, vezilo, pletek. paradiž, raj.
paragraf, točka, odstavek, članek, stavka. parapH, dežobran. parazolj, senčnik. pardon, odpuščanje, milost, pri-
zanesba. partija, stranka, stran, ena igra. pastaljon, poštni hlapec, poštni lsočijaš.
patrnn, prošnjak, prporočnik,
svetnik, imenjak. pauke, bobniče. pauza, oddih, prenehljej. pavola, (Baumwolle), drevesna
volna, bombaž, gombaž. paver, kmet, kmetovavec. pecirk, okraj, okrajina, okrožje, okolica; s tega pecirksrih-tar, (Bezirksrichter), sodnik, okrajni sodnik, povelinik. pečirbeks, pečatni vosek. pedenat, (bedienen) , poslužiti,
postreči, streči komu. pedentar, strežnik, služabnik. peglat, (bügeln), gladiti, likati. peglezen, (Bügeleisen), gladilo,
gladež, likavnik. pehar, (Becher), kozarec, kupica, čaša, kupa. pehauptnt, trditi kaj. pehondlat, (behandeln), ravnati
s kom (lepo ali grdo). pekimrat se, skrbeti, prizadevati si.
pekldt, (betteln), beračiti, ubo-
gajtne prositi, berati. pekritlat, (bekritteln), ograjati,
krivično pretresati. ye/rf, (Bild), podoba, obraz,
slika, lik. pendelj, nepokoj, bingelj, penzelj, šopek, čop, čopič. perloko/j, (Protokoli), zapisnik, upisnik.
peštelat, pozvati koga, ukazati komu.
peštelenga, ukaz. povabilo, naročilo.
piflat se, abotno učiti se, beliti si glavo. pijomtar, (Beamte) , uradnik,
činovnik. pikseumohar, puškar, pušar. pildek, listek, obrazek, podobica.
pildhaver, podobar, lciporez. pinta, ovratnica, ovratnik. pintar, sodar. pir, (Bier), ol, pivo. pirfaseljc. pivni sod. baček,
bačka za ol. pirprajar, (Bierbrauer), pivar, olar.
pitirifta, prošnja, pismena prošnja.
plač, trg, tržišče, mesto, kraj, prostor.
plajhsuht, bledica , bela bolezen.
plajsteft, (Bleistift), svinčnik,
svinčni črtnik, hrv. olovka. plaleljc, list.
plavmajzar, menišček, gorsnik,
plava senica. plaušat, žvečiti, kvasiti, žvrgati, lagati.
plond, belolas, belkast, plaven-
kast, rumenkast. plozat, trobiti, dipljati. pocerat, (verzehren), zavžiti,
povžiti. poden, tla, dno. podsprajcat, podpreti, po dpi-rati.
pofajhtal, (anfeuchten), pomočiti , močiti, pomakati, po-rosili.
pogen, (Bogen), pola (papira). pogirval, (begehren) , tirjati,
zahtevati, hoteli. pokar, vlagavec , nakladavec,
nakladač. pokenport, ušesna brada. pokukat, pogledat v kaj. polbirar, brivec, brijač. polbiral, obriti, briti, obrijati. polirat, likati, olikati, gladiti, ugladiti.
politiran, polikan, poglajen, uglajen.
poljken , (Balken), oknenica,
zatvornica, oblok. pomerkat, zapaziti, opaziti, za-gledati.
pomujat se, truditi se, prizadevati se, poganjati se. ponk, klop, sedalo. ponucat, porabiti, rabiti, k pridu obrniti.
ponvehlar, čuvaj pri železni cesti.
poravbat, obropnti, opleuiti
koga. portir, vratar.
portre , podoba, obraz, po-
dobščina. pos, potni list, potni izkaz. posešer, (Passagier) , potnik,
popotnik. postrafan, kaznovan, strabovan. potronloselj, torba za patrone,
prašnik, patronjak. potunkat, pomočiti, pomakati. pourlaubat, za nekaj časa odpustiti, odpušati koga. pocerbat, (beerben), podedovati, dedovati. potsler, (Polster), blazina, pod-
zglavje, podložek. prajhaus, (Brauhaus), pivar-
nica, olarnica. praklicirat, vaditi se, uriti se,
pripravljati se. prala, (Braten), pečenka, pečenje. prehlek, krasen. prenglas , vžigavnik. vžigalo.
