POSTNINA PLAĆANA V QOTOVINI ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REVIEW LETNIK XXIV Z V E Z E K 1-2 L E T O 1 9 7 0 L J U B L J A N A IZDAJA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA Zgodovinski časopis je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo S e d e ž u r e d n i š t v a : Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 St. žiro računa SDK 501-8-490/1 Zamenjave (обменм, Exchanges): Zgodovinsko društvo za Slovenijo Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 Z a l o ž b a i n u p r a v a : Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 Redakcija tega zvezka je bila zaključena v marcu 1970 Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira Ta zvezek so uredili: CDr. Stane Gabrovec, dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Milko Kos, dr. Vasilij Melik, Bogo Stupan, dr. France Skerl, dr. Jože Šorn, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: Dr. Ferdo Gestrin Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani Natisnila tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani ' J o ž e S o m DELOVANJE K O M E R C N I H KONSESOV Osnova za ta prispevek k naši gospodarski zgodovini so statistična * in podobna poročila notranjeavstrijskih komerčnih konsesov dvornemu koraerčnemu svetu. Gradivo je omejeno na precej ozek časovni izsek, na eno samo desetletje, namreč na leta od 1763 do 1774, v glavnem torej na poslednje obdobje delovanja komerčnih konsesov. Zaradi ozkega ča-a sovnega izseka smemo reči, da nam dajejo njihovi statistični podatki bolj nekakšen prerez skozi dano strukturo komerčnih panog gospodarstva - kot pa že kar zgodovino le-teh. Kolikor se razprava dotika tudi pro­ blemov iz poznejših desetletij, so podatki za njih vzeti iz gradiva, ki,so . ga arhivirali nasledniki komerčnih konsesov in druge podobne ustanove. Zahteve po boljši organizaciji trgovine. — Skrb poslovnega sveta, merkantilistov-teoretikov in političnih oblasti, da se še bolj poglobi in razširi trgovanje, je v praksi dobivala vse bolj trdna tla v drugem deset-''' letju 18. stoletja. Ni naš namen,.da bi tu nanizali vse pojave, ki govore v korist te trditve; dovolj bo, da z nekaj črtami orišemo trud političnih oblasti * kmalu po letu 1714 za to, da bi se trgovanje čim bolj okrepilo. Središče našega obravnavanja so namreč .komerčni konsesi in njihovo statistično - delo, ker so bili ti organi še najbliže konkretnim gospodarskim raz­ meram v posameznih deželah, to je, razvoju trgovine, prometa, manu- faktur, borz, pomorskega zavarovalništva, končno tudi rokodelstva; agrar­ ne panoge so bile izvzete, ker so se z njimi ukvarjale druge ustanove, na primer tudi kmetijske družbe (montanisticum ali rudarske in plav- žarske zadeve so pa tako že imele od srednjega veka dalje svojsko orga­ nizacijo poslovanja). ' Pričenjamo z dopisom, ki ga je konec januarja 1715 poslal Gradec vsem vodilnim deželnim političnim oblastem, in ki čisto deskriptivno ugotavlja: Znano je in poročila ter^pritožbe prihajajo o tem, v kakšni zmedi in neredu je že nekaj časa sem splošno trgovanje v notranje­ avstrijskih deželah. Zaupanje in vera sta zginila, komercij je čisto na tleh. Do tega je med drugim prišlo tudi zato, ker ni niti zaupanja vred­ nega meničnega prava niti potrebnega trgovinskega sodišča, niti ne"1 obstaja namera, da se vzpostavi k o m e r č n i s v e t . Graška oblast je imela takrat v mislih Cehe, ki so si ustanovili lastni komerčni kolegij zaradi aktualnih potreb že 'leta 1714. Na Štajerskem so mogli organizirati komerčni département šele leta 1717 in to z namenom, da bi uravnaval komercij, skrbeQ za popravilo cest in za boljšo naviga-. 1 Zgodovinski časopis i cijo ter pospešeno graditev stavb ob plovnih rekah, podpiral snovanje in zboljševanje manufaktur itd. Njegove kompetence so bile torej zelo ozke. Zanimanje za napredek neagrarnih gospodarskih panog se je precej poživilo, s tem, da je Avstrija 2. junija 1717 končno le proglasila svo­ bodo plovbe po Jadranu. S tem je dobil praktični merkantilizem otiplji- vejšo obliko. Že šest tednov pozneje je büa v Gradcu seja glavne trgo­ vinske komisije, na kateri so se posvetovali o organiziranju t r g o v ­ s k e g a s v e t a , o reparaciji cest, o mitnini, o tretiranju tujih trgov­ cev in o objavi patenta za trgovanje. Naslednja poteza države je bila, da je leta 1719 razglasila Trst in Reko za svobodni pristanišči. Prav kmalu na to so na Dunaju utemeljili veliko trgovsko družbo z zvenečim imenom Orientalna kompanija (pač po zgledu zahodnoevropskih kompanij) in ji omogočili, da je poleg dru­ gega zgradila nekaj manufaktur. Sodobniki so o njej trdili, da je bila predvsem dvorna ustanova in da je po nekaj več kot desetih letih zamrla prav zato, ker je niso vodili izkušeni profesionalni trgovci na velike razdalje. Vsa ta dejstva so znatno pripomogla k temu, da se je izkristalizirala misel, naj se v Ljubljani kot pomembnem vozlišču organizira u r a d k o m e r č n e g a r e p r e z e n t a n t a , češ da je ta glede na naraščanje trgovine v pristaniščih in njihovem zaledju nujno potreben. Reprezen- tantova naloga bi bila, da uvede prosto trgovanje ter da z nasveti in dejanji pomaga trgovcem in manufakturistom pri njihovih kupčijah. Po tem mnenju, zapisanem v Ljubljani decembra 1722, naj bi komerčni reprezentant skrbel za ceste, za dovoz lesa v ladjedelnice in za napredek vseh manufakturnih obratov; vsi podjetniki naj bi komerčnemu repre- zentantu obvezno oddajali poročila. Mnenje je primerno energično zahte­ valo, da se ukinejo vsi cehi pa tudi vsi monopoli; komerčni reprezentant naj bi dopustil prosto trgovanje in naj bi ga sploh čim krepkeje pod­ piral.1 Zahteva po obveznem pošiljanju poročil komerčnemu reprezentantu je — kot bomo videli pozneje — v bistvu zahteva po uvedbi prave sta­ tistične službe v gospodarsko dejavnost. Znano je, da je merkantilizem močno poudarjal pomembnost statističnih podatkov in njihovo splošno koristnost v gospodarskem življenju civiliziranih držav, in Ljubljana je bila prek obeh svobodnih pristanišč, razgledanega Franca Rakovca-Rai- gersfeldta, trgovcev na velike razdalje in pomorščakov dobro seznanjena z napredkom drugod v zahodni Evropi. Preskusni kamen za merkantilizem, kakršnega je uvajala Avstrija, sta bili predvsem obe svobodni pristanišči. Čeprav so zlasti od januarja 1714 dalje na Dunaju napisali in razposlali po državi zelo veliko število priporočil, patentov in dekretov, ki so spodbujali kapital zemljiške aristo­ kracije in meščanskih trgovcev k podjetnosti (ta val spisov se v arhiv­ skem gradivu takoj opazi, ker je bil dokaj nenaden in močan), je bil učinek skromen in to zaradi sorazmerno omejene akumulacije kapitala 1 Za te okvirne podatke prim, moj članek Trst in njegovo neposredno za­ ledje v prvih treh desetletjih XVIII. stoletja, Kron. VII, 1959, str. 152—153. in pomanjkljive organizacije gospodarskega življenja. Tako imenovanega podjetniškega duha in volje pri podjetnikih sicer res ni manjkalo, toda vso našo domačo dotakratno trgovino na velike razdalje je mogel obvla­ dati že sorazmerno ozki krog interesentov. Država sama tudi še ni utemeljila nobenega organa, ki bi uspešno in širokopotezno organiziral komercij, ga finančno podprl in usmeril v reševanje določenih nalog. Vzpostavitev organov za pospeševanje trgovine. — Šele dokaj uspeš­ no začetno delovanje Orientalne kompanije je spodbodlo politično oblast, da je pričela v večji meri organizirati gospodarsko dejavnost. Najprej je 26. maja 1731 dvor ustanovil za obmorski pas ali Litorale posebno k o m e r č n o i n t e n d a n e o. Njen namen je bil, posredovati trgovino med nemškimi in italijanskimi deželami, da bi se s tem pospešila pomor­ ska trgovina zaledja skozi obe svobodni pristanišči. Instrukcija j;e suge­ rirala intendanci, naj pridobi manufakturiste »vseh nacij« z obljubami stvarnih in osebnih privilegijev ter jim dovoli prihod v vsa mesta. Pri delu naj jo vodijo — pravi navodilo — tisti patenti o komerčnih, zade­ vah, ki so izhajali od leta 1716 dalje. Pospešuje naj tiste manufakture, ki jih do tedaj še ni nihče vpeljal. Komerčna intendanca je bila v bistvu omejena na delovanje' v av­ strijskem primorju. Do ustanovitve vsedržavnega trgovinskega oziroma komerčnega korpusa je prišlo šele v letu 1746, ko so v okviru terezi- janskih reform ustanovili na Dunaju »za pospeševanje manufaktur in komercija« poseben organ, ki se je imenoval u n i v e r z a l n i k ö ­ rn e r č n i d i r e k t o r i j in je 15 let vodil in pospeševal razrast ko-, merčnih panog gospodarstva. Univerzalni komerčni direktorij so ukinili leta 1761, namesto; njega pa ustanovili d v o r n i k o m e r č n i s v e t , ki je imel isto funkcijo, le kompetence so mu močno razširili. Tudi tega so po 15 letih delovanja razpustili (1776). Ob tej priliki so vodstvo komerčnih zadev sploh pre­ nesli na drugo dvorno ustanovo. Dodamo naj še, da so z ukinitvijo dvor­ nega komerčnega sveta opustili direktno državno nadzorstvo, vodstvo in podpiranje ter stvarno subvencioniranje trgovskih in manufakturnih podjetij v avstrijskih deželah, ker je prevladala misel, naj si podjetja pomagajo sama in naj ne računajo na državne dotacije. Univerzalni komerčni direktorij je takoj po ustanovitvi novih poli- tičnoupravnih uradov z imenom »reprezentanca in komora« v glavnih mestih notranjeavstrijskih dežel pooblastil tri njihove člane, da upravljajo komerčne zadeve po njegovih navodilih. Ker se ta tričlanski sistem po­ oblaščencev ni obnesel, je direktorij ustanovil specialne k o m e r č n e k o n s e s e , ki so bili glede svojega praktičnega dela podrejeni le njemu. Komerčni konses za Kranjsko je bil kompetenten za to deželo in nekaj časa tudi za Goriško. Leta 1756 so namreč v Gorici namestili za Goriško z Gradišćansko lastni k o m e r č n i m a g i s t r a t (letar 1764 so ga preimenovali v »komerčni konses«).2 Mimogrede naj še dodamo, г ADK (Arhiv dvorne komore, Dunaj), Innerösterr. Kommerz, fase. R Nr 320; Komerčni magistrat oziroma konses, agende, instrukcije 1755—1799. da so kranjski komerčni konses od 1772 dalje imenovali »komerčna ko­ misija-« (delovala je le dve leti). Kot ta administrativna sprememba nas tu tudi naslednje spremembe ne zanimajo več. Razumljivo je, da sta bila komerčna konsesa v Celovcu in Gradcu kompetentna za Koroško oziroma Štajersko.3 Za Trst in Litorale je — kot že vemo — podobne posle opravljala komerčna intendanca. Notr a njeavstrijski komerčni konsesi so se shajali na skupne seje v Gradcu. Zakaj so pokazali komerčni konsesi največjo statistično aktivnost prav v 60. letih 18. stoletja? Mimo drugega predvsem zato, ker jim je dvorni komerčni svet ukazal, da mu točno, hitro in vestno poročajo o stanju komerčnih panog po deželah. Obveznost glede pošiljanja poročil na Dunaj so uvajali najprej dvorni cirkular z dne 15. marca 1763, ki zapoveduje sestavljanje komerčnih tabel za vsako leto in pošiljanje le-teh dvornemu komerčnemu svetu,4 in še dva posebna naloga z dne 2. novem­ bra oziroma 14. novembra 1763.5 S prvim novembrskim nalogom so na­ ročali gubernijem na Češkem, Moravskem in v Notranji Avstriji ter kra­ ljevemu uradu v Sleziji, da jim bodi dvig komercija in manufaktur eden izmed prvih predmetov prizadevnosti, komerčnim konsesom pa sploh glavno opravilo. Zato so morali guberndji in kraljevi urad konec vsakega koledarskega leta poročati o konsesih, kaj so ti napravili korist­ nega za komerčne in manufakturne zadeve, česa niso mogli izpeljati, kaj bodo koristnega ukrenili in skončali v naslednjem letu. — Z drugim novembrskim nalogom so zahtevali od samih konsesov, da izdelajo za naslednje koledarsko leto komerčni operacijski načrt (Commercial-Ope- rations-Plan), kjer naj povedo, katere fabrikature v deželi že obstajajo, katere je treba pomnožiti in zboljšati, katere naj se vpeljejo na novo in s kakšnimi sredstvi. Na ta in nekatera podobna vprašanja so morali odgovoriti konsesi že v začetku leta 1764.* Vidimo, da so bili komerčni konsesi administrativno podrejeni poli­ tičnim oblastem, da pa so bili v njim določeni gospodarski dejavnosti precej, če že ne docela samostojni. V vsakem okrožju ali kresiji so na Štajerskem namestili posebnega komerčnega inšpektorja;1 nad njimi je bil deželni komerčni inšpektor (verjetno je imel to funkcijo eden izmed članov konsesnega kolegija). Dolžnost okrožnih inšpektorjev je bila, do­ biti pregled nad tem, kaj se v kresiji proizvaja, kaj se dà tam predelati in kaj izvoziti; zvedeti so morali, koliko mojstrov in tkalcev je v njiho- vem okrožju ter kje se že morejo vpeljati nove manufakture. Dolžni so s ADK Iö Kommerz, R Nr 315; Komerčni konses na štajerskem, agende, instrukcije '1762—1793. — R Nr 318 isto za Koroško 1749—1800. — R Nr 319 isto za Kranjsko 1749—1776. 4 ADK, Iö Kommerz, R Nr 397; Generalni pregled dežel, komerčne in manufakturne tabele za Štajersko, Koroško, Kranjsko in GoriSko z Gradišćan­ sko 1759—1813. ' 5 ADK Iö Kommerz, R Nr 391; Komerčni operacijski plan za Štajersko 1763—1774;'R Nr 392 isto za Koroško 1763—1771; R Nr 393 isto za Kranjsko 1763—1772; R Nr 394 isto za Goriško 1763—1769. • Vir v op. 4. 7 ADK, Iö Kommerz, R Nr, 317; Komerčni deželni inšpektor, manufakturni in kresijski komisarji na Štajerskem 1766—1777. bUi, opazovati kupčijo in imenovati premožnejše trgovce z vrsto njihove trgovine ter povedati, kdo izmed njih je osnoval oziroma ' organiziral enotno prodajo prozvodov raznih podeželskih obratov ( = kdo izmed njih je torej založnik); navesti so morali, ali je proizvodnja teh manufaktur v celoti navezana nanje ali pa skrbijo samo za prodajo proizvodov ome­ njenih obratov vsakega posebej. Sporočiti so morali še, v kakšnem stanju so ceste in kako se vzdržujejo. Predvsem pa so morali pospeševati pre­ denje na deželi, na kmetih (znano je namreč dejstvo, da je prediva ma- nufakturam vedno primanjkovalo, ker so tkalci tkali sorazmerno hitro; predenje po domovih naj bi pomagalo zapolniti to občutno vrzel, kajti -predenje v rnanufakturah' in sirotišnicah ni krilo vseh potreb). Organizacija trgovanja in prometa je šla razen v obeh svobodnih pristaniščih zelo v podrobnosti tudi še v Ptuju. Prav zaradi živahnega kupčijskega življenja je mesto dobilo posebnega komerčnega uradnika in to 4. februarja 1768, ker so takrat odločili, da bodo ta emporij dvignili •;v mesto zt glavnim skladiščem. Cenili so namreč, da dosega vrednost pro­ meta skozi ptujsko skladišče v smèri ogrske dežele — avstrijsko primorje morda 1 milijon goldinarjev letno.8 Povečanje trgovine z žitom. — Ogrske dežele so bile obsežno in plod­ no ozemlje, toda glede komercija slabo organizirane. Preden se je usme­ rila ogrska trgovina na Trst in Reko, so bile te dežele tesno povezane s češkimi in, poljskimi deželami. Poljska je bila velik kupec ogrskega vina in glavni prevoznik teh vin v druge pokrajine; Moravska je kupila letno do 50.000 ogrskih volov. V času raznih vojn je bila panonska nižina sploh glavni, dobavitelj volov za armado. .,- Na osnovi številnih vesti smo upravičeni trditi, da je prodaja ogr­ skega žita skozi jadranska; pristanišča prek morja narasla prav v 20. letih 18. stoletja. Da bi se še bolj povečala, je dvor dovolil v začetku .novembra 1731 tranzitno ugodnost za tisto ogrsko blago, ki se ' je izva- - žalo prek habsburških dednih dežel. Tu je mišljeno predvsem žito. Ogrska- je na primer kupovala mnogo platna na Poljskem, žita pa tja ni mogla izvažati; skoraj., ves papir je kupovala v Šleziji, žita pa tam ni mogla prodati več, kot ga je ta mala dežela konsumirala. Eno izmed glavnih ovir za sorazmerno, ozko .tržišče so sodobniki videli v kontinentalnem zemljepisnem položaju dežele. Znana merkantilistična maksima je zago­ varjala misel, naj se obljudijo dežele, ki so redko naseljene, da se bo s tem povečala njihova blaginja, to je, da bo med drugim tudi naraslo število potrošnikov," po drugi strani pa število delovnih rok. Prav to misel, ki pa se je konkretno nanašala na ogrske dežele, je leta 1763 resno obravnaval tudi dvor: »Deželo je treba bolj obljuditi. Nič ne bi bilo lažjega kot pripraviti nemške družine, da se naselijo na Ogrskem. Vse­ kakor pa jim bo treba dati razne ugodnosti.« Ogrska sama si je precej prizadevala, da bi zgradila nekaj mlinov za papir; ceste, ki so vodile h glavnim rekam, je pričela pospešeno popravljati in zboljševati; poskrbela • 8 ADK, Iö Kommerz, R №385; Zboljšanje komerčnih. manttfaktumih in mitninskih zadev na Štajerskem 1766—1771. — Prim, moj članek Ptujski ko- merčni uradnik, Časopis za zgodovino in narodopisje, Nova vrsta 5. (XL.) letnik, 1969 (Bašev zbornik), Maribor 1969, str. 399—402. ,/ J' je za udobnejšo navigacijo na glavnih rekah. Mitaine oziroma carine za izvozno blago so bile še vedno precej visoke; zato so se tako rekoč vsak dan ponavljale zahteve, naj dvor vendar že ustanovi komerčni konses tudi za ogrske dežele. Prav z letom 1762 se je pričel večati izvoz žita tudi iz Štajerske, izvoz, ki ga prej domala ni bilo. Za to trditev nimamo na voljo stati­ stičnih podatkov, pač pa le vire narativnega značaja. Dne 23. novembra 1762 je graška politična oblast dovolila tudi pravno, da se notranjeav- strijska trgovina z žitom svobodno razvija, kajti trditev štajerskega ko- merčnega konsesa, zapisana poleti tega leta, pravi, da prej (torej pred poletjem 1762) tega izvoza iz Štajerske ni bilo, sedaj pa da je znaten. Štajersko žito je bilo namreč boljše. od ogrskega, ker je imelo manj smeti in manj vlage (ni se veliko transportiralo po rekah), toda plačevati je moralo višje mitnine. Nas zanima predvsem to, kateri del Štajerske je prednjačil v kupčiji z žitom in kolikšne količine so bile na voljo za izvoz. To je namreč po­ membno zaradi ugotavljanja akumulacije kapitala. Statistični podatki za slovensko ozemlje — razen Prekmurja, o katerem še nimamo konkretnih podatkov — dokazujejo, da je največ žita izvažalo celjsko okrožje. V pri­ meri z bruškim in judenburškim okrožjem, ki sta bili pretežno »železni« okrožji, je bilo celjsko izrazito »žitno« okrožje; mariborsko in graško okrožje sta imeli zelo malo žita za izvoz. Njima podobni sta bili tudi obe koroški okrožji in večji del Goriške. Manjši del Goriške in vsa Kranjska sta bili sredi med obema skrajnostima. Celjsko okrožje kot merilo za zaloge žita je deta 1762 imelo na voljo za izvoz okoli 205,7 ton pšenice in 62,1 ton rži! Največji del te količine so imeli grofje Attemsi, lastniki gospostev Podčetrtek, Hartenstein, Rajhenburg itd. Drugi zemljiški go­ spodje so bili šibkejši: gospostvo Bori na primer je moglo dati na trg le 23 ton pšenice in enako količino rži — itd. Politična oblast je pričela naravnost siliti zemljiške gospode tod, predvsem pa v mariborskem in graškem okrožju, naj več sejejo in več izvažajo, »da bo tako prišlo več denarja v deželo« (in da bodo oni sami akumulirali več kapitala). Zem­ ljiški gospodje so se s tem strinjali in želeli, naj tržaški kupčevalci ku­ pujejo pri njih skozi daljše obdobje iste količine žita po isti ceni, ker se jim v nasprotnem primeru orientacija na ozki in nezanesljivi trg ne splača. V bistvu je šlo tu tako za organizacijo tržišča kot za boljšo po­ vezavo proizvajalcev samih, torej za moderni trg velikih dimenzij, ki naj ima stabilno zaledje, potemtakem točno za to, kar je bila ena izmed osnovnih idej merkantilizma.9 Prelom na bolje v žitni trgovini je bil, kot vidimo, časovno precej ostro zarisan in ne neznaten." Pospeševali so ga tudi sami tržaški trgovci na velike razdalje s tem, da so večkrat ponovili, kako bi se štajersko, , kranjsko pa tudi koroško žito dobro prodajalo, ker je boljše in bližje od ogrskega, da pa je zelo drago, ker sta mitnina in carina zelo visoki. S tem so načeli akutni problem zastarelega in zato zaviralnega mitninskega in carinskega sistema v habsburški monarhiji. Tudi ta pritisk proizvajalcev • ADK, Iö Kommerz, R Nr 397, R Nr 385 in R Nr 315; ta fascikel ima gradivo za komerčni konses na Štajerskem 1762—1793. in trgovcev ima prav gotovo primerno velik delež pri tem, da so leta 1775 -ustvarili« iz vseh avstrijskih (razen Tirolske) in čeških dežel enotno ca­ rinsko ozemlje in s tem realizirali temeljno zahtevo merkantilizma po velikih proizvajalnih enotah. Ostala je le še carinska meja med avstrij­ skimi m ogrskimi deželami, pa še v tej so razni privilegiji in izjeme napravili določene vrzeli. Kmetijske družbe so nasprotovale izvozu žita, češ, da mu zaradi pomanjkanja v domačih krajih cena narašča, to pa da odpira vrata dra­ ginji m spekulaciji. Vendar so imeli komerčni konsesi pri propagiranju izvoza v rokah močnejše argumente; dokazali so, da je leta 1766 zaslužila У Л ^ 0 ^ Z Ž i t ° m S t a J e r s k a 163.850 fl, Kranjska 136.365 fl, Koroška 12.345 fl, in da naj se, če je v deželah res čutiti pomanjkanje žit% uvozi cenejše ogrsko žito. Končno je tudi dunajska vlada sama 11. januarja 1770 jasno izjavila, da je izvoz norranjeavstrijske pšenice povsem prost m da ga celo priporoča — prost pa da je tudi uvoz ogrske pšenice v Notranjo Avstrijo (seveda za plačilo določene mitnine). Dovolj dobro sliko o napredku pri organiziranju proizvajalcev žita, dalje o poslovnem uspehu trgovcev na velike razdalje, končno o- pove- С а ? Ј ? S kopenskega kot pomorskega prometa nam dà razpredelnica iz leta 1766, ki se sicer nanaša le na izvoz žita iz raznih dežel prek avstrij- skih pristanišč, vendar nam posredno prav nazorno tolmači stanje v ome­ njenih treh sektorjih komerčne aktivnosti. V letu 1766 so torej izvozili:1» loa Ton žita iz Ogrske in Hrvatske prek Trsta . . 5 045 6 iz Štajerske prek Trsta 3 576*8 iz Kranjske prek Trsta '.'.'' 2 9768 iz obeh Avstrij prek Trsta . . . 7632 iz Koroške prek Trsta 269*5 12.631,9 iz Ogrske in Hrvatske prek Senja . 2 957 4 iz Ogrske in Hrvatske prek Reke . . . 2-56l'2 iz Ogrske in Hrvatske prek Bakra 2'53б'8 8.057,4 skupni izvoz . . . 20.689,3 1 4 ° d . А и Р " ? в к ° Ј ј К ™ 2 0 - 6 8 9 . 3 ton J* bilo ogrskega in hrvatskega žita ld-103 tone ali 63 % (skoraj dve tretjini), žita iz dednih dežel pa 7.586,3 ^ " P S S ^ Ï Ï A S T S T * R Nr^590:2itna kupčiia ° g r s k e in Notr-Av- bov»MW4 " r ^ ^ "^.J**0- ( s a m o а 1 о ! ) v d e š k i h starih. Tak star je vse-boval 83 3 litre zita; 1,3 litre žita je tehtalo 1 kg. Za katero vrsto žitosre fnnV S S ? ' ^ ^ и ^ е ) , vir ne omenja. Preračunavanje starov v tone je notenT tekem zelo zelo približno preračunavanje. — Nek druei Dodat«*:v £Јњ1^л: da tehta beneški star 120 funtov (ne glede na vrsïo Ä a S ^ Ä a S ^ Î T ™ to d r u g i m Preračunavanjem je ta, da je bVnäki s ta? т в н Г п « utre, tehtal 64 kg, merjen na funte pa 67,2kgTCretorej ^ S T S ü t o š taTfcTfaS z ^ a V ^ T t e i e ^ ^ Г н Г ^ Ч А Г 0 P O p a Ć i t i « ^ k S & Î S ^ f a S S ata. — v tej razpravi tehta star 64 kg. ton òdi 37 °/o. Pristanišča sama so si delila izvoz — torej tudi dobiček od prometa z žitom — v takihle odstotkih: 61 °/o žita je šlo skozi Trst, 39 °/o pa skupaj skozi vsa tri ostala pristanišča. —r V ostalem vidimo, da je bilo zelo obsežno ogrsko in hrvatsko žitno področje takrat komaj dvakrat večji izvoznik žita kot znatno manjše in ne tipično žitno ozemlje dolo­ čenega dela Notranje Avstrije. Vzroka za to ne smemo iskati toliko v zemljepisni oddaljenosti prvo imenovanih teritorijev ali v prometnih te­ žavah, kolikor bolj v kvaliteti žita in v vseh drugih pojavih agrotehnič­ nega, organizacijskega in trgovskega značaja. Z leti se je stanje zbolj- šalo: količine izvoženega ogrskega žita so se prav znatno povečale. Končno naj opozorimo še na kapaciteto takratnih pristanišč. Trst sam je imel približno 1,6-krat večjo zmogljivost vseh naprav, ki so po­ membne za transport blaga, kot pa druga avstrijska pristanišča skupaj. V naslednjem letu 1767 se je izvoz žita skozi ta pristanišča še povečal in je znašal 22.027,6 ton.11 Tokrat je vzrok treba iskati v slabi žetvi na Apeninskem polotoku. Kadar je bilo tako, so trgovci na velike razdalje izvažali svoje žito iz habsburške monarhije tudi v Francijo, na Malto in drugam. Stopali so torej na mesta italijanskih izvoznikov žita. Leta 1768 so izvozili manj, ker je slaba letina tokrat prizadela neka­ tere dežele habsburške monarhije. Izvoz je znašal:12 Ton žita skozi Trst 10.066,6 skozi Reko 2.759.1 skozi Bakar 2.408,4 skozi Senj 2.059,6 skupaj 17.293,7 Če odštejemo 1.799,3 ton žita kot tranzit iz Reke v Trst. ostane skuoni realni izvoz 15.494,4 ton žita. Od te količine je izvozila Ogrska s Hrvatsko 13.323,8 ton ali nekako 8 5 % žita, Štajerska 1.655,7 ton ali nekaj več kot 10°/o, Kranjska le 516,9 ton žita. Ker je bila leta 1769 v Italiji naravnost obilna letina žita, je izvoz iz monarhije občutno nazadoval. Izvozili so skupaj le 8.538 ton žita: prek Trsta 5.522,9 ton, prek Senja 1.864,3 ton, prek Bakra 1.042,4 ton, prek Reke 108,4 ton. Kljub takim in podobnih nihanjem se je v splošnem promet v trža­ škem pristanišču zdržema večal. Prav zaradi tega so leta 1784 mestu uka­ zali, naj ima stalno zalogo žita in naj si zanj zgradi Skladišča. Za to od­ govorni ljudje so takoj pričeli poizvedovati celo v Gdansku in na obalah Baltika, kako se žito dolgo ohrani v skladiščih zdravo in užitno.13 Promet v tržaškem pristanišču narašča. — V skrbi, kako napreduje celotni promet v tržaškem pristanišču, so se oblasti oprle na statistiko. 11 Prim. op. 10. , г Ibidem, R Nr 591; Žitna kupčija Ogrske in Notr. Avstrije prek morja, tabele o izvozu žita, cene žita 1769—1792. 13 Ibidem. 2e leta 1748 so določili, naj se vpeljejo tedenski izvlečki oziroma razpre­ delnice za ladje, ki priplujejo v tržaško pristanišče, in za ladje, ki izpisu­ jejo iz njega, in tabele za pripeljano oziroma odpeljano blago. Ti izvlečki, je bilo naročeno, naj se sestavljajo samo za intendanco in za komerčni direktorij, nikakor-pa ne za javnost! Statistiko so torej imeli za redna interna službena poročila, nikakor pa še ne za samostojno in javno panogo družbenih ved. 'Tako je statistika pokazala, da je na primer samo v juniju 1750 prišlo iz čezmorskih krajev v Trst 3797 ton blaga, odšlo pa čez morje 1272 ton. V juliju je prišlo na ladjah v Trst 3613 ton, odšlo pa čez morje 1992 ton blaga.14 Ker nam podatki ne tečejo strnjeno še kakšno desetletje, lahko le splošno' trdimo, da se je pomorski promet večal. Na trdnejša tla sto­ pimo šele z letom 1760. Od takrat dalje je celotni promet, računan v to­ nah, naraščal takole:1 5 , Leto Izvoz Uvoz Tranzit Skupaj 1760 13.000? 1761 8.681 5.950 956 15.587 1762 7.146 6.401 963 14.510 1763 16000 ? 1764 8.261 7.359 1.215 ' 16.835 1765 10.123 8.010 1.032 19.165 Pri dveh letih 1760 in 1763 sta skupni količini določeni le približno, torej sta le ocenjeni, ker nimamo še pravih virov. Izračunani sta na osnovi prometa, navedenega v goldinarjih, se pravi, na osnovi vrednosti izvoženega, uvoženega in tranzitnega blaga. Pravno niso imele Benetke monopola v Jadranu sicer že precej časa, v praksi pa je bil položaj nekoliko drugačen. Statistika za leto 1775 nas potrjuje v tej domnevi, saj ugotavlja, da je iz Trsta izplulo 209 avstrijskih ladij: v benečanska pristanišča 135, v papeška 48, v levantska 14, v pri­ stanišča Napolija in Sicilije 10, v pristanišča Livorna in Genove 2 ladji. — V Trst pa je priplulo tujih ladij: 4004 benečanske, 158 papeških, 137 neapeljskih, 40 turških, 32 angleških, 24 francoskih, 19 genovskih, 5 dan­ skih in 4 holandske ladje. To pomeni, da sta iz Trsta izpluli v razna tuja pristanišča približno v treh dneh po dve avstrijski ladji; v 64 primerih od sto sta zapluli v beneška pristanišča. In od vseh ladij, ki so priplule v tržaško pristanišče — priplulo jih je po 12 na dan —, je imelo 95 °/o ladij benečansko zastavo. Končno lahko tudi ugotovimo, da, je pristani­ ščem vzhodne polovice Sredozemlja pripadalo 4339 ladij ali 98 %>, prista­ niščem zahodnega Sredozemlja in Atlantika pa le 84 ladij ali manj kot 2 °/o (to so bile ladje z angleško, francosko, genovsko, dansko in holandsko zastavo). Pr i tem seveda ne smemo pozabiti, da je tako bilo le citiranega leta, ne pa vedno. Toda v glavnem je bila prevlada vzhodnosredozemskih pristanišč stalno zelo očitna. Na osnovi teh dokazov vidimo, da je bil Trst še ob koncu terezijan- skega časa in v dobi precej razvitega avstrijskega merkantilizma po pro- 1 4 ADK, Altes Kommerz, R Nr 33; Tabele o ladjah od apr. 1749 do 1751. 13 Ibidem, H Nr 14; Ureditev svobod, pristanišča Trst; d2lje še'R Nr 33. metu dokaj »benečansko« pristanišče. To stanje je v splošnem tra ja lo do campoformijskega m i r u v letu 1797, ko se j e položaj v p r a v k r a t k e m času bistveno spremeni l v koris t Avstrije. Ko so se po letu 1815 r a z m e r e normalizirale, je Apeninski polotok spet zavzel prvo mesto v p r o m e t u Trsta in Reke. toda Benetke so po številu lastnih ladij že zdrknile globoko pod število tržaških in reških ladij . Kompani je za trgovanje z žitom. — Iz statist ičnih podatkov, ki smo j ih navedl i že zgoraj, vidimo, d a so že od začetka šestdesetih let t re t i ra l i žito kot eno izmed glavnih izvoznih dobr in h a b s b u r š k e monarhi je . 1 6 T a k o država kot p r i v a t n e f irme so posvetile žitu vso možno pozornost in zato n a s n e preseneča, d a se j e v p r a v k r a t k e m času zboljšala organizaci ja n a k u p a in proda je žita t e r izvoz p r e k morja. Poleg t r e h velikih trgovskih kompani j se je kupčij i z žitom posvetila še vrs ta posameznih trgovcev n a vel ike razdalje. N e k a t e r i podatk i n a m bodo dokaj nazorno pokazal i organizacijo t rgovanja z žitom in v r s to drugih zelo pomembnih dejstev. Temišvarska trgovska kompanija je bi la ustanovl jena 23. avg. 1759 in je imela t r i poslovna središča. Direktor ja t ržaške centra le sta bila f ran­ coska t rgovca B l a n c h e n a y in L e Chevalier. Razen z žitom je kupčevala Temišvarska d r u ž b a tudi še s soljo in z d r u g i m i dobrinami. 1 7 K o t prot iutež visokim m i t n i n a m je dvor dajal kompani j i od 20. fe­ bruar ja 1761 dal je premijo 7 krajcar jev od s tara ali pribl ižno 64 kg t iste b a n a t s k e pšenice, ki jo je izvozila skozi Trst, Reko in Kral jevico čez morje v tujino. Dne 6. oktobra 1762 so specialno njej dano ugodnost splošno za vse izvoznike ogrskega žita razširil i s tem, d a so proglasil i pet le tno mi tn insko prostost n a Savi in Kolpi za ogrske proizvode, n a m e n j e n e prodaj i v tuj ini (ta prostost je do t a k r a t veljala samo za podložnike h a b s b u r š k e krone). Končno je teden dni z a t e m (14. oktobra) izšla še resolucija, ki j e dajala mitninsko prostost vsem ogrskim p r o d u k t o m brez izjeme, da so le šli p r e k pristanišč v izvoz.1 8 S t e m so Ogrsko močno navezal i n a avstr i jska p r i ­ stanišča in j i z večjim izvozom — predvsem seveda žita — omogočili še večjo in hitrejšo akumulaci jo kapitala, posledično vir za industr ial iza­ cijo njenih dežel. Te ugodnosti je seveda izkoriščala tudi kompani ja, k i se j e usta­ novila za dobo 10 let v P t u j u t ik pred n o v e m b r o m 1762 in se je imenovala l e ADK, Litorale Kommerz, R Nr 590; Kupčija z ogr. in notranjeavtsr. žitom, ugodnosti, cene, tabele 1750—1768. 1 7 ADK, Litorale Kommerz, R Nr 606; Razne trgovske kompanije 1764—1805. Prim, še Rudolf Bićanić, Doba manufakture u Hrvatskoj i Slavo­ niji (1750—1860). Zagreb 1951 (Hrvatska ekonomika na prijelazu iz feudalizma u kapitalizam, I. knjiga), str. 240 si. — Miroslava Despot (Privreda Hrvatske XVII.—XIX. stoljeća. Izbor građje priredila —. Zagreb 1957. Na izvorima histo­ rije, sv. 3, str. 17) trdi, da je Temišvarska priv. kompanija za napredovanje trgovine likvidirala leta 1773. Leta 1766 je kompanija osnovala platnarno v Bakru in jo 3 leta pozneje še z dvema drugima podjetjema prodala Friedrichu Weitenhillerju, znanemu ljubljanskemu podjetniku. 1 8 ADK, Litorale Kommerz, R Nr 588; Izvoz prek morja, premije, mitaiin- ska prostost 1754—1807. 10 Johann Adolf Ritter & Co.19 Družba tega nekdaj individualnega, trgovca je prejela že 3. novembra-1762 prost potni list za izvoz 2182,9 ton šta­ jerskega žita. Prav v tem času si je družba organizirala skladišče v Celju, nekaj pozneje še:,v. Trstu. Vrh vsega so jo za naslednjih 'deset let opro­ stili vsakršnih mitnin. Ne dolgo zatem je razširila svoje poslovanje še'na ogrsko blago. Kompanija je slovela kòt največja hótfanjeavstrijska firma za kupčijo z žitom. • _ - •'* >'' - " • Ogrsko blago, ki je šlo dobro v prodajo, je bila tudi'pepelika. Leta 1760 so proizvajalci prodali pepelike za 54.046 fl, naslednjega leta za skoraj isto t vsoto, leta 1762 pa že za 114.478 fl. Pozneje so se njene koli­ čine še povečale. ' " , "' "*"", • , • ' • • * * V > i < . ( • • ' ! ' • • ' . ' • Morda je Ritterjeva kompanija, izvažala oziroma, preprodajala tudi fi.-, štajersko vino. Sredi oktobra 1768 je. namreč dvor dovolil, d a s e ^ v teku _ naslednjih petjìet za vsak startin,{=,566 1) izvoženega štajerskega vina refundira naklada in še da premija .1 fl. Za ta čas sicer* še nimamo, na voljo statističnih podatkov, toda vest iz leta 1749 pravi,?,9,*1 da' so tedaj .izvozili v" Anglijo in Holandijo Л000 startinov< (=566.0001) tega vina, - izvozili torej v letu, ko fzanj.še ni bilo protekcije. Precej .verjetno je", da se je pozneje izvoz znatno povečal. . Kot tretja »žitna« kompanija se je ustanovila zgodaj, poleti 1765 Jo- nošaška trgovska kompanijaJ(viri jó citirajo kot Triestér Janoschazer Com­ p a g n i e , Janoschazer Hahdlungs .Compagnie, , HungarisćhV Janoschatzer ^Compagnie). Sedež je imela v Trstu,'namen'pVji. je bil, kupčevati pred­ vsem z ogrskimi - produkti. ' Družbeno pògodbV so"' podpisali v Zagrebu L' julija 1766.M \ "' : • ' ; . ; '. ,T ' - ' . ' ' : ' • Za to kompanijo imamo na voljo zelo veliko podatkov. Ker ,gre tu za delniško družbo,, bomo posegli v nekatere podrobnosti. Družba je imela glavnico 120.000 fl, ki je bila razdeljena^ na 240 delnic'po 500'fl. Tretja točka pogodbe se, je glasila, da odgovarja vsak družbenik zgolj za svojo vlogo. Zato je dobil sleherni socius obligacije v sorazmerju z vloženim deležem, ki ga je bilo mogoče tudi prodati! Kupec je bil dolžan vpisati se v knjigo oziroma register družbenikov. Le-ti so se dogovorili, da bo družba obstajala 6 let. Marij kot šest let bo'obstajala le, če 'naj­ manj enkrat v teh šestih letih ne bodo družbeniki dobili na svojo vlogo 6-odstotnih obresti. V tem primeru bi glede nadaljnjega obstoja družbe obveljalo mnenje večine glasov. Vsekakor je jasno, da je ' morala biti kompanija zelo uspešna v svojih kupčijah, ker bi jo sicer eno samkrätno neizplačilo dogovorjenih dividend uničilo. Delnice ali akcije so imeli (naštevamo le nekatere delničarje): 30 del­ nic barona de lo'Presti, oče in sin; po 18 delnic grofa Teodor Batthyänyi in Patačić; po 12 delnic grofica Paar in grofje Plumegen, Štefan Eszter- hazy, Wildenstain. Sermage, baron Bâillon, madame de Beckers, gospodje 11 Prim, vire v op. 10 in 1.7. - • '• "a ADK,-Altes Kommerz, R N r 8 ; Komerčne zadeve za Stajersko.'-y,- 20 Prim. op. 19, dalje Litorale Kommerz, R Nr 621; Izvoz blaga skozi avstr. pristanišča, ustanavljanje zavaroval, družb, borza 1764—1780.' — 'Erna Umek, Trgovski promet po Sàvi v XVIII. stoletju. Kron ХП. 1984, str. 194^-200, navaja tudi družbo Janosa Haza; viri citirajo le Janoschaz. Janoschâtz. 11 Afflisio, Simon, Chateaux in Schaerffenberg; 8 delnic grof in grofica Sauer; po 6 delnic barona Pechmann in Cerchi ter gospod Perdacher; 4 delnice grofica Keglevič; 3 delnice gospod Simič; po 2 delnici grofica Stumberg, gospa Schell in gospod Janežič (skupaj 237 delnic). Direktor družbe je bil Francesco de lo Presti. Razen njega so družbo vodili še baron pl. Königsbrunn, Alexander pi. Schell, Josef baron Cerchi. Njen poslovodja je bil Giovanni Maria Longone, ki so ga imenovali tudi «•faktor«. — Takoj po ustanovitvi se je družba želela priključiti tržaški borzi. Po francoskih, italijanskih, holandskih (de Beckers) in drugih imenih sodeč je bila to prava internacionalna kompanija. Ker je deleže imela vrsta madžarskih in hrvatskih fevdalcev, je jasno, da so prav ti imeli največji interes, da bi si že akumulirani kapital še povečali z razširjenim trgovanjem z drugim blagom (ne samo z žitom) ter z dividendami od in­ vestiranega kapitala. Verjetno je, da so ti fevdalci vsak zase imeli pre­ šibko organizirano prodajo svojega žita; da bi prodali svoje žito in še tiste žitarice, ki so jih kupili pri manjših proizvajalcih, so hoteli s po­ močjo kompanije, ki naj bi imela ugled v poslovnem svetu, akumulirati čim več kapitala. Janošaška družba se je razen z žitom ukvarjala tudi z izvozom rogate živine iz Ogrske in Slavonije prek morja v Benetke, kupčevala je z ogr­ skim tobakom in na debelo trgovala z ogrsko pepeliko. Leta 1766 je že imela svojo ladjo, leta 1768 pa v Sisku velik magazin. — Ne bo nezani­ mivo, če povemo, da je kupovala žito na južnem Štajerskem predvsem pri grofu Attemsu. Dobavitelj zanjo je bil Ptujčan Franz Turtltaub (= Grlica). Ob koncu naj dodamo, da se je v zvezi z izvozom mesa zaklane živine iz ogrskih dežel ustanovila leta 1764 v Bakru posebna, a manjša kompa­ nija za soljenje mesa. V Bakru pač zato, ker so skozi to pristanišče ogrske dežele izvažale sorazmerno zelo veliko mesa.21 Mnogi trgovci na velike razdalje so kupčevali za svoj račun, nekateri manjši pa so fungirali tudi kot špediterji, nakupovalci, posredniki, agenti, liferanti. Tako je v drugi polovici leta 1766 Tržačan Forst, po vsej priliki špediter, prepeljal za neko neznano firmo v Trst nekako 4000 ton pšenice, omenjeni ptujski meščanski trgovec in špediter Franz Turtltaub, firme Jordan & Co iz Leobna, Maximilian grof Wildenstain & Co, Flischhas & Co ter Kajetan pl. Langenmantel (Mariborčan, bil je tudi komerčni komisar ter iskalec in »najditelj« premoga) pa so prepeljali v pristanišča skupaj 6700 ton pšenice. Vsaj za Turtltauba vemo v tem primeru, da je prevažal za tuj račun. Pri eni izmed firm vidimo, da so tudi podjetja iz severnih delov Štajerske (Leoben) hodila po zaslužek na veliko žitno cesto P t u j — Ljublj ana—Trst. Firma Blamchenay & Le Chevalier, ki je imela centralo v Marseillu, podružnico ali izpostavo pa v Trstu, je nakupovala žito okoli Ptuja s po­ močjo ljubljanskega korespondenta Friedricha Weitenhillerja, sicer last­ nika ljubljanske suknarne. V Celju je 'kupčeval z žitom trgovec Marco 2Ì ADK, Ungar. Kcinmcrz, RNrOiÇ; Ogrske korncrčne zadov; 1763 — . 