zažigavno steklo. precedent, predsednik. prifenga, skušnja, izpraševanje, izpit.
priftoselj, listnica, pismenica. priftrognr, pismonos, listonos. prSnd, (Brand), snet, prisad,
črni ovčič, črni sajevec. protfan, ponva za pečenje,
pekla, pac, kinč, lišp.
pucal, cediti, očediti, trebiti, čistiti, snažiti.
puhdrukar, tiskar, natiskova-
vec, natiskar. puholtar, poštevar, številnik. puhpintar, bukvovez, knjigovez.
puhštabirat, zlagovati, črtovati. puklast, (bucklig), grbast. pulfer , prah , moka , prašek,
smodnik. pulferturn, smodišnica. punkl, pika, piknja, točka. purcelpam, prekuc, prevržek. pusrl, poljubljej, poljubec. puselc. kitica.
n.
Radclfirar, napeljevavec, začetnik.
raderat, (radieren), iztrgati, trgati, strugati.
(Reihe), vrsta, red. rajfenk, (Rauchfang), dimnik, rnj/tii/iiivir, (Rauchlangkehrer), dimnikar, sajoguleo, sajomet. rajfrok, obročno krilo, krilo iz
obročkov. rojskvfer, (Reisekoffer) , popotna skrinjica, usnjača. rajtal, računati. rajlsula, jezdarnica, ježnica. rajza, (Reise), pot, potovanje,
popotnja. rajžat, potovati, potvati. raport, poročilo, sporočilo, poved.
rastaljat, (vertheilen), zdeliti,
razdeliti, razdati, razdajati. ravbal, pleniti, ropati, grabiti.
2*
ravfarija, boj, tepež, pretep. rauhkamra, dimuica, vodivnica. regeljca , pravilo , vodilo , na-redha.
regirat, voditi, ravnati, obračati, gospodariti. rekrut, vojaški novinec, novak. reheljc, (Rockchen) , suknja,
jopa, krilec. reparirat, popraviti, prenare-dili.
retirirat, umakniti se, odstopiti, bežati. rezonirat, zabavljati, jezikati,
vpiti, kričati. ribežen, (Reibeisen) , krhljač,
strgača, strgalo, rihta, jedilo, jed, sodba. rihtat, opraviti, uravnati, ravnati.
rihtek, prav, po postavah, dobro. vinka, prstan.
rištenga, (Riistung), priprava. ritmajstcr, konjiški stotnik. ror, (Rohr), cev, tul. rostpratl, pražena govedina ,
pražolc, bržole. rolouž, (Rathhsus), svetovav-nica, mestna ali meščanska hiša.
S.
sahet, prtič, bela ruta za mize. sceptar, žezlo, palica kraljeva,
cesarska. sekirat, dražiti, nagajati komu. selbsllaut, samoglasnik,	j
sfrisal, učvrstiti, počvrstiti,
spodbosti. signalj, znamenje, znamnje. silba, zlog, zloga, slovka. sklofat, izlepsti, iztepati,iztolči. skurirat, izlečiti, zdraviti. soldat, vojak.
spucat, nasvitati. namazati, očistiti.
sptimpal, izvleči, izvlačiti, iz-
trombati vodo. štrenat , razpariti, razporiti, parati.
slrunat, izsiliti komu kaj, prisiliti k čemu. subtraherat , odšteti, odštevati. Stifter, šeptavec.
Š.
Šac, zaloga, blago, zaklad. saeal, (schätzen) , preceniti . ceniti.
šajbica, kolce, kolesce, krožeč. sajtrga, samotež, točka, samo-
težnica, samokolnica. sala, (die Schale), torilo, čaša,
moravšica. šatirat, nasenčati, senčati, senco delati
satula, skrinjica, škatlica. šunca, okop, nasip, rov. šaušpilar, igravec (gledišni),
predstavljat-, gljumač. sefta, korec.
šekast, pisan, lisast, brezast. šenkat, podarili, dariti. šenkenga, daritev, darovanje, dar, darilo.
senkcimer, točivnica, pivnica, krčma.
¿ikocen, uren. veden. mneten, ročen.
silboht, (Schildwache). straža. sillkrota, želva, sklednica, tr-dorog.
Hmelj, belec, sivec. sivko. iimfut, opsovati, psovati. osrn-
movati, opravljati. šintar, konjač, konjodirec. ži-
voder. oderuh. sintelj, desls», deščica, skodla.
skodlica. širezen, (Schiirreisen), kopač.
kopalo, greblja, podgrebalec škarnicelj, zavitek. škatla, sklopnica. jaška. slajer, zagrinjalo. pajčelan. šlajm, zlez. zluz, smrkelj. šlajpšu. (Schleiftichuh), drso-
vavke, čevlje za drsati. šlingat, preplesti, prepletati. slisa, zapenka. zatikavnik. s ti te, sani.
šlofliauba, spavna ali nočna kapa.
slofrok. ponočna suknja, hišna suknja.
šlofsrajca , spavna . ponočna
srajca, srajčnik. slokpruken, ) klavnica, pobi-slokponk. ) javnica. šlosar, ključavničar, ključančar. smajhhtt se, lizati se, prilizovati
se komu, sladkati. smarocar, slinež, priliznjeni; lizun.
šminkat se, lepoličiti se, barvati se.
smir, mazilo, kolomaz, inaz. snajcar, vsekač, vkresalo. snajctihelj, robec za nos. šnef, kljunač.
silite , reženje , rezljiji, reželj
(pohani). snilleh, drobnjak. snodelj, zapona, zapenklja, za-
penec. snofat, dubati, nosljati. snops, žganje, žganjica. šnopsar, žganjopivec, žganjar. snurport, brke, mustače. šocel, ljubčck; sočka, ljubica,
ljuba, draga. šorf, ošter, ojster, rezen. sorfrihtar, rabelj, krvnik. špacirat, sprehajati, šetati se. špajskamra, shranba zajedi.
kuhinska hranba. Spampet, (Spannbett), postel-
njak, postelja. sparat, hraniti, varovati, variti. šparorc, hranivec, varovavec. spas, burka, šala. spasen, šaljiv, šalen, smešen, burkast.
špediter , odpravnik , razpoši-ljavec.
spedicion, odprava, odpravek. špegu, (Spiegel), ogledalo, zrcalo.
speglc, očnice, očale. špekuliral, premišljevati, na dobiček kaj začeti, meriti na
"'«j- . . špetj, (Spiel), igranje, igra.
spendirat, podariti, darovati,
deliti, poklanjati. iperovc, skarnica, lemez. špiknodelj, špikavnik , špikav-
nica. ipilai, igrati.
špinar , predeč , prejic , pre-divec.
špinar ca, predica, prelja. špiia, (Speise), jed, jedilo. šporhert, (Sparherd), železno, prihranivno, nepotratno ognjišče. sporkasa, hranilnica. špol, zasramovanje , posmeh ,
posmehovanje. športi, ostroga, nagon, spodbod,
spodbadek. špraha, jezik.
spricunca, (die Spritze), brizgla, drsklja.
špricat, brizgali, štrkati, škropiti, škroliti. šprinkprun, vodomet, brizgavni
vodnjak. špuktrigelj, pljulo, pljuvavnica. šrajbcajk, pisavno orodje, pi-
sarska roba. šrajbfelar, pomota, pogrešek v
pisanji, pisna pomota. šrajbmajster, krasopisec, učitelj pisanja. šrajbtiš, pisna miza, pisarska
miza. šranga, prečnik. šrauf, vretenica, vrtelo, vijak,
zaškor. šrelelj, sekanec, svinec. tribar, pisar, pisarec, pisec.
irifta, pisanje, pismo, spis. štacion, postaja, poslališe. štactanibor, (Stadt-Tambour),
mestni, mestnjanski bobnar. štajgrat ¿eni, davke povekšati,
povzdignili. štajgbigel, stremen, stop, stopnica.
štajnkolen, premog, kamneni
ogleni ogel. štala, hlev, stajna. ilaliral, vmestiti, postaviti, vpeljati.