12 5S£k£r т J ~V%}e n O S t l j e b i I Posrednik za neko večjo firmo Kot P o r f ä î f «, T e k o m p a n i j e « navaja Johann Philipp Unverdorben w»«? J J В 1 а п с п е п а У & Le Chevalier je imelo zelo velik akcijski radii' ï ï F ï ï ? igOVe?m'0 (tak ° b r a t * Verjet^ i m e l° v 'S je v S schaff IH; - ^ f »Österreichisch-Amerikanische Handlungs-Gesell- S S T f c ^ s f m n L n V ^ ' r 1 Ш е t r Ž a Š k i ^ o v c i : Strohlendorf, S S f^vS™iZ£?^r^Ž j e M ^ ^^-avstrijskih d T ^ î s S n f S d ^ m Ì t n Ì C a h N e d e l Ì S C e ' ^ ^ v j ^ K ^ z Î t a i ï ï -; ; o V n U ^ T l s m a > l t - F e r z Je prepotoval pol Ograke in ko se ié vračal so Z* J T n a j V e Č Z a d r Ž e V a J P r i « P ^ t e r j u Ä r ü f u b u F a c e v i p 0 Ï so dokaz, da so trgovci na velike razdalje in izvozniki sami pr i š l i s rx î močjo agentov R Nr 607; Kompanija reške rafinerije slad- 13 z žitom: Posle Matije Demšarja, znanega gorenjskega založnika,25 je tu vodil precej samostojno njegov sin Martin; v očetovem imenu je trgoval po kopnem in po morju z raznim blagom, zlasti še s kranjskim platnom. Po smrti Franca Tomaža Grolla2" je posle vodila njegova vdova; ukvar­ jala se je s špedicijo in z nakupovanjem za poslovne prijatelje (tkim. incetta per amici). Podobni špediterski in nakupovalni podjetji sta imela še Jurij Urbas in Matej Michel, ki je bil sicer v Trstu prvi direktor Peerovega ( = Perrovega) negocija, — itd. Nekateri trgovci iz zaledja so imeli tudi v Trstu hišo in skladišče, čeprav se tu niso stalno zadrževali. Lovrenc Tomšič iz Ljubljane na pri­ mer je imel skladišče za olje in je nakupoval s pomočjo svojega agenta. Franc Simon Jugovic iz Kranja je imel hišo in skladišče za olje, platno in podobno blago, — itd. Spričo splošnega povečanja trgovine moramo konec konca odgovoriti še na vprašanje, kako je naraščalo število profesionalnih trgovcev na slo­ venskem ozemlju nekako od srede 18. stoletja dalje. Sintetične podatke imamo samo za Kranjsko, za nekatere druge dele slovenske zemlje le občasne navedbe. Tako vemo, da je bilo na slovenskem delu mariborske kresije leta 1765 le 30 trgovcev in 7 pomočnikov. Na Kranjskem je bilo trgovcev:27 T • Matriku- Imatriku- L e t o liranih liranlh Skupaj 1764 1765 1766 1767 1768 1769 • 1770 21 20 20 20 21 26 22 62 64 64 63 64 63 62 83 84 84 83 85 89 84 Imatrikuliranih trgovcev je tu redno bilo trikrat več kot matriku- liranih; ni še znano, kakšen je bil odnos med njimi drugod po slovenskem ozemlju, niti ni točno pojasnjeno, kakšne so bile kvalitativne razlike med obema kategorijama trgovcev. Če za leto 1765 prištejemo 84 kranjskim še 30 trgovcev s slovenskega dela mariborskega okrožja, dobimo vsoto 114 trgovcev. Ker je bilo ozem­ lje Kranjske tipičen prehodni teritorij in kot tak ugoden za razvoj trgo­ vine, je jasno, da celjsko okrožje, slovenski del Koroške in Goriška (Trst kot svobodno pristanišče in mednarodni emporij je izvzet) niso imeli, — vzeto skupaj, — več trgovcev kot Kranjska. Verjetno je celjsko okrožje imelo več trgovcev kot slovenski del Koroške ali pa Goriška, ki ni nikoli veljala za tako tipično tržaško zaledje kot na primer Kras in Kranjska. Precej virov govori o tem, da je biló na Kranjskem največ trgovcev v Ljubljani in ob Savi navzgor tja do Radovljice. Če upoštevamo vse po­ datke, bo morda najprimerneje, če trdimo, da je bilo tega leta na vsem 25 Katarina Kobe-Arzenšek, Sitarstvo na Gorenjskem (zgodovinski oris), Ljubljana 1967 (Publikacije Tehniškega muzeja Slovenije. 13) str 21 2 9 Prim. op. 1 (str. 154). 27 Vir v op. 4. 14 1 ° о ^ Г 1 г Т Г 1 Ј и t ° V m ^*™**- То™&еа števila še ni mogoče ugotoviti, gre le za to, da napravimo najmanjšo možno napako in da poudarimo besedico ,okoli. *i"**-v m aa ^Pregledani viri ne razlikujejo med trgovci na velike razdalje in med manjšimi mestnimi trgovci (bolje rečeno, prodajalci), čeprav M S a s t o ÏÏÏÏXS V e U k ° ^ j Z a n i m a l 0 k o t P a ^ и о - a t r i k u u L m in S t r i -kuhranih trgovcev. Za določena področja, na primer za Ljubljano nam Z e ^ i e V 1 o a P £ m f °VH - a H Z a d o v o 1 ^ ^ °**™. » druge dete d o ^ J S • 2 h £ 1 * ™ ° n a j b " n a v e z a ™ «a občasne navedbe vodilnih ali vsaj vidnih trgovcev na velike razdalje. Razlikovanje je pomembno kaiti orav S 1 utonfefft r t 4 8 ? b Ì 1 Ì g l a V n Ì ° ^ a n i - t o r j i Ш ? А 7 menzij, utemeljitelji borz m zavarovalnic za blago in promet. . Borza in zavarovalnici v Trstu. - Povečani in zapletenejši kupčijski S a H S £ n e m t e r r t ? ! ? * 0 p r e b u ^ ogrskih dežel še posebe so vplivali zlasti na poslovni Trst zelo povoljno. S tem v zvezi naj se zadr­ žimo z asti pri dveh dogodkih: pri ustanovitvi borze in utemdj tvi prvm " S S ° S r m P O u d a r i m o d e l e ž ^venskega poslovnega svefa pri znamo S ' т - S k B a i i ! T « »«»t mednarodni emporij pomenil za poslovni s v T v c f n ? b l ' a L l a H . a g 0 ( n e , P a § e *°™ Z a b l a g ° i n v r e d n o t e > * ^ locala cene blagu, izdelanemu nekje na Gorenjskem in izvoženemu skozi Trst bi lTtô ï l V a r V t l n i C a P a j e ^ a s o u d e l e ž e n a P'ri riziku od trenutka, ko je krcano° naSm V oL r C a n 0 " " ^ ' ^™™ ^ namembnem'pristanišču iz- ^ i J ^ i e P r a V 1 ^ u s t a n o v ü i borzo v Trstu'šele leta 1755.» so že leta 1748 ÏÏS1J|le^Je:?a -Se n a p r a V i k 0 n e C P r i t 0 ž b a m ' « * d a * senzJov l?kT!° ! J m n T J l m i P r e c e j J u d 0 v ' n a J ^tendenca zmanjša preve- i ^ s o S " " ^ ' J u ? é P a 0 d 8 t r a n i ' ' n a m e s t i n a J krščanske, p o š t n e " Ä T « - Senatov naj bo osem, od tega šest krščanska in dva judovska. Ker je bilo treba osebe potrditi, so trgovci papeške države za s v o j c a senzala potrdili moža s pri imkom.Tassar! G r š k a P . n a c i j a ^ tud" potrdila svojega senzala. To pomeni, da formalno borze še ni bilo da "pa b ^ o ^ ^ T * 3 e n e k j e S h a j a l Ì n 0 P r a V ' ! J a l ^ ^ k a r a k t e r i s t i č n e g a ГоаЛ^^Г^^^ b 0 r Z e * j e P r e c e j govorilo že poleti 1754', S a T I H t ° k a u 1 7 5 5 S° n a D u n a j U ^ а И d e k r e t ° Početku njenega Ï se tu dol J e . v b u t v V t U d i Ž e n J e n p r v i *totut (čeprav le v obrisih); saj se tu določa njeno poslovanje. Na primer: Člen 1 pravi naj bo borza odprta vsak dan razen ob nedeljah in praznikih • Seznam članov borze z dne 10. decembra 1757 našteva 22 poslovnih ^udi in firm med njimi se navajajo Bernardin Zois, Matevž Demšar Grassin Vita Levi, Ventura Morpurgo, Menasse Morpurgo, Giuseppe Mor- purgo bratje Luzzatti, - itd. Delež slovenskega poslovnega S a n i borzmh poslih naj ilustriramo z naslednjim p o d a t k š n T S t o j t vi- Ï A " ; ™ S 0 ^ ° l i l L ? " - l i t v a h 10. decembra 1757 je Ign'az Krei- ter d o b l 1 1 8 S I a s o v (tnje proti), Bernardin Zois 17 glasov (pet proti), " ADK, Litorale Kommerz, R Nr 617; Tržaški trgovci, borza 1754- 15 Matevž Demšar kot tretji kandidat pa 13 glasov (devet proti). Zato je bil za direktorja izvoljen Kreiter, za vicedirektorja pa Zois. Demšar je sicer ostal brez funkcije, toda že kandidatura sama po sebi priča, da je imela njegova firma velike kupčije in zato dober sloves v tržaškem po­ slovnem svetu. To potrjujejo tudi poslovne karakteristike iz tistega časa. Ko so leta 1754 govorili o borzi, so tudi že sestavili seznam bodočih možnih članov borze in vsakemu dodali kratko poslovno karakteristiko. Na primer: Za Michel Angela Zoisa so trdili, da ima najpomembnejši negocij (trenutno je obstajal samo v železu), saj je njegov osnovni fond — to je, podjetniški kapital, toda ne samo tržaške poslovne enote — znašal 100.000 fl. Ne­ dvomno se v tej in drugih vsotah skriva tudi kvota za trgovski riziko, zlasti za pomorski promet. Manjše osnovne fonde so imeli: Grassin Vita Levi (40.000 fl), Matija Demšar (35.000 fl), Franc Tomaž Grošel in Jurij Urbas vsak po okoli 8.000 fl, — itd. Rezultat povečanega trgovanja zaledja skozi Trst je bila seveda večja zaposlenost tržaških ladij. Zato se je s tem v zvezi povečal tudi riziko pomorske plovbe in ena izmed zelo zgodnjih misli tržaških lastnikov ladij ali patronov je bila, ustanoviti v Trstu zavarovalnico. To je bilo sedaj toliko laže, ker se je akumuliralo že precej kapitala in del tega so orga­ nizatorji že mogli pritegniti v osnovno glavnico zavarovalniške družbe. Glavni „načrt zanjo so objavili 26. maja 1764 in do 9. decembra 1765 so interesenti že podpisali 259 delnic. Dne 1. oktobra 1766'je bil občni zbor zavarovalne družbe (Assecuranz Compagnie); tedaj so ugotovili, da so do tega dne podpisali 536 delnic po 500 fl v skupni višini 268.000 fl. Delnic ni podpisoval samo tržaški poslovni svet, ampak tudi interesenti iz za­ ledja: Družba Brentano, Cimaroli e Venino je podpisala 140 delnic v skupni višini 70.000 fl, baron de Borie 60 delnic (30.000 fl), Jakob Baletti 20 del­ nic (10.000 fi), enako število tudi Menasse Isaac Morpurgo, Ljubljančan Friedrich Weitenhiller 18 delnic (9.000 fl); po šest delnic so imeli Heinrich grof Auersperg, Grassin Vita Levi, Ivan Luka baron Raigersfeldt, Michel Angelo Zois, Josef baron Janoschiz, Ursin grof Blagay, Franz baron Schweiger zu Lerchenfeld; po štiri delnice v višini 2.000 fi so imeli Franz pi. Zorn zu Müdenheim, bratje Luzzatti, — itd. Zanimanje za družbo se je večalo, saj je do konca leta 1766 imela glavnice že za 300.000 fl (600 delnic po 500 fl). Deset let pozneje so jo mogli povišati za nadaljnjih 100.000"fl. V splošnem je družba — tako razberemo iz virov — uživala prav znaten ugled.29 - ; * Potreba po zavarovalnicah je naraščala. Sredi maja 1779 so organi­ zirali v Trstu že drugo pomorsko zavarovalno družbo (See-Assecuranz- GeseUschaft). Pričela je z delom 1. junija na osnovi fonda 500.000 fl (1000 delnic;po 500 fl). Tržaški trgovci, — nekateri so bili deležniki že pri prvi družbi, — so imeli 800 delnic, izmed ostalih akcij pa je bila večina v ro­ kah Benečanov in Genovežanov. Delničarji druge družbe so bili Žiga baron "Zois (60 delnic ali 30.000 fl), tržaška rafinerija sladkorja, Pandolfo "Ibidem, R Nr 621; Zavarovalnice. — Prim, tudi Nel primo centenario della Riunione Adriatica di Sicurtà (1838—1938), Trieste 1939. str. 57 in 64 ter tu prilepljena tabela III. 16 Federigo Österreicher, družabnika Brentano e Cimaroli iz Genove, Gras- sin Vita Levi (vsi po 20 delnic), Ivan Kurtović in Isaac Vita Levi (oba po 10 delnic), — itd. Posebnosti izvoza proti koncu 18. stoletja. — Izbruh francoske revo­ lucije leta 1789 je prav kmalu močno vplival na gospodarstvo vse Evrope. S tem, da je revolucionarna vlada obsodila januarja 1793 kralja na smrt m proglasila republiko, si je nakopala srd vseh glavnih monarhij Evrope. Pričele so se tako imenovane koalicijske vojne proti republikanski Fran­ ciji, ki so močno vplivale tudi na strukturo izvoza blaga iz habsburške monarhije. Ze februarja 1793 se je tu uradno govorilo o popolni prepovedi izvoza , zita prek Jadrana. 3 0 Grožnjo so kmalu umaknili, zato pa močno povečali carino (ta postopek so imenovali »carinski kordon«). Proti temü' pove­ čanju je seveda protestirala tudi tržaška borzna deputacija. Protest ni zalegel, dunajska vlada pa je počasi prešla na sistem protekcionizma. • J3.1™ I e . 8 - aprila 1793 specialno dovolila izvoz ogrskega žita za .sardinski dvor (to je, za kraljevino Sardinijo) v višini 19.332,5 ton. Dne 12. maja 1793 so dodatno specificirali, da se sme izvoziti za isti dvor ogrskega žita prek Trsta še 3274,5 ton; dalje za cerkveno državo (za ,papeški dvor') 3274,5 ton, za Španijo 6549 ton, za Dubrovnik'805,5 ton ogrskega žita, sku­ paj torej 13.903,5 ton (v sardinski državi so imeli državno skladišče in so zito kopičili zato, ker so računali, da bodo šli ali sami v vojno proti Fran­ ciji ali pa jih bo _Francija napadla). , . , -, : Kot vidimo, 'ni šlo več' toliko za privatno trgovanje z žitom, pač pa za državna naročila na račun državne blagajne,-, torej predvsem za re­ zerve žita v vojaške namene. Aprilsko in majsko dovoljenje sta odobrili izvoz 33.236 ton ogrskega žita, kar je približno dvakrat večja količina v primeri s količino, ki so jo izvozili nekako 25 let prej. ' ' V zvezi s kupčijo in prevozi tega žita nastopi nova vrsta dobavite­ ljev,, špediterjev in trgovcev. Manj »vidni so büi Minervi, Antonio Be- nuzzi, Nicolò Bianchi itd., najpomembnejša pa sta gotovo bila tržaška trgovca Ignaz^Hagenauer in Pietro Sartorio, dva utemeljitelja'podjetij, ki sta bili (poleg Brentana in drugih) v predmarčni dobi, torej 30—40-let pozneje, že zelo ugledni-grosistični-firmi, pomembni tudi za naše gospodarsko zgodovino tistega časa. Za Hagenauerja je" znanog da je do­ bil leta 1794 prost potni list za izvoz 10.000 ogrskih volov v beneško're­ publiko (gotovo za kritje vojaških potreb). Pozneje je vozil v Neapelj tudi orožje.31 „., . • i:_ • • - <\ Na Apeninski polotok so; šli prek Senja tudi bosenski voli. Leta 1796 je dobil reški trgovec Matija Tomičić dovoljenje, da je v teku naslednjih deset let izvozil iz Ogrske prek Kopra 3000 volov. •• - Morda se sme reči, da je nekatere trgovce iz tujine (Italija, Francija) pritegnila', k naselitvi v Trstu prav kupčija z žitom. Nekateri drugi, že .dolgo naseljeni tržaški, trgovci so postali tudi komisarji ali zaupniki tujih «*ш«Г«А11К' L i t o r a ^„Kommerz, R Nr 592; 2itna kupčija Ogrske in Notr. Av­ strije prek morja 1793—1805. , y 31 Vir v op. 18. ' 2 Zgodovinski časopis \n ' velikih kupcev žita; na primer Isaac Vita Levi in Costanzo sta postala zaupnika neapeljskega nakupovalca žita. Ko so spomladi 1793 vozili žito v kraljevino Sardinijo, so pripeljali- 1611 ton pšenice in 4027 ton ovsa liferant Johann Kubovsky iz Radgone (izvažali je predvsem prek Reke in po Padu navzgor do izliva reke Tes- smo in do Torina), enake količine.istega blaga Lovrenc Anton Rudolph iz Ljubljane; 1611 ton pšenice ter 6444 ton ovsa Josef Sporrer iz Kar­ lovca. Kubovsky je pričel svojo dobaviteljsko pot okoli Ptuja in Rad­ gone, Rudolph v Sisku in v. Ljubljani, Sporrer v domačem Karlovcu.32 . Sredi februarja 1797 so Francozi zavzeli Mantovo. Dunajski dvorni vojni svet je zagovarjal mnenje, naj se izvoz živil čisto ustavi, da 'bo s t e m sovražnikov položaj težji. Predlagali so, da se vpelje splošna in stroga zapora pristanišč na Reki, v Bakru, v'Kraljevici, v Senju'in Kàr- lojagu t u d i z a ogrsko blago. Takoj opazimo, da je bil iz zapore izvzet Trst, kjer so mogli .trgovino laže kontrolirati. Istočasno nam je seveda jasno da bi pomenila UTesničitev predloga, ki so ga izrekli vojaki,1-kata­ strofalen udarec, za. pristanišča hrvatskega primorja, ki so-bila' bliže dobro založenim tržiščem ogrske polovice države, in protekcijo za večji ter avstrijskim deželam bližji Trs t rKer je predlog glede blokade odsve­ toval tudi avstrijski zunanji minister (gospodarski svet države je temu tako že nasprotoval);, so.zahtevo pò zapori: opustili, pravzaprav ublažili; omejili so jo na dobo.dveh mesecev. ^ ' *\ •' * .< Polagoma, si je pričela 'v smislu nekakšnega vojnega gospodarstva ustvarjati rezerve tudi Avstrija sama. Nedvoumno znamenje «—' mimo drugih — je^dogodek iz sredine marca' 1800. Tržaški trgovski hiŠi.Riznić & Palikuća-, so takrat dovolili izvoziti 1200- vreč riža v Smirrio, vendar s pogojem, da. mora dati določeno- količino riža- na voljo za mestne po­ trebe V Trstu, .i . . . ' • . : _ ' . . ; .. -• Л.• . ' ' - * Dirigirano oziroma prohibitivno gospodarstvo' se je razširilo z živil še naiSUTOvine in industrijske polizdelke. Naj navedemo nekaj prime­ rov: dne.48. marca 1800 so prepovedali izvoz surovega bakra ali pa balera v ploščah. Začasno so spet dovolili izvažati v zavezniške dežele"vojaške potrebščine, tako 8;, junija 1801 izvoz* domačega svinca-'dne 31. januarja 1803 izvoz armatur,, sabelj; klin in strelnega orožja, toda že t r i mesece pozneje so spet .prepovedali izvoz kakršnega koU vojaškega strelnega orožja; dovolili so le izvoz lovskega in drugega luksuznega orožja. Na­ dalje so konec julija. 1803 dovolili izvoz usnja (za plačilo primerno vi­ soke carine),-devet mesecev nato pa tudi še izvoz volovskih kož. 1*"' Dolgo časa pa je bil zelo velik problem, ali naj se prepove izvoz jekla. Ce bi se prepovedal, bi bil to zelo hud udarec* za dokaj razvito avstrijsko železarstvo. Sklicujoč se na Anglijo.* ki ni v celoti prepovedala izvoza svojega jekla, je 20. maja 1805 Avstrija odločila, da-se dovoli izvoz jekla v palicah. ,,, . , Kako zelo so koalicijske vojne spremenile strukturo izvoza v korist orožja, moremo ilustrirati s številkami.-2e leta 1793 je dobil dovoljenje vojmjdobavitelj in papeški komisionar Valentin Cavallar. sicer tržaški Vir v op. 30. 18 trgovec, da sme izvoziti na papeški dvor 3000 pušk in 100 grenadirskih sabelj. Ze večji izvoz orožja notiramo za leto 1795. Takrat so od januarja do-septembra izvozili v Torino 44.886 pušk in pištol, v Španijo 41.930 pušk in pištol, v Neapelj 7500 pušk in pištol (skupaj 94.326 pušk in pištol). Obljubili so, da bodo do konca leta izvozili še naslednje količine pušk.in pištol: v Španijo 9520 kosov, v Neapelj 5190 'kosov, v Torino 4743 kosov, skupaj torej še 19.453 kosov strelnega orožja. Če so ta načrt uresničili, potem so v tem letu izvozili 113.779 pušk in pištol (tu ni vštetih 5125 pušk, ki jih je prišla iskat španska mornarica — morda za svoje potrebe?). Neki drug podatek iz konca 1795 pravi, da bodo izvozili prek Trsta v Španijo še 32.013 pušk. Ne moremo ugotoviti, če je to do­ datna pošiljka ali pa je že všteta v zgornje količine. Vir pripominja, da je prek Trsta izvažala orožje v tujino namreč tudi Saška. Končno naj še navedemo, da je konec junija 1798 dobil dovoljenje za izvoz 15 zabojev musket v severno Italijo Antonio Dorligo Benussi. , Ustanovitev Ilirskih provinc leta 1809, kar je bilo delo zmagovite Napoleonove Francije, je bila hud udarec za nadaljnje akumuliranje ka­ pitala in za celotno gospodarstvo na Slovenskem. Gre za bistveno zoženje tržišča, za velike vojne kontribucije in za razvrednotenje denarja. Slo­ vensko ozemlje se je razdelilo v dva različna upravnopolitična dela, od katerih je zahodni trpel zaradi razširitve Napoleonove kontinentalne blo­ kade tudi na obale Jadrana, vzhodni pa zato, ker je bil odrezan od morja, in s tem od Apeninskega polotoka kot svojega tradicionalnega, velikega in izvrstnega tržišča. V zahodnem delu so avstrijsko valuto zamenjali s francosko, v vzhodnem pa je bankrot, ki ga je doživela Avstrija leta 1811, dobro opravu svoje rušilno delo. Šele v relativno mirni predmarčni dobi od 1815 do 1848 so mogli kupčevalci spet občutneje akumulirati kapital, graditi industrijo in si iskati tržišča, izgubljena v letih 1809—1813. Sedaj je bilo vse to precej teže, ker je po restavraciji avstrijsko blago že zadelo na močno angleško konkurenco, ker je Anglija hitreje sledila Napoleonovim bežečim kora­ kom kot pa Avstrija. Z u s a m m e n f a s s u n g DAS WIRKEN VON KOMMERZKONSESSEN Der Höhepunkt der Aktivität von Kommerzkonsessen fällt in das Jahr­ zehnt zwischen 1763 und 1774. Anhand von Belegen aus diesem und folgenden Jahrzehnten befasst sich der Verfasser vor allem mit dem Anstieg des Ge­ treidehandels auf der Relation Ptuj—Ljubljana—Trst (Pettau—Laibach—Triest) — Italien, wobei festgestellt wird, dass 1766 über Triest rund 20.700 t Getreide ausgeführt worden sind; davon kamen 63 °/o aus Ungarn und Kroatien und die übrigen 37 °/o vor allem aus der Südsteiermark, weniger aus Krain und einigen Teilen von Kärnten. Später stieg die Getreideausfuhr stark an und übertraf 33.000 t. Gegen Ende des 18. Jahrhunderts schellt wegen der Kriege die Ausfuhr von Gewehren,. Pistolen und kalten Waffen sprungartig in die Höhe, zugleich aber auch die Ausfuhr von Ochsen. Pettau gegründete GesellschaftAdolfmttlr Jß J Уит?п' d l c 1 7 6 2 i n Janoschazer Handlungscompagnie taTriest C° U n d d № 1 7 6 5 «gründete BorsfZlllTbliân^rst^ÎfZu^^ d e r 1 7 5 5 gründeten Triester 20 D u š a n K e r m a v n e r PRISPEVEK K POJMOVNEMU RAZCIŠCENJU OZNAKE, »JUNGSLOVENEN« (O njenih prvih pomenih v letih 1859—1860 in 1864) Ko je Ivan Prijatelj v enem izmed Zamikovih dopisov z Dunaja Novicam konec leta I860* ugledal naziv »mladoslovenci« v prvotni nem­ ški obliki na tretjem mestu besedne skupine »utopisti, ultra-, Jungslo- venci « in je menil, da ima pred seboj prvi njegov natis v tem časniku in v slovenskem pisanju sploh, ga je razvnel pristavljeni Zamikov- poziv »rodoljubom, naj [jim] bojo ti priimki, sicer zasramovafljni, častne ime­ na«, m ga je njegova navdušenost za mladoslovenstvo in abstracto kar vzdignila z zgodovinarskih tal. Namesto da bi bil ravnal kot zgodovinar m se lotu raziskave^ okoliščin, v katerih so nasprotniki takratnih teženj po uveljavljenju slovenščine v srednjih šolah uporabili v avstrijskem nemškem tisku izraz »Jungslovenen«, in bi na temelju takšne raziskave skušal določiti razsežnost tega pojma ob,njegovem rojstvu, se je nezgo- dovinarskoprenesel v - drug čas! Iz drugačnega zgodovinskega položaja, ki je nastal sele po vrsti let v okoliščinah, kakršnih v letih 1859 in 1860 se m büo, je ze za vzdevkom »jungslovenci« v teh letih ugledal tisto — takrat, leta 1860 še ne obstoječo, ker v javnosti še ne delujočo — »strujo ki se je pod geslom, izraženim v tem nazivu, začela med mlajšo slovensko inteligenco formirati v javnosti« ^ dejansko šele od srede šestdesetih let dalje! — m se je kritično spravil nad tisto njeno značilnost, v^lcateri je videl njeno poglavitno šibkost - »slabost večnega kompromisarstva« ali »motnost idej m neodločnost nastopa«^ Pri tem se je oprl na Stritar­ jevo izpraševanje vesti političnim predstavnikom mladoslovenstva v Du­ najskih sonetih leta 1872 zaradi prav teh njihovih značajskih pomanjklji­ vosti, a m pomislil, da bi smel tako razpravljati o mladoslovenstvu šele v zvezi z dogajanjem, ki je tisto izpraševanje vesti sprožilo, ne pa v i^fo1 ^ ™ J e m ° r a z n i intenziteti slovenskih jezikovnih teženj v letu 1859. Prav tako je Prijatelj očitno zanemaril zgodovinarjevo dolžnost, da si mora najprej ogledati vire in šele nato izražati domneve ob varo^ vanju ugotovljenega zapovrstja v dogajanju, ko je na drugem mestu k T -"u n A ? v e d k u a , Z a n i i k a Pristavil domnevo, da je ravno v Zamikovih dopisih Novicam v letu 1860 »nemška žurnal is t ika. . . začutila. novega. svežega in mladega duha, pripravljajoči se nastop mlade generacije« in Ì Novice, Ust 52 z dne 24. decembra 1860, str. 418 1895, Ili ^ З & З ? ^ 8 1 0 k u M t o 7 1 ° P ° l i t i & l a i" slovstvena zgodovina 1848 do 21 zanj uporabila »spočetka zbadljivo ime« — Jungslovenen — ki se ga »je Zamik takoj oklenil kot častnega«.3 Dognati, kako je bilo s to reč jo, je bilo mogoče le na temelju ogleda zadevne »nemške žurnalistike«, ki ga je bilo treba opraviti na Dunaju. Ko sem moral komentirati Prijateljevo besedilo, si nisem mogel privoščiti ad hoc obiska v tem mestu, vendar pa sem lahko opozoril na Prijateljev preskok ob navedku iz Zarnika in povrhu še začrtal smer k razčiščenju zadeve, ker sem po naključju poznal še d v e — bodisi Prijatelju neznani aii pa od njega neupoštevani zgodnji omembi »Jungslovencev« — splošno omembo v še leta 1859 napisani in^ spomladi 1860 izšli knjižici Jožeta Rogača »-Narodnost in Slovenstvo« ter posebno oznako Levstika in Gre­ gorja Kreka kot »iskrenih .Jungslovencev'« v pismu Antona Kosa-Cest- nikova Franu Levstiku z dne 10. januarja 1860. Pribil sem, da »nihče še ni ugotovil, kdaj je nemška žurnalistika prvič uporabila vzdevek .Jung­ slovenen V ki je moral'biti [vsaj] v pogovorni rabi* najpozneje že v letu 1859,' torej" še pred Žarnikovimi političnimi dopisi z' Dunaja Novicam«, in da Prijateljevo gradivo dopušča le skrčeno domnevo, da je mlajši rod kazal »večjo vnetost za slovensko narodnost kakor p a . . . v povprečju starejša generacija« in da so slovenskim' težnjam nenaklonjeni življi uporabili za njihove bolj vnete zagovornike »spočetka zbadljivi vzdevek .Jungslovenen'« — »še pred pojavom tudi le najnežnatnejše politične di­ ferenciacije v vrstah slovenskih narodnjakov«. V sklepu sem presodil, da bi zagrešili anahronizem, če bi spravljali vzdevek »Jungslovenci« v času, ko se je pojavil, v zvezo s poznejšo »diferenciacijo mladine od — takrat še ne talco nazivanih in na čelu narodnostnih prizadevanj stoječih — poznejših staroslovencev«.4 Ob prvi priložnosti' sem se 'na Dunaju lotil iskanja, kdaj in v kakšni zvezi so se nasprotniki v nemškem tisku prvič obregnili ob »Jungsloven- ce«. Dragocen napotek, ki me je po majhnem ovinku sorazmerno naglo privedel do cilja, je vsebovala Zarnikova omemba iz leta 1867, da se je v graškem listu Telegrafu »bral prvikrat izraz »mladi Slovenci' (Jung­ slovenen), kteremu se je ves naš svet toliko čudil, kajti je starih Slo­ vencev še tako malo«.5 Iskanega izraza sicer nisem našel v letniku 186Г tega graškega lista, kakor se je krivo zapisalo Zamiku, a vendarle v njem dve leti prej — v letu 1859 — in, česar po Zamiku tudi ne bi bilo priča­ kovati, zanesenega vanj od drugje! Z najdbo sem moral seznaniti domači znanstveni svet, da se ne bi še kdo za menoj lotil iskanja, ki sem ga opravil za vse. Ko sem pripravljal objavo, sem mimogrede ob listanju po Novicah v letniku 1860 odkril, da je isti njihov dunajski dopisnik, namreč Zamik, skrit za črko B v ciri­ lici, že poleti tistega leta prvič omenil »jungslovence«, in sicer v naslednji zvezi: Zavračal je tiste, ki »vedno le svojeglavno trdijo, da je slovenščine kmali dosti«, zatrjeval, »d'à Slovenci ravno z oživljeno narodnostjo ne bodo puntarji in sploh nevarni ljudje«, in označil kot naravnost »bedasto, 3 I. Prijatelj n. d., IV, str. 10—11. 4 Prav tam, Poiffičnozgodovinske opombe, str. 584—585. 5 Prav tam, str. 11, opomba pod črto in Novice, list'49 z dne 4. decembra 1867, str. 403. 22 s slovenskim narodom opravka imeti in blagostanja njegovega želeti, pa se pri zaslišanji domače besedice po vseh udih tresti in v vsakem, ki terja le to, kar sta nam cesar in postava dala, .jungslovenca' ali Bog ve kaj vse vohati!-6 To zgodbo je res treba začeti pri — »cesarju in postavi«, namreč pri cesarskem ukazu z dne 8. avgusta 1859. ki je predvidel v gimnazijah na področjih z nenemško večino prebivalstva vpeljavo deželnih jezikov kot učnih jezikov. Slo je zâ popuščanje od Bachovega germanizatoričnega centralizma, ki je bilo potrebno v prvi vrsti zaradi novega sporazume­ vanja z upornimi Madžari, pa tudi z drugimi narodi in narodnostmi, ki sicer niso v petdesetih letih povzročali tolikih ali celo tudi nobenih skrbi dunajski vladi, a so želeli spraviti svoje jezike do veljave tudi v gimna­ zijskem pouku. Poleg dosti, bolj upoštevnih Poljakov, Hrvatov, Čehov in Italijanov so se potegnili za veljavo svojega jezika tudi manjši narodi- drobci, med njimi Slovenci. Nemški tisk je brž uveljavljal nazor, da z gimnazij na slovenskem ozemlju ne bo mogoče v znatnejši meri iztisniti nemščino; »kvasili so« — je zapisal leto dni pozneje dunajski dopisnik Novic, nemara tudi Zarnik, skrit za črko X — »da pri nas ni mogoče tega vpeljati, ker nam učiteljev, knjig, zraka, vode in sam Bog ve kaj vsega manjka!-« Pisec je omenil, da so »nekteri domorodci, razserdeni po tacih dopisih«, obiskali nekatera dunajska uredništva in tam pojasnjevali, »da imamo izverstnih učiteljev na kupe, da imamo, ako se začne, šolskih bukev v kratkem več kakor treba itd., al pri vredništvu [lista] Presse so merzlo odgovorili«, da se takšni popravki ne skladajo z njihovim stali­ ščem.7 Novice so že v svojem prvem razpravljanju o cesarskem ukazu argument bližnjega — tržaškega — nemškega lista, češ da »bukev v slo­ venskem jeziku za učenje važnejših gimnazijskih naukov ni«, zavračale z opozorilom, da »bukev . . . le zato nimamo, ker jih v šolah niso potre­ bovali«; pri tem pa so trezno podvomile, da bi »se dal novi ukaz povsod že jutri izpeljati-«, in zatrjevale: »Mi nismo utopisti, in mislimo, da je zadosti, ako se le povsod.. . resno prične nova naprava-« izvajati.8 Med večjimi avstrijskimi nemškimi listi je najprej dunajska öster­ reichische Zeitung prinesla dopis iz Ljubljane z dne 12. septembra 1859 z argumenti proti slovenščini kot učnemu jeziku na gimnaziji: »Kranjska je pretežno slovanska dežela, a prejema vso svojo kulturo iz nemških rok in se je v njej v zadnjih letih nemščina vse bolj vpeljala, tako da se npr. v Ljubljani zdaj pretežno nemško govori.« Po takšnem uvodu je — nemški ali ponemčeni — pisec Slovence, ki so ob cesarskem ukazu menili, da bi tudi na ljubljanski gimnaziji lahko slovenščina takoj postala učni jezik, opominjal, naj pomislijo, da ni niti 'slovenskih učiteljev niti učbenikov, a tudi če bi le-te prevedli, bi morala učeča se mladina ven­ darle segati še po drugih nemških knjigah; kdor bi se naučil nemško samo brati, p a bi se mogel zaposliti le v svoji ožji domovini.9 Podobno argumentacijo je sporočil istemu listu dopisnik iz Gradca glede gimnazij 6 Novice, list 30 z dne 25. julija 1860, str. 238. 7 Novice, list 51 z dne 19. decembra 1860, str." 408. 8 Novice, list 36 z dne 7. septembra 1859, str. 284. 9 österreichische Zeitung, št. 211 z dne 16. septembra 1859. ' 23 »v Mariboru, kjer je polovica učencev, in v Celju, kjer je večina učencev slovenska«, in je v sklepu priporočil kot najboljše za slovenske učence: Pri maturi morajo znati nemško, zato naj ostane nemščina učni jezik, saj materinega jezika zaradi tega ne bodo pozabili.10 List je opozarjal tudi, kako silovito Italijani zahtevajo, da se uvede italijanščina kot učni jezik na gimnaziji v Trstu, kjer so tako in tako skoraj vsi uradi in zavodi poslovali italijansko.11 Tudi ljubljanski dopis Grazer Telegrafu z dne 20. septembra 1859 se je proti »željam narodnjakov« (National-Gesinnte) zavzel za »notranjo in vnanjo opravičenost tu že stoletja gojene nemščine, ki jo na področjih ob prometni poti [bržčas je mišljena pot Dunaj—Trst] ljudje večidel govorijo«.12 Toda Telegraf nikakor ni vztrajal na takšnem protisloven­ skem stališču! Štirinajst dni zatem je objavil dopis z Dunaja, ki je bil naklonjen slovenskim jezikovnim težnjam glede učnega jezika na gim­ nazijah v Mariboru, Celju, Ljubljani, Novem mestu in Pazinu; ne vemo, ali se je dopisnik ognil Trstu in celo tudi Gorici zaradi okoliščine, ker je tam nastopala italijanščina kot tekmica slovenščine12a (za značilno pa imamo lahko odsotnost Celovca). Dopisnik je zatrjeval, da so slovenske zahteve vselej ostajale v okviru »primernosti in zmernosti«. Za prvi ko­ rak v postopnem izvajanju cesarskega ukaza je priporočal, da bi se na navedenih gimnazijah morali vsi učenci obvezati, da se naučijo sloven­ ščine. Telegraf je posebej obljubljal, da se bo še zavzemal za slovenske koristi.13 To obljubo je nato izpolnil, ko se je neki dunajski list zagnal v — »Jungslowenen«! Ta list je bil Die Presse, ki je prinesel naslednji dopis iz Ljubljane z dne 5. oktobra 1859: »Težnje kranjskih Slovanov (Jung-Slowenen — tako je natisnjeno v oklepaju. Op. D, K.) na jezikovnem in slovstvenem področju se začenjajo uveljavljati (consolidiren). Tako imenovani mlado- slovenci (Jungslowenen) so se odločili, da bodo pisali in govorili samo v slovenščini (schriftlich und mündlich nur die slavische Sprache zu ge­ brauchen). Kot značilno potezo ekskluzivnosti velja omeniti primer da je neki znanstvenik (Mann der Wissenschaft), ko so mu predložili nemški program predavanj tukajšnjega znanstvenega društva, kjer naj bi tudi on sodeloval... s predavanjem, odvrnil, da ne zna nemško.«14 V tem dopisu so se torej prvič pojavili »JugosQowenen« in sicer jih je dopisnik opredelil tako, kakor mu je najbolje kazalo, da bi prikazal njihovo narodnostno ekskluzivnost kot pretirano do absurdnosti — vsaj 10 Prav tam, št. 216 z dne 22. septembra 1859. 11 Prav tam, št 219 z dne 25. septembra 1859. 12 Grazer Telegraf, š t 217 z dne 22. septembra 1859. "a Prim. B. Marušič, Razvoj političnega življenja goriških Slovencev. Zgodovinski časopis, XXXII1/1969,. str. 11—12, kjer izvemo nekaj o pregla- Г ^ , i1!11 i& to k o m P l i kaci ja povzročala slovenskim dopisnikom Novic v 1. 18B1; težko pa si je misliti, da bi bili predstavniki goriških (primorskih) Italijanov sele sredi leta 1862 zahtevali uvedbo italijanščine kot učnega jezika na goriška gimnaziji, kakor beremo na drugem mestu .Marušičevega prikaza Grazer Telegraf, št. 227 z dne 5. oktobra 1859 (str. 251). 14 Me Presse, št. 257 z dne 8. oktobra 1859. 24 v očeh nemškega/občinstva! Dopis Pressi s prvo omembo »Jugoslowenen« je ponatisnila še Aûg'sburger Allgemeine Zeitung, list z mednarodno veg- liavo.15 ." . ';• ' •' < Nemara je prav isti dopisnik iz Ljubljane povzel ali nadaljeval nä- ; ' pad še s pisanjem, datiranim z dnem 9. oktobra 1859, v österreichische Zeitung: »Kaže, da hočejo z neke strani spet razpihati stari narodnostni prepir, (Nationalitätenstreit) Jtvendar lahko zagotovim, da si ga pametni ' Kranjci nikakor ne želijo (verlangen durchaus nicht darnach). Res je, da^smo, po večini Slovani, a to nikakor ne opravičuje ravnanja:.(Mass-;- < regeln), o,kakršnem so nekemu dunajskemu listu pred nekaj dnevi od tu poročali. Sporočilo, da so mladoslovenci (Jung-Slowenen) sklenili, da ne^.bodo več pisali in govorili nemščine, je tu izzvalo splošno veselost.« Dopisnik je apeliral f k složnosti med narodnostima, ki sta v tej »mejni deželi« pomešam in ju ni mogoče »z ravnilom« ločiti. Končno je v neki točki dopolnil informacijo v Pressi, da »tisti znanstvenik, ki tu ni hotel predavati, ,ker da ne razume.nemško'«, ni Ljubljančan, ampak z Reke«.16 . Ta dopis so zavrnile tudi- Novice, ki so pozvale nasprotnike cesar- T skega ukaza, naj napadejo ta ukaz, a pustijo njegove slovenske žago- . vomike pri miru.1 7 Pri tem se je noviški pisec oprl na mariborski dopis Telegrafu z dne 18. oktobra, ki se je proti šolskim nadzornikom in vodjem gimnazij skliceval na »cesarjevo besedo«, po kateri imajo Slovenci vso pravico zahtevati, da na njihovih gimnazijah slovenščina pride do velja­ ve.18 Lahko pa bi se bil sklical še na dunajski dopis v isti številki Tele­ grafa, ki je razglašal, da »pametni Kranjci« želijo uvedbo slovenskega pouka v ljubljanski gimnaziji, in nasvetoval, naj bi »vplivni slovenski možje na Dunaju pri prosvetnem ministrstvu« intervenirali proti odporom zoper izvedbo cesarskega ukaza. ' • v • i Tri tedne zatem je.izšel v Telegrafu dopis iz Ljubljane z dne 8. no­ vembra, ki je s celomesečno zamudo zavračal navedeni dopis v Presse, prevzet še od Augsburger Allgemeine Zeitung, o „»težnjah tako imeno­ vanih mladoslovencev, da bi se uveljavili na jezikovnem in slovstvenem področju s tem, da bi pisali in govorili samo slovensko«. Tako je ta graški list samo prevzel vzdevek »Jungslovenen« iz že prej v dveh drugih,„ nemških listih objavljenega ljubljanskega dopisa; vzdevka torej ni iznašel . Telegrafov ljubljanski dopisnik, 'kakor nas je krivo poučila Zarnikova konstrukcija iz leta 1867, in se tudi ni izkazal nenaklonjenega sloven-, skim težnjam, marveč se je ravno nasprotno, z vso vnemo zavzel 'za,'. »krepak razvoj slovenstva (Slovenismus)«, slovenščine in slovenskega slovstva; odobraval je, da se Slovenci posvečajo temu razvoju- z vso močjo, in odklanjal sleherno polovičarstvo.15 Takšno je jedro,precej okornega pisaò j a, ki ga pa moramo oceniti kot naj radikalnejši zagovor slovenskih teženj v tistem času. 15 Allgemeine Zeitung, Augsburg, št 284 z dne 11. oktobra 1850. 1 9 österreichische Zeitung, St. 235 ž dne 14. oktobra 1859. " Novice, list 44 z dne 2. novembra 1859, str. 345. 