štamcar, kamenar, kamnosek. štamfat, ob tla butati, ob tla
cebati, ceptati. štanga, d rog, prot. štant, prodajavnica, prodaja. štatholtar, mestodržec, mestni vladar.
štedent, (Student), dijak, učenec ; stega štedentovsliagasa, dijaška ulica; štedenlenleben, dijaško življenje, dijaško veselje, mlade leta, mladost štefta, stogla, stogljej. šteknodelj, bucika, igla, gla-vička.
šlelaia, poličnik, polica. štelcite, hodaljka, hodalnica. šlelj, ročaj, ročnik, držalo. šlenf, (Strumpf), nogavica. šlempelj, kolek. šlenga, (Stiege), stopnica. šternale, zvezdni drevored , zvezda; (sprehajališče v Ljubljani).
štifelpucar, čedivec ali snaži-vee, ki škornje čcdi.
štiflenga, zadušbina.
stigelc, lisec, lišček.
slikat, veziti z iglo.
štikeljc, komad.
štirna. (Stimme), glas.
štirka, (Starke), kerfka, škrob,
močic, močec. štirna, vodnjak, kladez, rupa. stoki, (Stockfisch), riba, pele--
novka. štolfeder, jekleno pero. ilolmajster, n»dkonjar. štopselc, zamašek, zamaha, za-tišek.
itotènllondreht, mestno in deželno pravstvo. sira/", (Streif), preka, maroga. štpafast, pasast, pasat, mavrast, progast.
š traja, nastilanje, stelja, na-
stelja, nastél. štrauhen, nahod, nahodnica. štraus, noj, šlruc. itrèk, konopec, konop, vožinec. strfecik , (versteht sich), razumeva se, gotovo, dakako. štrikat, plesti, pletati, z iglo plesti.
štucar, lišpavec, gizdavec, gizdalin.
šturmat, zahrumeti, prihrumeti,
divjati, navaliti. sttft, malovrednik, zanikrnež, šuftik, capinsk, grd, zanikrn. šulfuks, muhovec, šolski ne-
slanec, šolnik. šulgeld, šolski denar, šolarina, šolnina.
¿«»/te», (Schinken), gnjat,
krača, pleče. šupa, klanica, kolarnica, lopa. s««, streljaj; v sramotnem obziru : budalo, zabiti bedak. suštar, čevljar, čizmar. starcplalelj, črnoglavka, črna
penica, kovaček. švercal, skrivaj nesti, nositi. svicat, potiti se. švimhozne , plavne , plavarske hlačice.
švimmajster, plavarski učitelj,
mojster. švimšula, šola za plavanje. švoger, šurjak, svak, dever. svogerna, svast, svakinja, s® oft, slab, brez moči.
T.
Tadlal, grajati, oberati kaj. hi-bati.
talj, (Theil), del, kos. tandeljmark, stari, starinski trg,
trg za starine. tandlar, starinar, kloznjar. tavgleh, pripraven, rabljiv, dober. tavzent, tisoč, fe, (Thee), čaj. tepeh, prapoga, pogrinjek, testament, oporoka, zadnja volja, poslednje sporočilo. tifuS) močuh, vročinska bolezen. tinta, pisavno črnilo. tirdn, grozovitnež, trinog, ra-
belj, krvolok. tirgarlen, (Thiergarten), zve-rinjak.
lir ar et, živinski zdravnik. lišlar, mizar, stolar, škrinjar. tištah, (Tischtuch), prt, pomiz-nica.
tobakira, (Tabaksdose), duha-nica.
tabakpajteljc, mehur, mošnja. tofelj, obed, kosilo, pojedbina. topeljt, dvojin , dvojnovrsten,
dvojnat. tornistr, tnrba, teličak. tose/j, torba, mavha, lavšek. totelj, palček.
totengrebar, grobokop, jamar, žulec.
lotentrogar, pogrebec, mrliški noseč.
trahtar, (Trichter), lij, lijek. lijec.
irahlament, "oslarija, gostije.
pojedbina, veselica. trahtirat, pogostiti, gostiti koo-a. trilar, tresljej. gugljej glasa.
jiglavček. tringeljt, dar. podar za vino.
napivek, denar. troßnt, (treffen), pogoditi, zadeti.
traf s lajn, kapnik, kepec. troti, prestol, prestolje. sedež. trostat, (trösten), tolažiti, razveseljevali. truga, skrinja. lucent, dvanajslica. ducat. tudeljzok, meh, duda, diple. lurnat, vaditi se, lelo uriti. Inserar, (Tuchscheerer), suk-nostrižnik (?).
U.
ublat, (hobeln), ostrugati, strugati.
uciran, okinčan, olišpan, ozalj-šan.
uharice, počitnice, praznici šolski, počitek, oddih. unobhengik, nezavi<en , neodvisen, samovlasten , nepod-Iožen.
unhfelig, nepostrežljiv, neu-
strežljiv, pust. unkšikt, nepripraven, nespreten, neroden. vnordentleh, nereden, zmešan,
zašarjen. unterholtat se, kratkočasevati se , veseliti se , dobre volie biti. 'J unterhohenga, veselica, kratko-
časovanje. urkasteljc, urnik, okrov urni. urketna, urna verižica. urlaubar, prostnik. urmahar, urar.
Vafenrok, vrlina suknja, suknja
nekdanjih vojščakov. valila, (Wache), straža. toki ar, čuvaj , čuvar, stražar,
stražnik. vahtat, stražiti, čuvati, bdeti, čuti.
vajrauh, kadilo, libana. vajzenhaus, sirotišče, sirotnica.
vandrat, potovati, popotovati;
vcindrour, popotnik. vaserfot, (Wasserfall), slap. vaservaga, stavna mera, vodna vaga.
veljban , (gewölbt) , obokan,
bokast, vobok. ■cerkprar, (Werkführer), rav-
navec, ravnatelj, narejavec. tentilj, (Venlille), zaklopnica, vetrenica, zaklopka, (rabi se večidel le v naravoslovnih ali .fizičnih pomenkih). <vertlih, (wörtlich) , od besede
do besede, po besedah. testjn , telovnik , bezrokavnik,
podjopič. Testirat, (visitiren), pregledati,
razgledati, preiskovati. nie, bistroumje, bistroumnost. ničih, prebrisan, bistroumen,
znajden, šegav. ninta, navoj, vitel, vitlo, slak. viutrfenstr, zimske okna. virfelc, (Würfel), kocka, kupa,
kober, kobra. nirslal, (Werkstatte), delavnica. viko, napev, način pevanja. vohcet, (Hochzeit), ženitvanje,
svatba, zenitev, ženitba. vofenstilstont, (Waffenstillstand), bojni počitek, premirje.
■voljcer, (Walzer), okrogli ples,
valjec. nolfis, (Wallfisch), kit. colislik, (wohllüstig), nesladen, nečist, kočljiv, sladen.
Zaflikan, zakrpan, zašit. zagiftat, ostrupiti, zavdati, otro-vati; umoriti koga s strupom. zA/, (Saal), dvorana, izbana. zajllencar, (Seillanzer), vrvo-
plezec, vrvohodec, -—lezec. zalcfaselc, solnjak, solnica, so-lenka.
zamirhan, zaznamnjen, zazna-movan.
zamljenga, nabor, nabira, zbirka. zarigljat, zapahniti, zatakniti, zariniti.
zašraufat, zavili, zasukati, za-škrniti.
zauerpruti, kisla voda, kisel-
nica, slotina. zazilirat, (versichern), komu
kaj zagotoviti, zatrditi. zehsar, šestica, šestak. zenf, gorčica, goršica. zglihat, poravnati, pogoditi se. zims, okrajik, napustek. zlotat, zvariti.
znucan, oguljen, zguljen, od-grnjen.
zoc, gošča, goša, kavna grampa. zonenstih, vrtoglavnost, vnetje možgan od sonca.
M.
Zajfa, mjilo, milo. žauba, mazilo, maža. zenfl, sok. Žid«, svila. Udari, svilen.
ither, varen, brezskrben, slo-boden.
i lak, (Schlag), udar, udarec,
mah, mahljej. ileht, slab, nepriden, malopriden, spriden. imah, (Geschmack), okus, ukus, slaj.
Imahten, okusen, slasten, do-brodiseč
inabl, ustnica.
inidar, (Schneider), krojač, siva r, šivec. inora, (die Schnurr), motoz,
vrvica, prevoza. iunften, sočen, sočnat. Zupa, (Suppe), juha. zurnalj, (Journal), dnevnik, dnevopis.