18 Novice, prav tam, str. 346 in Telegraf, št. 241 z dne 21. oktobra 1859. »• Telegraf, št. 259 z dne 12." novembra 1859: 25 Nekaj dni zatem je österreichische Zeitung v dopisu iz Ljubljane z dne 12. novembra poročala, da so sklenili ljubljanski gimnazijski uči­ telji predložiti prosvetnemu ministrstvu, naj bi bil pouk slovenščine na ljubljanski gimnaziji obvezen za vse učence, razen za tiste, za katere bi neslovenski starši zahtevali oprostitev od te obveznosti. Po dopisnikovem komentarju so profesorji upoštevali dve nujnosti: da se naučijo slovensko tudi neslovenski uradniki za službeno občevanje s podeželskim ljudstvom, in da se odpravi »grda slovensko-nemška mešanica, ki se v mnogih krajih govori«, pri čemer pa je dopisnik menil, da bo ta mešanica ostala, »dokler ne bo nemščina, ki se vse bolj širi, prežela vse plasti-.» Celotni dopis so prinesle v prevodu JVoince, ki so se čutile prizadete zlasti s trditvijo, češ da -je tudi tukaj terjala neka stranka, naj se na vrat na nos slovenski jezik brž vpelje kot učni jezik v tukajšnjo gimnazijo«. Trdüe so, da »pri n a s . . . ni nobene stranke, ki bi büa sovražnica nemškega jezika; velika pa je tista stranka, ki se poteguje za obveljavo ministrskega ukaza, po katerem se ima v gimnazijah naših brez krivice za nemščino le pravica zgoditi slovenščini*. In ta »stranka ni prenapeto nikoli terjala, da že danes ali jutri bi mogel obveljati cesarski ukaz«, marveč »le to zahteva, da vodstva naših gimnazij že zdaj delajo resne priprave da se bo uresničil saj prihodnje leto in saj kaka dva nauka razlagala učencem v domačem jeziku«. S predlogom ljubljanskih gimnazijskih profesorjev »se ne bo spolnil ministrski ukaz od 8. avgusta, ki je dan za Ljubljano ravno tako kakor za Zagreb itd., kjer so že letos začeli lepo spolnjevati cesarsko zapoved. In kar Horvati premorejo že letos, bomo premogli tudi mi Slovenci saj prihodnje leto.«21 Talko se je še tisto jesen 1859 končala polemična praska — deloma v graškem Telegrafu, deloma med nemškimi listi in Novicami — o uvedbi slovenščine kot učnega jezika v gimnazije na Slovenskem. Jasno se nam je pokazalo, da se v vsem ozadju te polemike in v vsem takratnem slovenskem narodnem gibanju še nista ločevali dve struji, katerih ena bi zaslužila, da se s poimenovanjem »Jungslovenen« za tedanji svet in za prihodnost razlikuje od druge (staroslovenske) Iz virov nam stopata nasproti samo dva »tabora«: nemški in nemškutarski nasprotniki uvedbe slovenskega učnega jezika v gimnazije na eni strani in njem slovenski zagovorniki na drugi, ki so videli s cesarskim ukazom v prid uporabe deželnih jezikov kot učnih v dotlej le nemških gimna­ zijah utrto pot do jezikovne in narodne enakopravnosti. Med Slovenci se tudi mso pojavljali prenapeteži, ki ne bi bili uvidevali, da je zaradi nezadostne pripravljenosti glede učnih moči in učbenikov mogoče le postopno uvajati slovenščino v gimnazijski pouk; v poudarjanju na­ sprotnikov, češ da je nagel prehod od nemščine nemogoč, je tičalo le demagostvo. Janez Trdma, ki je v Novicah najobširneje razpravljal o modalrtetah tega uvajanja, je zapisal: »Vsega ne bo pri nas nihče tirjai; da bi pa slovenščina tabo v prahu ostala, kakor je dozdaj bila, pa zopet JJ Öst«Telch.ische Zeitung, M. 262 z dne 17. novembra 1859. Novače, list 47 z dne 23. novembra 1859, str. 372. 26 nihče ne bo zagovarjal, komur je mar za napredek, za čast domače de-" žele, za blagor slovenskega jezika in naroda.«** Ce še zanikamo, da bi bila obstajala takšna—- očitno karikirana — »mJadoslovenska« sekta, ki bi se bila jeseni 1859 zarotüa, da bo-znala — govorila in pisala — samo še slovensko, nemščini in višji izobrazbi, ki ji jo je omogočala, pa obrnila hrbet, smo pokazali celotno prvo upo­ rabo vzdevka »Jungsloveneh« 'kot nevzdržno konstrukcijo.J Ker- pa ni mogoče docela izključiti, da bi " komu bil obstoj takšne ultrasloveneke ; smeri vendarle tako pri srcu, da b i 'ga skušal rešiti' iz ruševin podrte konstrukcije,1 je priporočljivo razčleniti'še tistih podatek, ki-je ostal ne- •' pojasnjen,p a" na^ katerega se ' je konstrukcija opirala?-namreč-podatek o - tako prizadevnem ljubljanskem znanstvenem društvu in 'njegovem:*»hëm- J škem programu predavanj«? ki je'nekega-slovenskega'znanstvenika izzval^ k izjavi,r da »herazuihé hemškoi<." Kar'ge^društva" tiče, ne morebiti-za nobeno drugo,-'kâkor le za kr'anjsko--nemško "»-Zgodovinsko ; društvo >•'za' ' Kranjsko«, ki je prirejalo predavanja za svoje člane in poslovalo nemško.*" Kar,1 se' pa (znanstvenika tiče,"- naš podatek,4da- je žived rna Reki,"'vódi k domnevi;'da bi"utegnilo iti >za "—-- Janeza' Trdino7VTemu-lahko pač. brez ' omahovanja pripišemo* takšno izjavo, ker poznamo njegovo zelo dosledno odklanjanje uporabe* nemščine* pri slovenskih -javnih delavcih.23- Toda takšna' Trdinova • •—*•' ali. kogar; si > bodi-drugega ž Reke—- izjava je nekaj * docela mdividuamëgâ-in s o j o nasprótniki"slovenstva le'zato razširili na neki kolektiv4 »jungslovencev«,"••ker.r jim je fo-olajševalo'-polemiko zoper težnjo po slovenskem pouku namesto'nemškega!"Tudi o^konkretnih okol- * nostih ' takšnega'predloga'nekemu- slovenskemu^ znanstveniku lahko 'iz- razimmeke domneve/1 dà .је^ namreč- Omenjeno 'društvo želelo pridobiti *' izrazitega fali razvpitega «Slovenca za predavatelja na'svojem jesenskem - sestanku1,) kjer je bila 'na dnevnem redu'tudi točka ob'stoletnici rojstva-' nemškega pesnika Friedricha Schillerja'(10. novembra 1859) poleg1 dveh ;r predavanj- iz domače zgodovine •— dr. Etbina iCoste 'o-privilegijski1 knjigi ^ Škofje Lbkë^mLudwiga'Germioniga o kranjskih'deželnih stanovih v času' 1 reformacije.?4:.Nemara je šele~;po ocMonitvi'Trdine ali drugega naproše- ' nega -znanstvenika' z Rekeipotem prevzel- Dredavanie- ob Schillérievem -1 slavju dne3. .novembra 1859'Petér pl(emeniti>-Radič, ki-se je v imenu : »mladostno r kvišku.'stremečega slovenskega naroda« poklonil slavij enemu -' nemškemu »pevcu večnih človečanskih idealov«. V'svojem nemškem pre- -* davanjuj'kiiga je bbja'vüo"-*glasilo društva,' je^predvsemthotel*prikazati, " »kako>vpliva nemška književnost na slovensko«; iri je "v okviru t e literar- •' -IrNovice, list 40 z dne 5; oktobra 1859, str. 312. —Trdinovo in še neka­ terih drugih' razpravljanje v Novicah o izvedbi. cesarskega ukaza je, povzel I. Prijatelj,1 ri.'d:-II,'str. 34—36." • ' - • • - • „ . . • : • - • - " ' '. , ** Iz pisma, ki ga je pisal decembra.l860, Franu Levstiku z Reke,'kjer je bil kot suplent n i gimnaziji Trdinov kolega, slavist Lovre Mahnie, Je-znano,. kako je Trdina obsójal Levstika zato, ker je ' objavil kritiko CSgaìetovega ; nernškoslovenskega- slovarja v liitèrarni pirilógi »•Laibacher Zeitung« (Blätter», aus Kram) in ker je — v tej aH v drugi zvezi — takrat pisal nekemu Nemcu1' v Ljubljano (»Germovhiku ali Ißleibu««), nemško pismo, ki ga je Trdina bral pri takrat še ne od slovenstva odpadlem Dežmanu. Mahničevo pismo je objavil,' A. Zigon (Bridka zgodba iz Levstikovega življenja, Slovan 1917, str. 102) ; ' 24 Laibacher Zeitung, št. 249 z dne 2. novembra 1859. ' ' '' •< • v 2f"S nozgodovinske naloge posvetu največjo pozornost slovenskim — pred­ vsem Koseškega — prevodom Schillerjevih pesnitev, nato pa je nudil- celoten pregled »pesniške prevodne književnosti našega naroda« Povzdi­ goval je »mladostno razcvetajočo se slovensko književnost« in sloven­ ščino, ki se uvršča med »kulturne jezike« kot njim -enako pripravna- za pesniško izražanje. Rad bi videl več Prešerna in Vodnika prevedenega v nemščino. Glede na »dosežke naše slovenske književnosti« je menil da se Slovenci že s tem, da na prikazani način gojijo mednarodno knji­ ževno vzajemnost, »odrekajo ekskluzivnosti, ki v znanosti in umetnosti - i T V 5 n o s t r a n o s t ™ v Propadanje«, in se uvrščajo -v krog kulturnih ' narodov«.*» Iz izvajanj tega kranjsko-nemškega publicista in zgodovi­ narja lahko razberemo, da ni bil nasproten slovenstvu, in nam je lahko umljivo da je bil nato sredi šestdesetih let urednik ljubljanskega nem­ škega glasila za slovenske koristi Triglava (pri katerem je tudi drug -i kranjsko-nemški literat Germonig sodeloval s članki o slovenskem slov­ stvu). Morda so nekateri v kranjskem zgodovinskem društvu računali d a ' " bo mogoče v Ljubljani prirediti večjo skupno nemško-slovensko'proslavo - stoletnice Schillerjevega rojstva po zgledu slovensko-nemške proslave stoletnice Vodnikovega rojstva v prejšnjem letu 1858; mislimo si lahko da je bil povsod še na mizah dvojezični zbornik pod naslovom Vodnikov spomenik — Vodnik-Album, ki ga je leta 1859 izdal dr. Etbin Costa naj­ prej le kranjsko-nemški učenjak, ki pa so ga slovenske simpatije ob osnovni konservativni usmerjenosti obrnile. vsega k slovenstvu A zdi se da so Slovenci presodili, da bi nemški tisk večje Schillerjevo slavje vLjubl jam razglasil za manifestacijo nemškega življa, in so odklanjali sodelovanje, da ne bi pomagali nasprotnikom. To je mogoče sklepati iz ravnanja Novic. Te niso niti omenile sestanka zgodovinskega društva niti Radicevega predavanja na njem, medtem ko so nato zapisale: »Kakor ^ g ° l . o ° J U t r i ^ t u k a J š n J i Nemci na čast svojemu slavnemu pes­ niku Fr. Schillerju napravili stoletno slovesno obletnico v gledišu po ign pa gostbo, in tako bojo, kolikor je mogoče, tudi oni spolnili dolž­ nost, ki jo ima vsak narod do svojih prvakov. Da je — kakor ljubljanski dopisnik v Pressi piše — bilo praznovanje Vodnikove stoletnice vse bolj mienitno, kakor se kaže, da bo Schillerjeve — se nobeden po pravici čuditi ne more, kajti pri vsem velikem spoštovanji, ki ga imamo do mojstra nemških pevcov Schillerja, in katero spoštovanje je naš Koseški v izverstnih prevodih očitno razodel, je vendar ta razloček, da Vodnik je bil nas m cela dežela mu rojakinja. Saj ,kri ni voda'!«26 Neverno, ali se niso morda prominentni slovenski meščani vendarle udeležili Schillerjevega slavja v gledališču; njihova demonstrativna od- _ » Mittheilungen des historischen Vereins für Kram XV/1860 str 25—28 Oberen povzetek Radicevega predavanja je prinesla Laibacher ' Zeitung, št' (Radies?"6 n a v e m b r a 1 8 5 9 - T a k r a t s e J e Badtô pisal s -è, pozneje s -es » Novice, Ust 45 z dne 9. novembra 1859, str. 357. Dopisnik v Presse je samo potoži!: -Kako zelo drugače je bilo pri Vodnikovem slavju, kjer je veči­ del iz Nemcev obstoječe pevsko društvo rade volje sodelovalo« (Presse št 286 z dne 6. novembra 1859). . . . , • - . . , . . . ' 28 sotnost pac ne bi büa v skladu s še trajajočo dobrososedsko narodnostno »koeksistenco«, a za utrditev takšne domneve bi büa potrebna dodatna raziskavanja v tej smeri Tu nas tudi ne more zanimati potek slavja, o katerem se je ohranil posebej natančen opis v pismu osmošolca Josipa Nollija prijatelju Petru Grasseliju z dne 22. novembra 1859. Zanimati pa nas mora v tem okviru upogled v takratne narodnostne' razmere med ljubljanskimi višješolci in študenti, ki nam ga'odpirajo Nollijevi dopisi Grasselliju (ohranili so se v ostalini le-tega in so že nekaj let na voljo raziskovalcem v ljubljanskem Mestnem arhivu). Oba — leta 1859 osemnajstletna — rojaka se nam najprej pokažeta kot dvo-T jezična Kranjca, ki sta se kot potomca laških naseljencev nekaj ukvarjala tudi z italijanščino (kot tretjim jezikom), nato pa lahko nekoliko sledimo njunemu slovenskemu osveščanju, na temelju katerega sta se potem od srede šestdesetih let dalje med seboj bliže in bolj ali manj mladosloven- sko povezana vidneje uveljavila v našem narodnem gibanju. Ko je Grasselli jeseni 1859 odšel v Gradec študirat pravo, mu je Nolli vse leto pisal iz Ljubljane nemška pisma. Po nemško mu je dne 22. novembra sporočil': »Kakor Tebe je tudi mene zanimalo Schfflerjevo slavje in lahko Ti zagotovim, da mi Ljubljančani nismo zaostali, marveč je tudi naše mesto storilo, kar je moglo.« Po podrobnem opisu slavja v gledališču je Nolli še suho sporočil prijatelju: »Tu zdaj ' tudi o tem razpravljajo, ali naj bi začeli slovensko poučevati, in — kakor povsod — se tudi tu čujejo glasovi za in proti.« Da so Grassellija zanimala »slo­ venska vprašanja«, je razvidno iz Nollijevega odgovora z dne 28. decem­ bra 1859, da mu o njih ne more sporočiti ničesar novega. V naslednjih' dveh' pismih — že v letu 1860 — je Nolli predložil »pred sodni stol [prijateljeve] stroge kritike« po dve kitici neke nemške verzifikacije. Ko mu je v pismu z dne 23. marca 1860 sporočil, da pripravljajo uprizoritev (Germonigovega) igrokaza »Die Weiber von Veldes« (Blejke), se je navdu­ ševal, da bodo v njem peli tudi'»-nekaj narodnih (nationale) pesmi-« in vanj uvrstili »naroden ples«; hkrati ga je opozoril, da je več o pripravlja- nem delu prinesel Telegraf. Maja 1860 je sporočil prijatelju na prošnjo besedilo prve kitice in začetek druge iz popevke »Mila tunica«. Jeseni 1860 pa je Nolli pisal prijatelju prvo slovensko pismo, brž ko je prišel na Dunaj študirat pravo. Iz pisma naj navedem začetni odstavek v celoti: »Ljuba kranjska duša! — Iz Dunaja te pozdravlja star prijatelj prvikrat v domačim, namreč v slovenskim jeziku. Čudno se ti bode do­ zdevalo, kako iz nemškiga ali .švabskiga' mesta naenkrat slovenski pisem dobiš, ko ga še iz Ljubljane, poglavitniga mesta kranjske dežele nisi dobil — ali to ima svoje vzroke. Na ptujem, kakor postavim tukej na Dunaju, kjer ne slišiš druzigà navadniga in vsafedanjiga jezika kakor nemškiga, še le človek vidi, de naš jezik tudi kej velja, in de znaš govoriti brez de bi te kdo zastopil, ker koga pa znajo tukej druziga kot njih nemško/ mi pa le vse eno dva jezika lahko govorimo. Mogočno se začne v prsih vsakiga domoljuba vnemati duh slovenski, in veseli me videti, kako so vsa men al več navdušeni za slovensko in sploh slavljansko reč. Duh slo­ venski zmiraj, klije pod nami in če Bog da, bo to še marsikej kdristniga porodilo.« Pred seboj imamo lep primer vnetega »jungslovenca«! V zvezi 29 Ш£в8;' z nekim sporom med študenti ób pripravah študentske baklade cesarju je Nolli pripomnil: »Prav dobro smo jih vdarili te preklete aristrokrate in prazne buče, [ki] so mislili,' de bomo kar leteli za njimi,-« Zanimal se je za novice iz Ljubljane in posebej je vprašal Grassellija: «Ali gospod ,P. V.R.' še nič niso pisali od kranjskih muz, kaj kej počnejo?«27 Prosil ga je, naj mu kmalu odpiše, in priporočil se mu je: »Prav veselilo me bo, če se po slovensko odrežeš.« Ko je omenil še skupne »komerse« vseh jugo­ slovanskih in vseh slovanskih študentov, se je prejšnji Josef ali Giuseppe in tudi Seppel podpisal kot »tvoj Jože, pravdoslovec« pod pismo z dne 10. oktobra 1860. < Tudi drugo Nollijevo slovensko pismo z dne 15. decembra 1860 je prav > zanimivo: »Dragi prijatelj! — Kakor je tebe razveselilo moje pismo, tako , sem bil tudi jest jako vesel, ko sem vgledal zraven nemških slovenske be­ sede, namreč zraven Sašelnovega pisma. Čudno se mi zdi tukej na Dunaju Kranjcu nemško pisati, kakor če bi ne imeli svojiga jezika in bi ga ne razumeli, in ne znali rabiti, aLi ne misliš .ti tudi tako? Bog daj, de bi p r i ; nas doma že enkrat spoznali, da nismo S vabi, kakor nas štejejo v ,Deut- sehen Bund' — bi moglo biti ,punt' —• in bi se postavili na noge možje, kteri imajo kej v glavi, in bi tirjali pravice, ktere nam grejo in ktere tudi vsak lahko tirja. Pa kaj se hoče! —« Ko ga je taiko zaneslo v vizijo' »punta« ali vstaje, se je Nolli vrnil v resničnost in opisal, kako so jugo^ slovanski študenti —- med njimi >K»koli 40 Kranjcev« — z ovacijami spre­ jeli na dunajskem kolodvoru hrvaško deputacijo s Strossmayerjem in potem poslali k temu še svoje odposlanstvo, v katerem so Hrvate, Srbe in. Slovence predstavljali po štirje reprezentanti, zadnje Mencinger, Ton- kli, Zamik in (bržčas Davorin) Jenko. Slovencem je Zamik na sestanku govoril, »de namen naše družbe je, da se vzbuja duh slovenski, ker doma , na Kranjskem in posebno v Ljubljani je še vse tako kakor takrat, ko je Jazön svoje barke na hrbtu v Aemono pernesel.. .« V duhu svoje vizije se je NoHi po sporočilu, da v dunajski.kavarni prebira poleg ljubljan­ skega uradnega nemškega dnevnika tudi Novice in Glasnik, podpisal kot-, »Jože Ypsilanti«, t j . pridal si je ime borca za grško neodvisnost iz začetka 19. stoletja. Okoliščina, da se v vsej tej korespondenci vnetih mladih Slovencev ni sploh pojavila potreba, da bi kakšen del rojakov označili ločeno kot »jungslovence«, nas lepo opozarja na dejstvo, k i izhaja iz vseh zgodovin­ skih virov in njihovih razčlemb, a ki ga je preskočil Prijatelj s svojim anahronističnim sprejemom tega poimenovanja ob njegovem prvem pojavu, in so ga potem pomagali odvaliti v stran še neki apriorni, tj. nezgodovi- narski prijemi, namreč dejstvo, da se slovensko narodno gibanje takrat še ni začelo razhajati v dve politični struji. Zaradi tega se je poimeno­ vanje, ki so ga vrgli v svet nasprotniki slovenstva, izgubilo. Dokler ni bilo političnomiselnostnih razlik med tistimi, ki so zastopali slovenske težnje, se ni imelo koga prijeti! ££ ** Ljubljanski dopisnik Grazer Telegrafa v letu I860 je bil — P. v. R, tj. Peter von Radič. Pri ljubljanskih dopisih iz jeseni 1859 temu listu ni njegovih inicialk; a "morda" je1 prav'on~uvedel v Telegraf zavzemanje za slovenščino. 30 A sledimo še nekoliko Nollijevim dopisom Grasselliju! Dne 24". marca 1861 ga je povpraševal: »Kako se kaj obnašajo Ljubljančani pri volitvah? Kteri so huji, Slovenci ali nemškutari? Rad bi bil zdaj v Ljubljani že zavoljo volitev, nekaj berem v časnikih, pa dosti se ne zve.« Dva tedna . pozneje — dne 6. aprila 1861 — ga je opozoril na novi (Tkalcev) časnik Ost und West in pristavil: »Kakor se sliši, bo nek začel izhajati vTers tu novi slovenski politični časnik trikrat na teden pod imenom Jugoslovan. kteremu bo Levstik vrednik; Novice so že ene dvakrat omenile to reč.« Doslej znane govorice o načrtovanju takšnega časnika, ki pa so ga Movice štiri dni po tem pismu v sporočilu iz Trsta demantirale, niso vsebovale nobenega imena, ki naj bi ga bili časniku dali.2* Domnevamo lahko, da se je I» ime z vso zamislijo vred rodilo kot želja v dunajskem študentskem — Zarnikovem — krogu v zvezi z enakimi informacijami, kakršne je iz Trsta sporočal France Cegnar Levstiku in ga zvabil, da je prav tedaj — v prvi polovici aprila 1B61 — prišel v T r s t Aprilsko pismo je Noffi. končal z radostnimi ugotavljanji in upi: »Sploh se je začel obujati in zbujati duh slovenski, kteri je toliko časa dremal in spal, in si svoje, pravice: iskati. , Kako se kaj obnašajo letošnji ,octavaneri' [tj. ljubljanski osmošolciK mi­ slim, de bodo dobri Slovenci med njimi, kterim je za to reč resnica.« — Prav o teh osmošolcih, po katerih narodnostni vnemi je spraševal Nolli, nas pouči spis št. 102 tajnih aktov predsedstva kranjske deželne*vlade za leto 1860, da sta jeseni tistega leta ustanavljala med njimi društvo pod imenom »Slovenija«, ki naj bi spravljalo »kranjščino« do veljave, na vseh mrtvih dan pa med slovenskim petjem okrasilo Vodnikov grob, Janez Pretnar (Prettner) in Janez Pohar (Pocher), a se je gimnazijskemu direktorju posrečilo z ustreznim posegom vso reč »v kali zatreti«. V pismu z dne 7. junija 1861 je Nolli sporočal prijatelju, kako »se v Beču, poglavitnim mestu .švabskega', vadi lepi jezik naših vrlih bratov Srbov i Horvatov, kteri že tako ni zlo različen od slovenskiga« in ki se ga misli »potem v Ljubljani z .branjem srbskih narodnih pesmi popolnoma navaditi«. V neko zaskrbljenost ga je pahnila Cavourjeva smrt: »Kaj bo 'zdaj z mlado Italijo? Ali bo ostala? ali bo razpadla?« Na koncu je Gras- sellija takole povpraševal o rojakih, ki so študirali ali bivali v Gradcu:, »Kaj dela ,naš slavni pesnik' Grogar Krek? In kaj delajo drugi-Slovenci? Ali imajo kaj narodniga duha v sebi in kri v žilah, ali jim le voda teče - po njih?« Konec istega meseca — 27. junija 1861 — se je razvnemal ob »dobrem, krepkem in navdušenem« govoru dr. Lovrenca Tomana v dr­ žavnem zboru, pozdravljal misel, da bi drugim poslancem — razen To- manu — poslali nezaupnico, in se je takole postavljal za Novice: »V Lai- bahercd' se Heimann in — ß (Issleb) nekaj vjedata proti Novicam, in — ß pravi med drugim: ,Das Blatt Papier Novice'*.? Resnično čez. taciga Doctarja ni nič več na svetu.« Takrat je pomenil napad na Norice napad na slovenstvo in ni moglo še prav nič ovirati Slovenca, da se ne bi postavil zanje in s teimza slo­ venstvo, ki so ga predstavljale. Takšna je bila njihova vloga še nekaj let, ko se jih še nihče ni loteval s kakšno kritiko, da ne bi več ustrezale, 2 8 Prim. I. Prijatelj, n. d. П1, str. 338—350. 31 da so — staroslovenske! Tista leta — 1861—1863 — je označil Bleiweisu zelo nenaklonjeni slovstveni zgodovinar dr. Avgust Žigon za »tri idealna leta v življenju Novic«, ko jih je Bleiweis »odprl vsemu tistemu ognju, ki je planil iz slovenske duše vsi ed cesarske obljube z dne 20. oktobra 1860« itd.29 Morda jih je Žigon obsul s preveliko pohvalo, toda politirno- zgodovinsko dejstvo, ki ga ne smemo prezreti, če hočemo prikazovati do­ gajanje takšno, kakršno je bilo, je, da v tistih letih še ni bilo opozicije ' proti Novicam in Bleiweisu. Ob dvajseti obletnici od začetka izhajanja Novic je bila dne 5. julija 1863 proslava, za katero je takratni urednik Napreja Fran Levstik obljubil predavanje o temi »Dr. Janez Bleiweis in slovenstvo«. Res je nekaj prišlo vmes, da tega Levstikovega predavanja ni bilo, toda politična opozicija zoper Bleiweisovo vodstvo se takrat še ni pojavila. Še zmiraj je bilo slovensko narodno gibanje političnoidejno enot­ no ali nezdiferencirano. Nihče ni takrat govoril o dveh vrstah Slovencev in politični zgodovinar nima razloga ali osnove, da bi iskal v njihovi po­ litiki, ki je bila ena sama in skupna, dve smeri. Dokler so osebnosti, ki so se šele pozneje — iz osebnostnih in poli- tičnoidejnih razlogov — razšle, še skladno delovale v enem samem giba­ nju, ne moremo nanje in na to gibanje gledati skozi prizmo poznejše - frakcijske ločitve. Zgodovinar mora upoštevati okoliščine, v katerih se je cepitev pojavila, njene vzroke. Tej nalogi se — neopravičeno — izogne, če krivo obravnava razcep kot eksistenten v času, ko ga še ni bilo; tako ravnati se pravi zaiti v fikcijo ali fantazijo, kjër ni ničesar mogoče pre­ veriti po virih. Viri nam povedo, da se je po malone petletnem presledku dne 15. septembra 1864 znova pojavila — prav tako v nemški obliki — oznaka »Jungslovenen«, ki pa se je pri tej obnovi opirala na neko novo dogajanje ' v ljubljanskem osrednjem slovenskem krogu ali v narodni stranki, na takratni spopad med dvema stališčema ali strujama v njej. Dunajski slo­ vansko usmerjeni Ost und West je poročal, da so se v Ljubljani razšli v vprašanju, ali je tej stranki trenutno bolj potreben nemški časnik s slo­ vensko usmerjenostjo ali pa slovenski političen časnik poleg Novic, in je pristaše slovenskega časnika, zbrane okrog »slovenskega Špartaka«, tj. Levstika, označil za »Jung-Slovenen«. V nasprotju s svojim anahronističnim preskokom, ki ga je zagrešil, ko je komentiral prvo omembo teh »jungslovencev« v jeseni 1859 v nem­ škem tisku, povzeto leta 1860 in 1861 v Novicah, je Prijatelj zdaj zvest dejstvom, ki so se šele leta 1864 pojavila, zapisal: »In pričel se je zna­ meniti razpor med Bleiweisom in Levstikom, razpor med očeti in sinovi, med jStaroslovenci' in ,mladoslovenci'«, in je o dopisu v Ost und West presodil, da »se v njem prvič v javnosti jasno formulirajo gesla, ki so ločila mlade slovenske radikalce od starih konservativcev-«; v njem — je še dopolnil — »se — po nejasni efemerni prvi omenitvi v Zarnikovem dopisu z D u n a j a . . . Novicam 1861 — prvič ugotavlja politična in kulturna struja, snujoča se po češkem zgledu tudi pri Slovencih pod nazivom .mJadoslovenci'«.30 Iz poročila v Ost und West ne izvemo dosti več, kakor *• A. Zigon, n. n. m., s*r. 237—238. 30 I. Prijatelj, n. d. II, str. 444—447. 32 da se je »slovenski Spartak« uprl Bleiweisovemu diktatoratvu in- krotkósti zavzemanja za slovenstvo v Novicah; novi slovenski p o S Ћ Т Њ Ш "Ï, LSl0VenCeV Z ^ p a l b°y m o ž a t ° . ™J živo ( l e b ^ f r S h S S? na m je zato videti prav, da je Prijatelj označil mladoslovenske upornike kot »radikalce« ш da se je ognil vsakršni drugi oznaki.' u P ° m ^ ^ ° * П а ' ^ b Ì **%* P r e k neopredeljenega »radikalstva« bi izgubila k ^ e ločCrnS°ri T 5 ^ 0 9 ! 0 - - ^ sejnega ko m i s e l n o s t n e g a Ä kije locü mladoslovence od starošlovencev. Zlasti pa zavaja med nami venc^ • ' apnomticno zatrjevanem - liberalstvu mladoslo- A preden posvetim nekaj'posebne,pozornosti temu kompleksu kier se nase zgodovinopisje še ni izmotalo iz osnovnih pojmovnm^miSv nai ^poberem iz Nollijevih pisem Grasselli z Dunaja v e t ^ T I S neka podatkov, ki nam omogočajo, da bolje tarifcmo-dili i S ï ^ ^ 5 S " Jega dogajanja. Tako lahko bolj določimo Prijateljevo p m X o Sed- A ° Ç ? n a n e k o m est6 v Levstikovem pismu Šmarju z d Ï Ï ^ apri- Ï L Ï ' Ì S 9 I - * V , l e H h 1862-1864 »brezdvomno sejali d^a ski So- ^ - K , i • .3?. d n e 18- februairJa poročal prijatelju: »Imamo literarno' društvo ktero šteje okoli 20 udov in se zbiramo vsako d r u g ^ e d e S ^ n »tudi chor pevski, kteri obstoji iz 16 udov in je pel p r a v ^ S t o T t S - Vodnikov,slovesnosti. Ne manjka tedaj drušienega S j ^ î î boC DunaTû А Ј е Л * ? ^ P r e J Š n J e l e t 0 j e b U n a m r e č t u d l ^ L S ^ S S " ^ ^ а ^ očitno niso imeli niti društva niti zbora. V naslednjem sem^i l ^ l 1 : . ™ ™ 18-64 je Noni poročilo še takole d o p J n T Ï Ï S sem. ti ze zadnjic, da imamo literarno društvo, spisalo se ^ Г т а Р с и ^ pSerhgu^oaî,°-1JtSe] S"-je ^ d° Z d a j <* S t r i c a kteri prav SveTsto m e n t f r G r S e m ; ^ Г ^ Г ^ * Š e V d v e h n a d a № * ^ Г к О ? SublTaniïornf 17 obvff l a ' .da Je bilo ob organiziranju Sokola v vS пЈаГо ^ Г п е pouči.° W e l ] a j 0 " ^ ^ * * Ш " * « * » ™*>™'' č a s n L ^ ? 1 3 1 6 " 1 , V e M k e m ^ г а б а п Ј " o umestnosti izdajanja nemškega £ Prav tam IV, str. 16. . . , ., Levsukov^bS ' lS •4Sr1378i: S S ^ « Ч 1 ^ ' ^ ' * и ' к v bol" « ^vaki, Pristaž AnC^mš:?) ' psevdonim J. Seljan sd je iabral Levstikw 3 Zgodovinski časopis oo za protest«, ki bi ga poslali Nouicam, somišljenike na Dunaju, medtem ko je zaman »čakal, da se bo oglasil iz Ljubljane kdo Seljanovcev« v Politik. Zanimivo je priznanje, da »je tudi med nami dosti teh, kterim se ne [do]zdeva tako nevarno to početje in kteri so za ta [nemški] časnik«. — Tak časnik pod imenom Triglav je nato vse leto 1865 in še pol leta 1866 izhajal pod uredništvom Petra pi. Radica; ko pa so ga po poldrugoletnem prenehanju obnovili konec leta 1867, ga je urejal — Grasselli in je vanj nekaj pisal tudi — Levstik.33 V Nollijevih pismih ni nikjer sledu o kakšni —le notranji — liberalni usmerjenosti obeh — bodisi celih ali vsaj polovičnih — »mladoslovencev«. Lahko bi jo pa domnevali tudi, če ne bi o njej nekaj izvedeli iz druge, Grassellijeve korespondence. Iz pisem Felixa Schaschla prav tako z Du­ naja v Gradec sredi leta 1860 je razvidno, da je Grasselli v nekem pismu tako izrazil svoj »svobodomiselni nazor« (freisinnige Meinung), da je uža­ lil ljubljanske bogoslovce. Schaschel je bil v prijateljskih stikih s slo­ vensko usmerjenimi sošolci in je še leta 1861 poročal Grasseliiju o »druž­ bi«, tj. društvu slovenskih študentov na Dunaju. Toda spomladi tega leta se je izmaknil krogu, ki je izdelal in podpisal zahvalno adreso To­ rnami in Bleiweisu, in se je kmalu z njim popolnoma razšel. V pismu z dne 10. julija 1861 je omenil, da se je med njim in Nollijem odprl »hud prepad«: medtem ko je bil Nolli »polnokrven tomanovec« (Tomanier), se je Schaschel odločil za Deschmannovo nemškutarsko uskoštvo! »Nas (kakih deset), ki nismo podpisali nezaupnice D[eschmannu],« je sporočil Grasseliiju, »bi Zarnik, ki se vnema za ustanovitev jugoslovanske države (sich mit dem Gedanken trägt, ein südslavisches Reich zu begründen), in njegovi bodoči pretorijanci, najrajši v žlici vode utopili (in der Sauce aufessen)....« Kajpak se moramo varovati, da nas ne bi bodisi to pričeva­ nje sicer popolnoma nezanimivega nemškokranjskega študenta (pozneje upravnega uradnika na Kranjskem) — ali katero koli drugo podobno pričevanje o tem, kako so v Zarnikovem in v drugih krogih pri glažku vinca spreminjali politični zemljevid srednje Evrope — spet zavedlo v nekdanjo liberalno legendo o tem, kako je nekonservativne Slovence že vnaprej odlikovalo neko političnozgodovinsko relevantno protiavstrijstvo! Ohranili sta se tudi dve pismi Grassellijevega sošolca in prijatelja A. Jenčiča, ki je živel v letih 1864 in 1865 v Celovcu. V pismu z dne 12. oktobra 1864 je kot »seJjanovec« zapisal: »Al še ne nehajo zavolj nem- škiga časopisa? Kaj vendar mislijo?« Jenčič je posebno užival na plesih celovške čitalnice, katere tajnik je bil, in je dne 9. februarja 1865 poročal prijatelju o njenih plesnih prireditvah, ki so jih obiskovale lepe Celov- čanke — »akoravno nobene Slovenke«! V istem pismu je povprašal Gras- sellija: »Kaj praviš k Slovencu? Se Ti dopada? Preveč u l t r a m . . . je, kaj ne de?« Kaj je presojal Jenčič kot »ultramontano«, t j . klerikalno v Ein- spielerjevem Slovencu, si lahko mislimo, ko nas je nedavno mlad razisko­ valec poučil o njegovem protiliberakiem enačenju slovenske narodnosti in katoliške vere.8 4 5 1 I. Prijatelj, n. d. II, str. 460. M T. Zorn, Andrej Einspieler in slovensko politično gibanje na Koroškem v 60. letih 19. stoletja, Zgodovinski časopis XXIII/1969, str. 36: 34 Takšno enačenje vere in narodnosti smo vajeni pripisovati integral­ nim konservativcem od Luke Jerana do dr. Antona Mahniča. A kakor vidimo, ga najdemo tudi pri Andreju Einspielerju in v tistem Slovencu, kateremu isti raziskovalec v isti sapi nad vse čudno prisoja odliko, da ga »je preveval Levstikov liberalni duh«!3 5 Ali si pod izrazom »liberalen-« zamišlja nekaj, za kar tega izraza ne uporabljamo v naši politični zgodo­ vini, ali pa je .prezrl, da se je Levstik — tako v, Slovencu kakor sicer — vseskozi ravnal v smislu nasveta, ki mu ga je sporočil Valentin Zamik y~pismu, pisanem konec leta 1862: »Znano Ti je moje mnenje o farjih in je vedno enako ostalo. Ali kolikor sem previdil v tem času naš žalosten stan — rečem: saj deset let še jih pustimo v miru (kot konjsko figo na cesti), ker so — kaj čemo? — še zmiraj prvi in najpoglavitnëji steber naše narodnosti.«^. -Kako je Levstik cenil vrednost dobrega sožitja z duhov­ ščino, pa lahko razberemo tudi iz njegovega sporočila,prijatelju'Dragotinu Rudežu z dne ,12.4decembra*'Ì864: »Triglav bode torej vendar le izhajal. Jaz mu več ne nasprotujem,-ker vem, da mora Sramotno propasti pod vredovanjem -Petra -Radica, kteremu je tudi duhovstvo posebno gorko.-«37 ?-.тт Ne gre tudi .prezreti, kako je-iz prav istih nagibov enačil vero in narodnost — Janez Trdina! Jeseni 1859 je med razpravljanjem o izvedbi cesarskega ukaza z dne 8. avgusta 1859 v Novicah 'tožil nad mladeniči, »ki so za vero in Boga mlačni ali pa celo popolnoma.že popačeni« in »se bahajo'z'racionalizmom,-zatajujejo v e r o . . . svojega:slovenskega naroda«, in je videl le narodno-verske odpadnikeiv tistih, >kii»se-bodo temu'sme­ jali,-ker jim je nevera znamenje, časa lin celo vélik fnapredék«.38 Trdina je 'bil 'torej iz načelnega ozira : na narodno ^skupnost >s .protiliberalnimi življi pripravljen nastopati Itudi ,protiliberalnol * •-• ' Mladoslovenci v; šestdesetih letih-— z izjemo njihove mladine konec desetletja 1—'nasploh*mso hoteli veljati'za liberalce; bolj ali mkrij do­ sledno so se varovali,* dà 'ne bi ob vprašanjih liberalštva-cepili'slovensko narodno stranko. Zato frakcijskega boja mladoslovencev zoper staroslo- vence — tj. zoper Bleiwéisa in njegov krog'na Kranjskem ali zoper An- dreja Marušiča na'Goriškem — ' h e moremo * označevati 'za liberalen boj, dokler v njem ni šlo za liberalizem! Mar ne delamo iz mladoslovencev nekaj, kar niso hoteli biti v poli­ tičnem življenju, če uporabljamo besedno zvezo o »liberalnem mladoslo- venstvu« ali mladoslovenskem liberalizmu-« za šestdeseta leta3 9 ali raz­ pravljamo o »slovenskih liberalcih v času taborskega gibanja« ali, o 35 Prav tam, str. 40. ' ' 38 J. Logar, n. d., Levstikov zbornik, str. 160. " Levstikova pisma (izd. A. Pirjevec), str. 242; — Prim, 'tudi Levstikovo svarilo Franu Levcu leta 1868: »Pustimo farje pri miru...« (I. :Prijatelj, n. d III, str. 265). , • ' , -. • -'• . " „ . . " 38 Novice, list 40 z dne 5. oktobra 1859, str. 313, in J. Trdina, Zbrano delo IV, str. 243. M Med drugimi tudi B. Grafenauer v pregledu zgodovine Slovencev v Enciklopediji Jugoslavije 7, str. 253 (»liberalni pokret .mladoslovenaca'-«) in V . Meliik, Slovenci in jugoslovansko pitanje... v zborniku o Ujedinjeni omladini srpski, Novi Sad 1968, str. 329 (»liberalni Mladoslovenci*). ** 35 takratnem »aktivnem nastopu slovenskih liberalcev«?40 Ob tem kar od- metujemo značilno dejstvo, da so se mladoslovenoi na taborih dosledno varovali, da jo n e bi kaj zavozili v liberalne vode! Prav nič nas ne sme pri tem motiti osebno ali zasebno Mberalstvo, ki so ga vidni mladoslovenoi gojili zase in izražadi le med seboj »pri (kavi in pri vinu« ali v prijateljskih pismih, a ki se mi kazalo v njihovih poli­ tičnih dejanjih in spisih, namenjenih javnosti. Mar niso z javnim ravna­ njem jemaM svoji liberalni usmerjenosti, ki so jo zapirali v lastno no- trajnost in v krog zasebnih stikov, prav tisto politično vrednost, ki bi jo šele uvrstila med političnozgodovinska dejstva? Pooblastilo'zgodovinarju ne daje pravice, da bi tisto zgolj zasebno liberalstvo, ki ga največkrat niti ni mogoče kakor koli preverjati, povzdi­ goval v takšno dejstvo ali celo nanj prenašal težišče politične zgodovine — kar se tudi dogaja! — marveč mu dovoljuje le, da v zgodovinski sliki obnavlja resnično dogajanje. To pa obstoji, kar se tiče mladoslovencev v šestdesetih letih, zgolj v njihovem radikalst™, me p a . v liberalstvu. Vsaikršno označevanje mladoslovencev kot liberalnih nujno zavaja v krive asociacije, pred katerimi mora zgodovinar varovati občinstvo, saj mu odgovarja za to, da mu skuša približati imadoslovenstvo, kakršno je bilo v svoji politični akciji. Liberalno etiketo moramo prihraniti šele mladoslovenstvu v sedem­ desetih letih, ko je stopilo na plan z odprtim liberalnim vizirjem. Takrat lahko šele mladoslovence uvedemo v zgodovino liberalstva, kamor jih za šestdeseta leta ni moč spravljati niti skozi okno, 'ker se sami temu upirajo! Posebej se moramo varovati tudi analogiji mladoslovencev z mladočehi,. ki je nekajkrat vzdignila Prijatelja z zgodovinskih tal. Tako imenovane »liberalne katolike« moramo prav spoznavati kot strujo v okviru katoli­ cizma, ne pa kot strujo v okviru liberalizma. Ko bomo tako vsakega izmed političnozgodovinskih pojmov, ki jih uporabljamo za razdobje zgodnjega mladoslovenstva, postavili na svoja mesta, se bomo morali lotiti ne taiko lahke naloge prave opredelitve mladoslovenskega radikal- stva. To nalogo nam je doslej zakrivala kriva liberalna etiketa! Z u s a m m e n f a s s u n g DIE ANFANGSBEDEUTUNGEN DER BEZEICHNUNG »JUNGSLOVENEN« IN DEN JAHREN 1859—1860 UND 1864 Nach dem kaiserlichen Erlaß vom 8. August 1859 wurde auch die Frage der Einführung der slovenischen Unterrichtsprache in die Gymnasien auf slovenischem Gebiet aufgeworfen. In der deutschen österreichischen Presse wurden Gegenstimmen laut, wobei das Wiener Blatt »Die Presse« auf eine Richtung unter den Slovenen hinwies, welche als offensichtlich überspannt gelten mußte, da sie angeblich hinfort »schriftlich und mündlich nur die slavische Sprache gebrauchen« wollte. »Die Presse« bezeichnete die Anhänger dieser Richtung als »Jungslovenen«. 40 T. Zorn, n. d., str." 31 in 38. 