--•»««eSgKsm--
Doblada *).
Pogovor dveh ljubljanskih kuharc v „kranjski $prahi*K
Freškova Katra pripoveduje Znojevi Barbki svoje življenje v Ljubljani.
Tist let, ko je potel biu ahtefercgar, sem pršla firšpe«.. nik z baronani N. in per njem sem bla v dinst za štuben-methen. Jest pa nisem navajena tiste kisthonte in konplemente delat. En cajt je biu baron tih in še precej aufklekt. Vsak cajt je vsak sorte audience držou ; to so hodil vsak sorte gospudje, hausbezicarji, ta žlahtni s „fon", antvrharji i. t. d. in velik dru-zih, tako, de nisem imela nikol gmaha, zmirej sem mogla na pedinenga bit prpravljena. In pa njegov sin sin! ta je biu cu-vider. Nikol mu ni bla prata dost pečena, cušpajs dober in župa nikol dost slana. Pa koku je biu ergajcek in koku se je hoh držou, koker Buh vej, kaj de b' biu! Pa vejš, štederou je v T. pa je skuz padou, ker je biu preveč za to kranjsko špraho noter vzet. Ce smo imel kakšen kselšoft al unterholtengo, ga je baron zmiraj forštelou in od njega pravu, koku cort in flisek zna šprahe naprej nest, pa ni nič rejs blo. Ta sin mu je strašen velik ven nesou, vsak me«ec mu je poslou v T. 40 guld. za ko-
*) Pričujoča doklada naj bi bila očitovanje vsim govorečim v svoji tako imenovani „kranjski šprahi". — čudno je, da marsikdo poleg obilnih slovenskih izrazov vendar le rajši potrebuje grde, popačene, ptuje besede, ktere ga pred vsa-cim poštenim človekom osramote.
šlo. 48. lela pa je pršou u Ljubljano in je biu povsod prvi za revolucijon; per tistem pildi, ki so ga v Ljubljanco zagnal, je tudi prvi biu. No, pa kaj bi ti še naprej crcelala, tulk ti povejm, de tega dinsta noben ne prvošem. Oh, kumej sem čakala, de je biu let ven. Med tein cajtain sem pa bekontšoft nardila s ta gluho tišlarco, klera mi je bezorgala potem en druh dinst za kuharco v šentpetrsforštat per en gvišen Štrajnarc. No , tukej sem bla še precej cefridna, samo tistih vizit nisem mogla duldat, ker so vsak fajertog prišli kselje in mi niso gmaha dal. En gvišen ferštnar mi je večkrat lipsprife pisou in Vsaksorte kur delou, pa jest sem bla scer friijndleh ž njim, koker se cima, ampak fest in kšajt tako, de je sam včas rekii, de se me ni take forštelou. Tud bi bla lahko se i njim omožila, če b' bla hotla, pa zdu mi se je preveč gmejn s tistmi sojini fotermerdari in pa nisem ga nič kej ohtala, bla sem glajhgiltek in vse glih mi je blo, če me je frajndleh grisou al mi pa grimazne delou. Tako doug je to blo, de niso začel soldate ajiizomlat iji kaj misliš, kaj je naredu? Za frcjbilharja se je einšrajbou in knial polej z gveram na ram od-rajžou na Lašk. Od tistga cajta nisem nič slišala od njega, samo kofezidarjev Korl mi je pravu, de mu je Maurov Joža pe-koiit naredou, de je že za kaprola avanzirou. Unmeglih scer ni, ker zares se je že per sojini kšeft dober zbrihtou in tud J" biu kel Prevefi plumpga telesa in tud bukve je rad brau. Zvečer, koker sem slišava, je včas do pounuči lajhtar goru (gorel) per njem in tud Iondkorle je zmirej po aržetah nosu. No. Buh mu dej dober,, tam kjer je! Tok per tej Štrajnarc sem bla precej doug, ker ni bla nič sitna, koker so druge, bla sem čist trej per nje. Men ni glih za to, ampak vender, če človk svoj kreh frdina , mu ni treba nobenih fouš ksihtov gledat, poseben, če jest dober vem kuhat in vse soje kšefle pinktlih ferihtam. S to Strajnarco sva ble doug. cajta frajndleh al Jej, samo žavolj
Leni. Tist je men vse glih, jest sem za to, de b' se ah-sofala krajnska špraha, al najmodiš slovenska. Mi moremo s cajtgajstom naprej jet.