36 Der Verfasser macht darauf aufmerksam, daß die Begriffsbestimmung der so bezeichneten Richtung eine Entstellung der tatsächlich zu Tage getretenen slovenischen Forderungen bezüglich der Erweiterung des slovenischen Unter- richts bedeutete, und streitet ab jede Möglichkeit, in den Jahren 1859—1860 emen Beginn der spateren Differenzierung der slovenischen Partei in die zwei Flügel der Alt- und Jung-Slovenen aufzuspüren. Die Bezeichnung wurde von neuem gebraucht erst anläßlich der im Jahre 1864 aufgetauchten gegensätzlichen Standpunkte für oder gegen die Neugrün- dung einer slovenischen politischen Zeitung bzw. einer deutsch geschriebenen Zeitung zur Forderung slovenischer Interessen. Von da an können die Jung- slovenen als der radikalere Flügel der slovenischen Partei gelten Die Bezeich- nung des radikaleren Flügels als Uberai hält der Verfasser als irreführend angesichts der Tatsache, daß sich seine Vertreter durchwegs liberaler Stel- lungnahmen enthielten. Von diesem ihren AHberalismus rückten die Jungslo- venen erst in der siebziger Jahren ab. 37 V a s i l i j M e l i k ' • ' ! O RAZVOJU SLOVENSKE N A C I O N A L N O - P O L I T I C N E ZAVESTI 1861—1918 Na vprašanje, kako se je razvijala med Slovenci (brez Beneške Slo­ venije in Prekihurj a), nacionalno-politična ' zavest v času od obnove par­ lamentarnega življenja 1861 pa do konca habsburške monarhije 1918, da­ jemo v naslednjem kratko sliko na podlagi rezultatov popisov prebivalstva ter rezultatov volitev v deželne zbore in v dunajski parlament. Pb-jeziku je bilo prebivalstvo popisano ob štetjih 1880, 1890, 1900 in 1910. Za krite­ rij je bil izbran »občevalni jezik« (Umgangssprache), jezik, «-M- se ga,« kakor je bilo rečeno v uradnih navodilih, popisovanec »poslužuje v na­ vadnem občevanju« (im gewöhnlichen Umgange). Vsakdo (po jeziku so bili'popisani le državljani avstrijske polovice monarhije) se je smel od­ ločiti le za en jezik in je mogel izbirati le med naslednjimi devetimi: nemškim, češko-moravsko-slovaškim, poljskim, rusinskim, slovenskim, srbsko-hrvatskim, italijansko-ladinskim, romunskim in madžarskim (tega • je lahko sprva navedel le v Bukovini, pozneje pa v vseh deželah).1 • 2e mesec dni po prvem štetju leta 1880 je prišlo v dunajskem par­ lamentu do prvih interpelacij, povezanih z ukrajinskimi pritožbami proti vsiljevanju poljščine ter s češkimi pritožbami zaradi dunajskih Čehov, ki jim niso pustili vpisovati češčine.2 Predsednik vlade Taaffe,' ki je bil obenem tudi notranji minister, je v svojem odgovoru na interpelaciji med drugim pojasnil, da se ne popisuje niti materinski niti družinski-jezik (jezik, ki ga govori človek doma v družini) ampak občevalni jezik. Zato se mu je zdelo upravičeno, da se dunajskim Cehom, ki so v službi, v de­ lavnici, v šoli i n s sosedi govorili nemško, vpisali za občevalni jezik nem­ ščino, priznal pa je češčino kot občevalni jezik novinarju, M je delal v uredništvu češkega dunajskega časopisa.3 Odtlej pa do konca monarhije so se vlekli spori o kriteriju občevalnega jezika in še posebej o pritisku pri popisovanju. Tudi poznejše literature o tej problematiki je veliko. ,, Po predpisu o ljudskem štetju iz leta 1869 naj bi popisnice prejeli hišni posestniki in jih od stanovalcev izpolnjene (izpolnili pa naj bi tudi popisnice nepismenih strank) oddali županstvu v deželnih glavnih mestih in nekaterih večjih krajih. Župani naj bi pregledali zbrano gradivo, se 1 Reichsgesefeblatt 1880, št. 103, 1910, št. 148. ' 2 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeord­ neten 1879—1885, stf. 3835—3836 in 3943—3944 (1. in 11. febr. 1881). 3 Prav taim str. 5486—5493 (14. maja 1881). 39 prepričali, da je pravilno izpolnjeno in ga, če bi bilo treba, dopolnili ali popravili napake. Drugod pa naj bi popisovali ljudi od občine izbrani popisni komisarji.4 Občina je na ta način, čeprav je bilo popisnemu ko­ misarju pozneje naročeno, naj se, ko povprašuje družinskega poglavarja po občevalnem jeziku, »vzdrži vsakega zavajanja v zmoto z načinom postavljanja vprašanja ali vplivanja na odgovor«,5 dostikrat vplivala na vpis občevalnega jezika, od rahlih nasvetov do grobega pritiska; dogajala so se tudi prava potvarjanja rezultatov. Čeprav so tudi Slovenci mogli'tu pa tam kje izrabiti večino v občini in zapisati tujce kot Slovence, so bile vendarle v celem njihove možnosti zelo majhne. Daleč večje je büo na Slovenskem število občin, ki so bile v neslovenskih rokah. . . :•- Podatkov-o občevalnem 'jeziku za posamezne kraje in občine ni mo­ goče upoštevati brez, velike rprevidnosti. .Dejstvo pa je, da/so to edine uradne številke, ki jih imamo'na razpolago; moramo se nanje.sklicevati ter si z njimi pomagati, 'kakor, vemo in,znamo. Primerjaje, rezultate vseh , štirih rštetij od 1880 do 1910, moremo-kljub vsem težavam ugotavljati razvojne tendence, širjenje/ali' oženje slovenskega narodnostnega pro­ stora. Ce je v neki občini od štetja padal delež slovenskega prebivalstva, . pa ne pridejo v poštev taki razlogi kot so odseljevanje ali priseljevanje prebivalstva, lahko računamo na dvoje: ali se je .to prebivalstvo ponem- čevalo ali poitalijančevalo, to se pravi, da je kljub slovenskemu izvoru in materinskemu jeziku : odklanjalo, slovenski nacionalno-politični pro­ igram, se vključevalo v nemški ali italijanski kulturni ali celo politični , krog ter se, ne glede na svoje jezikovno znanje, zavestno odločalo'za nem­ ški adi italijanski občevalni.jezik — ali pa je, bodisi brezbrižno ali pa tudi -slovensko po svoji zavesti, zaradi ljubega miru, strahu, odvisnosti, prego­ varjanja in pritiska dalo zapisati nemščino ali italijanščino kot svoj obče­ valni jezik ali pa-so jo celo zapisali popisovalci ali na županstvu brez vednosti in privoljenja ljudi.' • , ;.. Kraj Zagoriče na Koroškem je imel leta 1880 26 Nemcev in 71. Slo­ vencev, leta 1890 77 Nemcev in 31- Slovencev, leta 1900 11 Nemcev in 101 , Slovenca, leta 1910 83 Nemcev in 14 Slovencev; Občina Zrkovci pri. Ma- . riboru je štela 1880 16 Nemcev in 299 Slovencev, leta 1890 179 Nemcev in 118 Slovencev, leta 1900 3 Nemce in 310 Slovencev.« Tako nihanje v številu pripadnikov enega in drugega občevainega jezika povsem določno govori o nezanesljivosti podatkov, o pritisku, ki se je menjaval s svobod­ nejšim, izpovedovanjem podatkov. ' Volitve pridejo za naša razmotrivanja v poštev od januarja 1867 na­ prej, od volitev, ko so Slovenci prvič nastopili kot organizirana politična stranka na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Goriškem ter razen na Koroškem zmagali v vseh kmečkih volilnih okrajih, kjer so imeli Slovenci večino prebivalstva. Tedaj je slovenski kmet na ogromni večini narod- * Reichsgesetzblatt 1869, št. 67. <-"' 5 Prav tam 1910, št. 148, str. 400. . • Ti in vsi naslednji podatki s štetij 1880—1910 so posneti ali izračunani po krajevnih repertorijih. Glede volitev glej podrobnejše podatke ter literaturo v knjigi V. Melik: Volitve na Slovenskem 1861—1918, Ljubljana 1965. t-y 40 nega ^ozemlja pokazal, da'podpira svojo narodno stranko in slovensko narodno politično gibanje je dobilo množično podporo. Volilna posest slovenske stranke oziroma slovenskih strank se od tega časa niti ni kaj mnogo spremenila; v sedemdesetih letih je celo še nazadovala; v začetku, 20. stoletja vpa so jo predvsem spremenile volilne reforme, ki so že vna­ prej ' določale, koliko mandatov bo pripadlo posameznim narodnostim in" oblikovale nacionalno mnogo bolj homogene volilne, okraje. Po teh reformah je število slovenskih mandatov poraslo, dasi je še vedno v;vsaki dëzélf "zaostajalo,'za deležem, kakor bi ga zahteval odstotek'prebivalstva5 s-šlovenškim oDčevalriim jezikom. '•-'•' " ' Pri medsebojnem primerjanju volilnih uspehov na določenem ozem-" lju 'še moramo zavedati; da'"imajo polno primerjalno vrednost ;saano tista, volilna'ozemlja, kjer'jè^imel volilni boj izglede na zmago ali vsaj na do- sego'ožjih volitev. Tam, kjër ! je bil boj že vnaprej: obsojen nà neuspeh: je'^bìl tudi večinoma medlejši in šibkejši; znaten dei'pristašev" je'ostal doma. L"e"~redkokdaj je stranka, ki je vedela, da bo bitko izgubila, napela vse'svoje šile.' -^ " •.-,<••. i; з * IA- " ' * ' * .. ••• ' ,\ : ., •< '- '" '* ;t' ' ' - I Tudi pri volitvah se vse' po poreklu in materinskem jeziku* slovensko prebivalstvo ni politično,opredelilo na slovensko stran. Del prebivalstva v mestih in trgih ter redkejši ali številnejši veljaki'iita kmetih so se orien­ tirali y nemški in italijanski kulturni*ni politični krog. Mnogi drugi pa so volili tako, pod pritiskom ali zaradi koristi" '.[••" "'•—' " '"" '* ^" ,.J ,:'.'*-Ce primerjamo med-seboj statistiko• občevalnega jezika in volilne rezultate, bomo-sicer- tu pa tam ugotovili, da je v določeni občini glaso-; vaio za slovensko narodno gibanje več volivcev, kot pa je bilo'--'- "H> ' • • i. > •:•"** "il Dve tretjini Nemcev na Kranjskem je bilo s področja nemškega je­ zikovnega otoka na Kočevskem ter njegovega obrobja in iz občine Bela peč, ki je tudi od davna imela nemško .večino. Izven tega ozemlja ni imela nobena občina na Kranjskem, nobeno mesto ali trg nikdar nemške večine. Tako število prebivalcev kot število Nemcev na Kočevskem (z obrobjem vred) je počasi a vztrajno padalo (od 18.922 Nemcev 1880 na 17.838 1910). Značilno pa je, da se je delež ljudi z nemškim občevalnim jezikom v ' obrobnih mešanih občinah, ki so imele 1880 vse slovensko večino,'znatno dvignil; dve med njimi (Trava in Draga) sta dobili leta 1900 nemško ve-^ črno in jo leta 1910 še povečali. Nemški delež v obrobnih- občinah se je povečal od 15°/o (816) v letu 1880 na 25 °/o (1408) v letu 1910. Druga postojanka nemškega prebivalstva na Kranjskem je bila'Ljub-; ljana s Spodnjo Šiško; tu je živela leta 1880 ena petina (20%, 5967), leta". 1910 pa skoraj ena četrtina (24 °/o, 6742) ljudi z nemškim občevalnim jezi-' kom vse dežele. Število Nemcev v Ljubljani in Spodnji Šiški se je zmanj­ šalo od leta 1880 do 1890, potem pa je stalno naraščalo, vendar pa ni dr-' žalo koraka s splošnim naraščanjem prebivalstva. Od vsega prebivalstva, Ljubljane in Spodnje Šiške so imeli Nemci leta 1880 21 °/o, leta 1910 pa le še 140/o.' " ' V vseh drugih občinah Kranjske je živelo leta 1880 3897, leta 1910 pa 2530 Nemcev; absolutno število in delež v prebivalstvu (ves čas pod 1 %) je stalno padalo. Struktura in razporeditev tega nemškega prebival-t' stva se je precej spremenila. Močno je padlo število Nemcev in nemško usmerjenih v starih mestih in trgih kakor Kranj, Škof j a Loka, Kamnik, Idrija, Postojna, Novo mesto; manjšalo se je tudi v premogovni občini ? Zagorje; naraščalo pa je v nekaterih novih industrijskih središčih kakor \ npr. na Jesenicah, pa tudi v Domžalah. '. "? Kar se tiče volitev, so bili v šestdesetih^ in sedemdesetih letih najhujši i boji med slovensko in nemško stranko y mestni kuriji."~Zmage so bile' ; pogosto odvisne od par glasov. Posamezna mesta in trgi so glasovali zla- "i šti v začetku pretežno slovensko (Kranj, Kamnik, .Postojna, Ribnica; Ko-' stanjevica itd.), drugi spet pretežno nemško (Škofja Loka, Tržič/ Radov­ ljica, Vrhnika, Novo mesto, Višnja gora itd.). V Ljubljani so imeli Slo­ venci večino v davčni skupini, toda uradništvo je odločalo zmago v nemško korist. Öd 8 mandatov mestne kurije so dobili Slovenci pri volitvah januarja 1867 7 mandatov, marca 1867 in junija 1870 3, decembra 1871 5, julija 1877 1; pri državnozboTskih volitvah 1873 nobenega. Nemški delež glasov — merjen od števila vseh volilnih upravičencev — je nihal od 23 % (januarja 1867) do 44 °/o (1877), slovenski od 18 % (1873) do 36 % (januarja 1867). Poleg uradništva so bili glavna opora nemškega tabora najbogatejši, tako v mestih in trgih kot tudi v pomembnejših krajih na podeželju. V občinah so mogli t i imeti precejšen vpliv, pri deželnih in državnih volitvah v kmečki kuriji pa zaradi svoje maloštevilnosti niso mogli uspevati. V začetku (januarja 1867) so Nemci postavili svoje kan­ didate tudi v vseh kmečkih volilnih okrajih, zbrali pa niso niti 10 °/» volilnih mož. Le v času največjega pritiska 1873 in 1877 so spravili po enega poslanca iz kmečke kurije v deželni oziroma državni zbor, toda obakrat le ob naslonitvi na kočevarske nemške volivce. 42 i Vse to se spremeni s prihodom Taaffejeve vlade na oblast. Pomoč vladnega aparata nemški stranki na Kranjskem preneha, uradništvu ni ' treba več glasovati za nemške kandidate, število slovenskih uradnikov raste, karieristi in lokalni veljaki zapuščajo nemški tabor. Mesta in trgi na Kranjskem se politično slovenizirajo. V začetku osemdesetih let nehajo Nemci postavljali kandidature tako v kmečki kot v mestni kuriji. Tudi pri štetjih smo opazili upadanje števila Nemcev v večini mest in trgov; če bi imeli podatke o občevalnem jeziku na razpolago že za leto-1869, bi ' morebiti ta proces sledili še mnogo bolj jasno. To stanje se pozneje ne spremeni veliko. Nemci sicer začno v za­ četku 20. stoletja postavljati znova svoje kandidature v Ljubljani; toda to so samo, kakor v Gorici in Trstu, števne kandidature, ki naj dokažejo, da nemška stranka v teh deželah še živi. Prav tako dosežejo Nemci leta \ 1907 ustanovitev posebnega državnozborskega nemškega volilnega okraja na Kranjskem, v katerem volijo kočevarske nemške občine. Omenili smo že okrepitev nemških pozicij na kočevskem obrobju ali npr. na Jesenicah. Nemška nacionalna ofenziva se je torej kazala tudi na Kranjskem,1, vendar pa ni dosegla nobenih bistvenih uspehov. Mogoče bi bilo govoriti tudi o slovenskih uspehih (npr. vpliv septembrskih dogodkov 1908 v Ljubljani ali zmanjšanje števila Nemcev v Tržiču 1910). Celotni delež. Nemcev v deželi je še nadalje padal. HI Najslabši je bil razvoj slovenske narodne zavesti na Koroškem. Na ozemlju Slovenske Koroške, kakor jo je omejil Grafenauer v Koroškem zborniku,7 je živelo leta 1880 102.000 Slovencev ali dve tretjini prebival- ' stva. To število se je zmanjšalo do leta 1890 za nekaj nad 1000 ljudi, do' leta 1900 za več kot 10.000, v desetletju 1900---1910 pa še za novih 9000, tako da je znašalo leta 1910 81.000 in je imel nemški občevalni jezik na tem ozemlju že večino. Leta 1880 in prav tako še leta 1890 je bilo na " Koroškem 71 občin (po občinskih mejah iz leta 1910) s slovensko večino, leta 1900 64, leta 1910 še 59. Povsem slovenskih občin (takih z nad 90 °/o Slovencev) je bilo leta 1880 60 (med njimi ni bilo nobene mestne ali trške' občine), leta 1890 53, leta 1900 42, leta 1910 samo še 30. • Število Slovencev je padlo torej za 20.464 ljudi ali za 20 % . Isti padec dobimo tudi, če ne računamo celotne Slovenske Koroške z zelo ponemče- nim celovškim področjem, ampak samo ozemlje 60 povsem neslovenskih občin iz leta 1880. V teh občinah prebivalstvo v razdobju 1880—1910 sploh ni naraslo, ampak je celo nekoliko padlo (od 83.371 na 82:185), toda število Nemcev je naraslo od 2366 na 17.135, število Slovencev pa je na­ zadovalo od 80.397 na 64.418, torej prav tako za 20 °/o kot na vsem Slo­ venskem Koroškem. Decimiranje Slovencev je zadelo v bistvu celo deželo. Kar se tiče volitev, so Slovenci prepuščali mestno kurijo Nemcem brez bojev z izjemo enega poskusa 1884 (Velikovec, Pliberk, Železna Kapla) im števnih kandidatur v Celovcu po letu 1907. V 'kmečki kuriji je bil glavni vzrok izredno nizkega števila slovenskih poslancev v dežel- 7 Bogo Grafenauer: Narodnostni razvoj na Koroškem od sređeni!), stoletja do danes, Koroški zbornik, Ljubljana 1946, str. 117—248. . " 43 nem zboru v upravni razdelitvi iz leta 1849, ki je bila podlaga za razme- ' jitev volilnih okrajev. Samo velikovški okraj je imel slovensko večino ter je s tem dajal realne možnosti za volilni uspeh. V šestdesetih in se­ demdesetih letih so Slovenci tudi pri volitvah v tem 90 °/o slovenskem okraju večinoma poraženi. Taaffejevo obdobje jim prinese zmago (1880), odtlej ostane ta okraj v njihovih rokah. Deželnozborska volilna reforma 1902 je razbila velikovški volilni okraj, ki je dajal koroškim Slovencem njihova običajna dva deželna poslanca (tretjega so dosegli tu in tam le v mešanih volilnih ч okrajih ob sodelovanju z nemškimi konservativci), in ustvarila na njegovem mestu dva (velikovškega in pliberškega). Na ta način je uspelo za leta 1902—1909 odvzeti Slovencem še enega poslanca (v novem velikovškem okraju), vendar so na zadnjih predvojnih volitvah Slovenci ta mandat znova osvojili in s tem spet dosegli navadno število dveh poslancev. r Glede volitev v državni zbor so imeli sicer Slovenci 1873—1907 po štetju 1880 večino (63 °/o in 55%) v dveh okrajih, sestavljenih iz mešanega slovensko-nemškega ozemlja. Toda ta večina je bila navadno za volilno zmago dosti premajhna, zato se je Slovencem le dvakrat posrečilo, da so v celovškem okraju zmagali: 1885, ker je bil njihov kandidat vladni kan­ didat minister Pino, 1897 s pomočjo glasov nemških konservativcev. Državnozborna volilna reforma 1907 je dala koroškim Slovencem en vo­ lilni okraj (sodni okraji Borovlje, Dobrla ves, Železna Kapla, Pliberk), v njem so tudi obakrat zmagali takoj v prvih volitvah. • Obdobje nove ofenzive nemškega nacionalizma od srede devetdesetih let naprej se na Koroškem za Slovence najbolj katastrofalno pozna. Kakor smo videli, je bil v Taaffejevem času padec števila koroških Slovencev še majhen, v letih 1890—1900 in 1900—1910 pa ogromen. Na volitvah je začelo po letu 1896 naraščati število nemških glasov v kmečki kuriji. Zlasti pa slovenska stranika, naslonjena na več ali manj trdnega kmeta, ni bila pripravljena na splošno volilno pravico in je ob prvih volitvah v splošni kuriji povsem odrekla. Po reorganizaciji in uvajanju krščansko-socialnih metod se je nekoliko popravila. Nikjer na Sloven­ skem niso volilni rezultati nihali tako zelo kot na Koroškem: 1902 so bili Slovenci v depresiji, 1907 so dosegli največje uspehe, 1909 še vedno dobre, a že nekoliko slabše, 1911 so bili spet v težki depresiji. Volilni boji so bili težki, zmage nikdar vnaprej zanesljive, vendar so Slovenci do prve svetovne vojne skromno število državnih in deželnih poslancev, ki jim ga je dajal volilni sistem, obdržali. Nemci so imeli na Koroškem ogromno ekonomsko premoč in s tem veliko privlačno silo za lokalne veljake v vseh vsaj malo pomembnejših in ne povsem odmaknjenih vaseh. Vloga velike kmečke .posesti je bila na Koroškem mnogo večja kot v drugih slovenskih deželah. Liberalna stranka bi prav na Slovenskem Koroškem imela zelo ugodne pogoje za prevlado na vasi, toda prav na Koroškem je bila slovenska stranka najbolj klerikalna. Propagandno orožje, s katerim so se borila nacionalna gibanja velikih narodov in tako tudi Nemcev, da namreč ona predstav­ ljajo napredek, nacionalna gibanja malih narodov pa konservativnost, nazadnjaštvo, je bilo prav na Koroškem močno uspešno in je v marsičem 44 т, v; rZ '-tini: ^ Oi : ."-."Mstj, rrrinlr./ -• 5"?г T • , , 'T - Ì I S evrs' vx'jiq .:ai[Ì9iJ prepojilo tüdi. miselnost-velikega dela Slovencev, "med" n j imi ' v ' i na in i meri.tudi-delavstva; • ' -S- *'* /;• " ; '- --• ! " ' 4 ~ •- '' "•>-'-•>•'- - .-, S . splošno- volilnolpravićo~se. jè"1 pojavila nà Koroškem 'poleg '' nacio- nalnih, strank..tùdi».socialna demokracija/ Ta' je v večji meri Ôdvzemâïa glasove -nemški t kot slovénski-'stranki.'Z; druge strani pa -nemška socialna demokracija^k-ii jërorganizirala ^delavstvo v "Celotni 'dežeiif l~mV ničemer zaustavilanupadanja^ p r e b i v a l s t v a ^ slovenskim obcêvaïnimv jezikom2" s svoJMnapreferiranjemcnemškestranke'-tkoï-liberaînë' nad slovenskoJkot klerikalno,- SJ svojimi nëvtrâlizmom méd'%emskmÌ a°g^eavîum,vm01sïoven- skjm i obrambnim т. naEionaliznwnvtnC v Ničemer ' ï ïustaviïaî Upađame 'slo­ venske} nacionalne žarvešt£0.S£) чузтзУ! .t'*8S fisoî rx> 793lsMamqJö(k.rö Љ-Älm-ia бб£5 ofînamoq oJ ai libiLuì i&t сгп.пзто ovaj7«mft,q ES ,n) Hmlilov riirnilsin v riiru.bbo) vo^BlïIVânJiialsior?- PČ9S ai ribk.iavola Ш Б /üam&TJ.«s£iJLA5ä.1 ei'-ü «f!_'•;!fruire. m9irS70ffslz?rnUKï?. rrwav sV* Itiilst^o "-^Delezbslovenskega prebivalstva na Štajerskem,ni, padal.samo zàradi tega, ker ie Drebivalst.vn na Smvlniam S t^^-o i ,™"« , .^ "*_v_"_"~ i-i 'i: глје:( vednodn pozneje) (8,7, %, J3 odstòtkè',Pna/8:4:?/lr.