M a r i. Al si že slišala, de bojo u teater slovensko špil&l, po kanclijah in šolah bo imela ta špraha forcuk pred nemško?
Leni. Nekar ne verjem, po te viž mogel gespudi un-tertenik bit kmetam ; onzeen bo ves padu, kamer be uči vrgu.
M a r i. Nak , jest se nečem več cankat, ker naše an-zihten enkol ne bojo ukep peršle. Jest folgam našga štruhterja, ker se šteje med ta hude Slovence, ti pa bod JVemškutarca, jest sem se pomujala, de be te za našo erleh stvar gevinala, al vse je zastojn.
Leni. Videš , ti se preiberšpont, al vendr mislem , de boš bčl šacala nemško špraho.
M a r i. Nekar se ne troštaj, jest sem zagvišana, de bojo enkat Slovenci ta velko ulekel.
Leni. Zdej pa neč več od tega; kok deleč smo še do Roženpoha?
M ari. Al ne videš Tivolišlos? Kaj si boš pa peštelala, kofe al čukolado, al frišen mlek od dons?
Leni. Kofe inen škodva in čukolada mi ico dela ; kar sam mlek in neč nam potunkala.
M ari. O jest pa le kofe; kar frlibt sem u njega.
Leni. Dons je pa hajter, tak lep veter že doug ni biu, ne gremo u čimer, raj boma na frej sedele.
M ar i. Sej rejs, če sm.o glih mal ženirane, pa vidimo, če je kej fremd eldi, pa bel frajndleh je, zato kse naturo loži betrohta.
Leni. Ce bomo fertek iz južno, pa gremo preke štaj-nrnen tiš čez oberšiško in šternale in tu bomo špacirale auf-entab pis cur demerunk.
M a c i. Ti dejmo se ke k ta piau miz usest, zato kje en rozenferbik tištak čez bedekan.
Leni. Jest sem tud ajnfrštonden; videš Lisko', kako je Bisk, nam že nese na frgoldan tac južno in lej kakšna auf-Tuerksamkajt, kar srebrn kšir imamo. No pa dej ti ajnšenkat.
M ari. Men se neč ne lušta zato ksem preveč črnega eu^isala, pa kar brez cukra ga bom od dons z a naprej pila.
Leni. O men je pa mlek, če glih je biu mal unnatirleh, vso mojo melanholijo 1'rtrajbou. — Kar smo pocerale je že vse poglihan.
M ari. No tok zdej pa pejmo, de bomo prcajt domu pršle.
Leni. O ne bomo neč frzajmale, pa dons je moutšajn, mislim glih folmont, za me je getlih, tako večerno ausiht genisat.
M a r i. Jest mislim. de ti rada švermaš, ti se boš vsa frderbala, raj u birtšoft forlšrite delaj, ti še en ajnfoh kosil nis u štand skep spravt, zato je toj mož zmirej frdrisleh.
Leni. Kaj, al od mene pogervaš, de b' jest u židaneh gvantali u kuhno šla, moja orenga je, de se ueč ne bekimram za take reči, kere be mojo virdo ernidrigale; zakaj pa mam pedinarce in vesoko anštelenga moža?
M ari. Jest v^jm de b' te belajdigala, če b' otla kej šim-fat čez to, le rečem de b'mogla birčoft in pildenga u glajhkviht bit.
Leni. Lej, lej, sej srno že do elefonta, al gremo kar u gaso al preke šuodelbirta?
M ari. Frajleh, sej smo se ferabredale u šternale špacirat.
Leni. Noje prou , bomo* na ponk se usedle, če bomo it eršepft.
-Ili(ri. Dober, polej pa le čez judovsko gaso, šuštark must mfšršmida po oltenmorkt in preke frošplac gradaus domu. mislite, kje ste bile doma?
C ^ J
/utA^SP/	-------