-(4D0.ff05 1x10476:822")? Öd* ;55Ò*AAi^pSvZtànj{P;ìeÌafiÌ9lff' јШ;деате1оЗеЕаШ80'Ј18^пет5^^ 'ietar-;19oV*'25'leta' 1910 jpâdkar{.34ßfödTmestni«, ' t i^dff^h^z^vUiSklh'ob'čm'Mih^e' 1 iitìelo stalno nemško večino 10 (Maribor, Celje.iPtuj^SiSve^s^a^BiSrlc^^ŠloTenj'' ^ S ^ a P ^ H S n IgSŠPu Sï«Sen§a* i.Vi:Slpv;.cgorićah;vMuta;rMafenberg), te^.iy.^°;.^Ä(.1A9Ö)£Rog§tec,ood.t 1890sđalje Ormož, in 4VÌtanje,'il900. " î i ' 1 ^ ^ 1 ^ ^ ; ,^vTencsna;oPphorjuvcGornja,cRädgona2int; Rogaška- Satana, iYjletìh, 1 8 9 0 ^ 1 9 1 0 Sostanj,.samo)lètan19Ì0-Ljutint samo» leta 1900 Vojnik. Ostalih 25 trgov je imelo stalnorslovensko- večino' H™£°t 9.?™>КеГа~.'< ^ e m C ^ ' v^ŠSie», BrasWe, 4 Vransko, . Žalec,-Vele- Ä i Ä ^ 5 S ^ e ^ r J e l š a K ^ m b e r g ; PodčetrtekV Pilštanj,, Kozje^Podsreda?PlaîunàПRàjhéвbVrg, J;SëvnicCvüzënicä;;;Sv^Trojica v. Slôv^gô^Îcafii S t u ' d e r ì l ^ M o l e ^ P t ì ^ . ^ ^ c ^ - ~ " "Шк^1™ iY: nemokrajuVGbrtma SobotŠ i:Zff'-Vižinya^i^ ,£Њи^~~ЛЉ*^-1х^' А pri j-oijcaTiaiiHiöSO m 1910) in Zgornjo-Bistrico (1890) „_ J _i-i '•4L"v*-vfÖ4ni'lnit?r£,:L,*l4tSIiar .№-T-,iJc;Js%/«M;£: ~ v " " i n n r e r « : v HsvtUov v većim okrajev je bilo nemško prebivalstvo »koncentrirano,v, enem,, dveh središčih, tako nPA J v^ro^aške ln^ R o ^ t c u ' i n * R o g ^ k i S la t in i v laskemnvi Laškemu in ̂ TrbôvJjàh, volilne napore tako v kmečki kot' v splošni kuriji ter pri državnih volitvah v severnem delu Slovenske Štajerske, opustili pa so kandidature v južnem delu (politična okraja Celje in Brežice). Povsem drugače je bilo v mestni kuriji. Tu Slovenci sicer nikdar niso mogli zmagati, vendar pa so se ves čas borili, čeprav ne stalno in povsod z isto silo. Največ možnosti so imeli v celjskem državnem volil­ nem okraju (Celje, Žalec, Vitanje, Vojnik, Laško, Mozirje, Gornji grad, Ljubno, Vransko, Rogatec, Šmarje, Brežice, Sevnica, Kozje, Konjice, Šo­ štanj), v katerem je bila po statistiki 1880 6 2 % slovenska večina in kjer : ' . : "i • 46 so napredovali od volitev do volitev,.dokler niso pri zadnjih volitvah pred reformiranjem okraja leta; 1901 dosegli 47 <>/» od števila veljavnih glasov - '• N i h . s i r J e n J e v o l i l n e pravice niti uvajanje splošne volilne pravice m v štajerskih mestih in trgih koristilo Slovencem/Slovenska stranka je pridobila nove volilce samo tam, kjer je že prej imela absolutno ve­ čino (Žalec Gornji grad, Vransko, Središče itd.), tam pa. kjer je imela oblast nemška stranka, so zanjo glasovali tudi novi volilci (kolikor se niso, zlasti v večjih centrih, opredelili za socialno demokracijo) Delež slovenskih glasov v mestih se ni povečal ampak zmanjšal, še tam, kjer so bih Slovenci dotlej sorazmerno močni, pa včasih celo v večini, so zdai zmagali Nemci (Šoštanj, Ljutomer). " ... . •_ Glede vloge socialne demokracije v razvoju narodne zavesti v mari­ borskem delu Spodnje Štajerske (dokaj močna je bila v mariborskem in marenberskem sodnem okraju z Mariborom vred) velja v glavnem to, kar -smo rekli za Koroško. V celjskem območju, so bili socialni demokrati organizirani v okviru jugoslovanske socialnodemokratske stranke 'Center w ?Г*е ^ т л j e ' b ? t U V l a Š k e m s o d n e m o k r a J u > t a J e i m e l tako leta 1880 kot leta 1910 enako nizek odstotek nemškega prebivalstva (4 °/o) o po- membnn germanizaciji tu ni bOo govora. .., f . . • . . . : • "'* ' v Povsem drugačen je bU položaj na Goriškem. V nobeni drugi deželi ш bilo eno narodnostno ozemlje tako jasno ločeno od drugega V vsej deželi je bila poleg glavnega mesta Gorice, kjer sta se stikali obe narod- ?~ J ' , ^ . e n a o ^ c m a ' k Jer je bilo stalno nad 10 »/„ prebivalstva drugega jezika (obema Dolenje, ki je imela v svoji prvotni sestavi slovensko, poz- n a f o d ^ n i 5 3 ^ ' P a . ^ j ^ o v e č i n t » - V mestih, trgih in vaseh tostran n o ^ f l + e j e n i b l l ° n 0 b e n i h i t a l i Janskih postojank, občine narod- GoSca Tu"n T ° ^ T P 1 6 - E d i n o h ^ o področje je bilo mesto uonca. I u pa je slovenski delež po statistiki občevalnega iezika nanre- doval: o d 1 6 o / 0 v j e t 1 8 8 0 ta 1 8 9 0 n a 1 9 0 / o v i e t u ml%^XTlZ 1910, ko so ohranili Italijani le še relativno, ne pa več absolutne večine. ЈогДГљ l i S l o v ^ c e v P a J'e b ü Posledica sistematične politične akcije S H S Î L ! ! ' > f° o r S a n i z i r a l i P a r a v o na štetje, pritožbe'proti gorxskemu magistratu ki je. štetje vodil, ter dosegli revizijo štetja Po prvotnem popisu so bili našteli v Gorici le 21 "/o Slovencev8 Ce še ie S r 6 2 S V n T S . / e l e Ž P r * b i v a l s t v a GOriike «d leta 1880 do 1910 zmanjšal od 62«/« na 59 o/o, je bilo to zgolj posledica dejstva, da je prebivalstvo v S r k e ! " . d * z n a t n ° bolJ naraslo kakor v slovenskem (tam з!»/I, tri h m e d t e m k o ° k a k i italijanizaciji ne moremo govoriti ' Tudi glede volitev velja isto: nikjer v volilnih okrajih na slovenskem Ä a ^ f f i ^ 0 r - P 0 J a S v e : \ t a l i j a n s k e a l i P o l j a n s k e kandidature. Ze o d l e t a 1861 dalje so bili-voljeni vedno. Slovenci, z edino izjemo v volil- nemokraju Slovenskih trgpy ? >jer je bil tako léta 1861 kot 1867 izvoljen cesarsk! uradnik/niti Slovenec niti Italijan. V.Gorici so bili s p r v f i t a l S 3 6 7 - 3 ^ " ^ G a b r š , č e K : .Goriâki Slovenci, II,-'knjiga/ Ljubljana 1934, str. 47' janski kandidati voljeni brez slovenskih protikandidatov. Prvič so na­ stopili Slovenci z lastnimi kandidati pri državnih volitvah 1907 ter do­ segli leta 1911 31%> oddanih glasov. Največji uspeh pa so dosegli na ob­ činskih volitvah leta 1914, ko so dobili v 3. volilnem razredu 43 °/o od vsote za italijanske in slovenske kandidate oddanih glasov.» VI Delež slovenskega prebivalstva je v Trstu od leta 1880 do 1900 padel od 22 °/o na 17 «/», leta 1910 pa se je dvignil na 31 %. To pa je bila, 'kakor v Gorici, posledica širokopotezne politične akcije s slovenske strani. Po­ litično društvo Edinost je organiziralo pred štetjem predavanja in tečaje za izpolnjevanje popisnic, po štetju, ki ga je vodil tržaški magistrat, pa zaradi pritiska in falzifikatov pritožbe, proteste in interpelacije, tako da je končno vlada odredila revizijo popisa, pri kateri se' je število Sloven­ cev dvignilo od 37.000 na 57.000, število Italijanov pa padlo od 142 000 na 119.000.10 V tržaškem mestnem svetu, ki je opravljal tudi funkcije deželnega zbora, so bili Slovenci zastopani s svetovalci iz okolice. Večkrat so bili tu izvoljeni tudi posamezni italijanski kandidati, toda po letu 1897 nič več. V državnem zboru so imeli tržaški Slovenci 1873^-1897 svojega po­ slanca, izvoljenega v III. volilnem kolegiju, ki je združeval volivce okolice ter najnižjega mestnega volilnega razreda. Slovenska zmaga je bila po­ sledica abstinence italijanske liberalne stranke ter številčne prevlade okoliških volivcev nad mestnimi. Ko je število mestnih volivcev preraslo okoliške in so italijanski liberalci opustili abstinenco, je bil ta volilni kolegij za Slovence izgubljen (1897). Leta 1907 pa je bil iz okolice in delà predmestij sestavljen slovenski tržaški državnozborski volilni okraj. ' ' '' Od 1897, dalje so se borile v Trstu tri stranke: italijanska liberalna, slovenska nacionalna in socialnodemokratska ( s skupnimi kandidati itali- janske in jugoslovanske stranke). Italijanski liberalci so dosegli svoj naj- večji uspeh leta 1897, socialni demokrati leta 1907 in slovenski narodnjaki leta 1911. Leta 1907 so bile vse stranke skoraj enako močne (socialisti 9448, Italijani 8425, Slovenci 8166), leta 1911 so imeli italijanski liberalci nekaj čez 14.000 glasov, slovenski narodnjaki in socialisti pa nekaj čez 10.000. Kakor vidimo, je imela slovenska stranka v Trstu široko množično podporo. Samo v mestu je imela več volivcev kot v Ljubljani klerikalci in liberalci skupaj. Raznarodovanje Slovencev v Trstu sicer ni povsem ponehalo,' a v glavnem je bilo zaustavljeno. Medtem ko je bilo delavstvo na Koroškem in v mariborskem prostoru organizirano samo z nemške strani, je bil v Trstu najpomembnejši center JSDS, kar je pomenilo iz- redno močno podporo nacionalni zavesti slovenskega delavstva. 9 Prav tam, str. 451—452. 10 Lavo Cermelj: O ljudskem štetju v Trstu leta 1910 (Anali Jadranskog instituta 2, 1958, str. 7—51. • • : 48 VII Pir J SZenSkiiStIl ( r e j e n i t U n e k o l i k o Približno na sodne, okraje Piran, Koper m Podgrad v celotnem obsegu) je slovensko-hrvatsfcf HPIP* prebivalstva padel od 59 «Л v letu 1880 n f ^ v ^ u m 7 t £ a n Ï fei Га&АlSnT / a na- 43 °'°- V ?m0rSkÌh meStih' ki » Ä£ S t - ;° i r a n s k o večino, je prebivalstvo naraslo za 22 % (katastr- Ш^иТЛ?Je' V S d 0 l t , i? ! n K o p e r t e r k r a ' a *<*» » «ran). d e S ^ e - S^"i£,ÏÏA?5ÏrtÉk,a občevalnim iezikom je ^al v - cel s L ^ k T , ^ " ^ (u°-Ìr0ma h r v a t s k i h ) P r e d^h, kamor štejemo cel sodni okraj Podgrad, občine (po mejah v letu 1910) Ocizla-Klanec Dolina, Dekani, Marezige in Pomjan ter katastrski občin Sv l î t Ï Ï T n î selje se zdaj imenuje Raven) in Korte (danes Dvori nad Izolo)' S a r a s î o nji oseb z SlSSSf- Ž a V l e t U 1 9 1 0 ; V 2 r 0 k j e b i l° stalno: narašča­nje oseb z italijanskim občevalnim jezikom v občini Pomjan Eeta 1880 7?9Jaeii S a J i - ""i^J"' l e t a 19°° Že P~k " * ( « S « M '19 ali ena sestina občinskega prebivalstva. V prvo in drügo*skupino smo uvrstili področja, kjer so imeli Italiiani v a l ^ T s t l r V a t Ì ! P r Ì V S e h a l Ì V S a J P r Ì P ^ ' i ' š t e t i j п а Г 9 0 о " А - valstva Ostalo ozemlje moremo imenovati tretjo, mešano skunino Ta obsega katastrske občine Plavje, Hribi, škofije, ^агТ(коргзкГ okoli J ) sta? in"? ; i I* ter piransko okolico (katastrska občina Rran teÏÏ m ï sta) m katastrski občini Kaštel in Savudrija: Prebivalstvo je tu ^rado mnogo močneje kakor v prvih dveh skupinah, za 87 «/o. SloveaÏÏkTobcÏ valni jezik, ki je imel leta 1880 večino (55 <>/„), j o j e izgubü^890 t S S S Z£'Šr S° b Ì 1 Ì P r e b Ì V a l C Ì k a t a S t r S k e ^ KašTeHeta Ш0 'vi Vendar* flovenci pozneje pa so imeli Italijani večmo'(65-86•/„) I Ä o/f H6 3 l o v ^ ^ k l d e l e ž v s k u ' P i n i > k i je znova padel leta 19004z 38 •/, na 35*4 dvignil 1910 na 42 o/,, v podrobnostih pa je bil razvoj v te skupini precej različen. Katastrska občina Savudrij'a je Leta Ä Ä ? ? 7£nVraV tak° Piranska °kolica- ^ * * d ï ï 1 : imela leta 1880 m 1910 štirikratno slovensko, leta 1890 in 1900̂ na itali J ™ ' koprska okolica je imela v ietih 1880-Ш0 i l n ^ t 1910 pa sovensko večmo. Kraji Plavje, Hribi in Škofije so taelisS vensko večino, ki j e bila sprva zelo močna, se je pa nato stalno maÌjsaìt sprâ KoPer> « « , P o d g ^ p r e b Ј ш џ и ^ а л ^ .- . i sa" l i B F ' ss sL i-o -as gS ÏÏS SS SÄ sr • Slovenski de l , - M" ' , u u , Z a r e S ; r u s k i t > o i j š e v i k i i n socialni'demokrati'Srbije so ostali'zvesti tinternacionalističnim načelom. Bili,so odločni nasprotniki imperialistične vojne, pa so energično in javno,;ne glede na posledice, in kolektivno kot • stranka oznanili svojo protivojno "politiko in"jo "aktivno izvajali. . .," „Res je, da so socialnpdemokratske stranke Nemčije, Francije, Angli- ' Je>,Avstrije (v njenem osrednjem nemškem delu) podprle meščansko vla- tdo,.vsaka svojo,- v njihovi vojni politiki;, podlegle so šovinizmu'in celo vojni hujskanji ter s,tem zavrgle "socializem m.mir ter prizadejale smrtni udarec obstoječi do tedaj Drugi ali Socialistični internacionalvki« je>na­ lagala povsem določene mednarodne obveznosti socialističnim strankam. Kar se pa tiče t drugih socialnòdemokratskih ali socialističnih strank, ki se niso vedle tako kot ruska ali srbska, jih ne" moremo a priori'uvrstiti (med stranke z »izdajalskim obrazom«. Med njimi so velike razlike. Nji­ hova stališča nihajo od nasprotovanja vojni do zagovarjanja dane vojne. Tako ne moremo slovenske socialnodemokratske stranke :— njen uradni naslov je bil Jugoslovanska socialnodemokratična stranka, skraj­ šano JSDS — prišteti k šovinističnim strankam, k strankam vojne, ter jo pnravnati k nemški ali francoski ali. k nemško-avstrijsk'i. Obstajajo zgo­ dovinska dejstva,- ki tega ne dopuščajo. Ta dejstva moramo upoštevati in obnoviti zgodovinsko resnico.. Slovenska socialnodemokratska stranka, ki je nastala leta 1896, je imela velike slabosti in pomanjkljivosti. Slovenski komunizem —' in nihče drug! — je razkril t e hibe bolj ali manj temeljito, saj je vznikel v hudem ;boju z njimi in je še dolga leta vodil boj zoper te hibe. S tem pa ni rečeno, da so slovenski komunisti odrekli socialni demokraciji njene o* ' т ^ Л Ј 1 ' konS^s Komunistične stranke Slovenije«, Ljubljana 1949 str • i \ r ^ 1 9 1 4 3 e avetromarfcsizem tudi v Sloveniji docela razgalil svoj Izda­ jalski obraz: podprl je »svoje* centralne imperialiste, ki so skupaj z antantnimi S n 1 ^ , ^ : G l e j М »Vodnik skozi čas m družbo-, Ljubljana 1960, str. 171 m 179 in še nekatera dela. 53 zasluge v prebujanju in organiziranju slovenskega delavstva, v prepojitvi njegovega naprednega dela z idejami marksističnega socializma. Nikakor ne! Prva seja pokrajinskega sveta Komunistične stranke Jugoslavije za Slovenijo je dne 5. septembra 1920 zabeležila izjavo: »Mi smo dediči so­ cialne demokracije... toda dediščina je strašno zanemarjena.«2 Slabosti in pomanjkljivosti slovenske socialne demokracije so se pre­ pletale z njenimi zaslugami za vzpon delavskega razreda nà Slovenskem. Ne enega ne drugega ne gre zanikati. Jemati samo negativne strani in na tej podlagi zanikati socialnodemokratsko stranko kot napredno silo naroda Slovencev in jo poteptati v blato, kakor včasih delajo »radikalni« pisci,3 nismo upravičeni, če. hočemo odkriti resnično podobo preteklosti. Bodimo objektivni in priznajmo vsakemu pojavu-njegovo stvarno vred­ nost! ' - • ' • ' ' • .. . • • e. Med zasluge slovenske socialnodemokratske stranke spada njeno ve­ denje v izredno kritičnem času prve svetovne vojne: ni;odobravala'vojne , in hi podlegla vojnemu šovinizmu.4 , ' • " r',: » , • . • u * . - • ' . i, . '21 u- ! v \ ''.•' ' ./ :.;u. " .i- •- : I . . f . . •-. '• 'i •' r< • - r , y/.',-"- . : - ' ' , ' , • • ' • ' ' • • : ' ' » : - •' " • • • ' ' M ' " - ' Ko so se v Sarajevu razlegli streli pripadnikov »Mlade >Bosne«,, je slovenska srciadnodemokratska stranka imela v Ljubljani svoj redni, 'deveti po številu, zbor ali kongresa Novica o atentatu na avstroogrskega' prestolonaslednika Franca Ferdinanda je prodrla r tudi v kongresno dvo­ rano. 'Predsednik zbora, Anton "Kristan; ,Ldesno" usmerjeni vodja JSDS, čigar vloga se je po odhodu Etbina Kristana v Ameriko povečala, je' de­ legatom'; predložil.sožalno izjavo. Tedaj se je oglasil k besedi dr." Henrik . Tüma, najpametnejša glava socialne demokracije, ki je'zavrnil predlog: , »Kaj ima socialna demokracija sploh opraviti s habsburškimi nadvojvodi? i Kak interes imamo mi kot delavska stranka na tem, "kar se vrši v šovini­ stičnih 'krogih'avstrijskih-nacionalističnih strank?« Predlagal je, da gre zbor, prek Kristanovega: predloga na "dnevni'red. Delegati so zaploskali .temu zadnjemu predlogu, dasi »z nekim'obotavljanjem«.5. \ Strankino glasilo »Zarja«, 'ki je izhajalo tedaj dvakrat tedensko,'se je razlikovalo od vseh drugih slovenskih listov s tem, da ni piiobčevalo ~ T—7— . .- V i • * Fr. Klopčič, Velika razmejitev, Ljubljana 1969, str. 236 (poročilo ,Lovra Klemenčiča).' n " • - .•* Svež izbruh vnaprejšnjega sovražnega odnosa 'do slovenske socialne ̂ de­ mokracij e kaže članek Dušana Bufona v Naših razgledih z dne 9. januarja 1970 z naslovom »V Trstu od leta 1901 do r leta 1919, nekaj pripomb k Bahunovi avtODiografiji«. V njem piše pisec: »Danes m več mogoče kazati na slovensko •socialno demokracijo kot najnaprednejši izraz slovenskega političnega čustvo­ vanja, mišljenja in hotenja one dobe, ker ni to nikdar bila.« Mimogrede rečeno ta tržaški pisec piše prav tam o »še do danes nedoseženem? cilju zedinjenè Slovenije, s čimer pač izpričuje slovenski šovinizem. ' • 4 Zanimivo je, da na že omenjeni prvi seji pokrajinskega sveta KSJ za Slovenijo dne 5. septembra 1920 poročevalec Lovro Klemenči« ni očital slo­ venski socialni demokraciji nobenega »izdajstva« aH »šovinizma« ob začetku vojne leta 1914, dasi je ostro napadel njeno politiko. Lovro Klemenčič prepo- rodovec pred vojno in komunist od leta 1919 dalje, je pač dz prakse vedel da bi bil tak očitek neutemeljen. ч \ . < ' 5 Henrik Turna, Iz mojega življenja,. Ljubljana 1937, str. 331— 332. • ' t>- ) " • , . . " • 5 4 . . , • - . • . . - . . . . . . . nobenih brzojavk in drugih vesti o atentatu v Sarajevu, o pogrebnih svečanostih in podobno, da se torej ni vključilo v žalne manifestacije in vdanostne izjave habsburški dinastiji. V dveh zaporednih številkah je »Zarja« svojo prvo stran v celoti posvetila obsežnemu poročilu o poteku strankinega zbora in o njegovih sklepih.* Šele na drugi strani je -Zarja« dne 1. julija v načelnem članku »Atentat« zavzela stališče do dogodka v Sarajevu. Odklonila je atentat: po naukih socialne demokracije ne odlo­ čajo posamezni ljudje, ampak realne razmere. Dotod — piše »Zarja« — se naša sodba najbrž ujema z oficielno, odtod dalje pa gre za druga vpra­ šanja. Atentat je namreč plod nezdravih razmer v anektirani deželi Bosni m Hercegovini, kjer je veliko snovi za upravičeno nezadovoljstvo širokih krogov. Ti vzroki naj izginejo! c+ v - 8 ? ? 1 ^ 1 1 0 5 d o U m o r a v S a r a J e ™ se je temeljito razlikoval od stališč takratnega klerikalnega in liberalnega časopisja. »Zarja« takole označuje list slovenske ljudske stranke »Slovenec«: »Kdor pazno bere zadnje dni »Slovenca«, ima vtis, da bi ti ljudje najraje zatajili svoje slovenstvo in slovanstvo. Naglašajo samo svoje ka­ toličanstvo Pisanje »Slovenca« o velesrbski propagandi med mladino v naših krajih je prav tako denunciantsko kakor pisanje najzagrizenejših graskih nacionalističnih listov.«7 Zadosti jasno oznako daje -Zarja« tudi liberalnemu »Danu« glasilu »narodno socialnih delavcev«: »Velikanski salto mortale je napravil zadnje dni najrrradikalnejši list na Slovenskem, ljubljanski »Dan«. Take izraze lojalnosti in patriotizma je nagrmadü ta list, ki je bil vedno ponosen na konfiskacije zaradi svo­ jega simpatiziranja s Srbi, da je zatemrdl celo -Slovenca«.8 Zato končuje »Zarja« novico z ugotovitvijo, da je »Dan« »žuroalistič- na ounja«. Nad vse značilna za slovensko meščanstvo je izredna seja deželnega odbora vojvodine Kranjske v Ljubljani dne 1. julija 1914, M so se je pod predsedstvom deželnega glavarja dr. Ivana Sušteršiča udeležili od­ borniki tako liberalne kakor klerikalne stranke. Upira se navajati hlap­ čevske izjave d r Sušteršiča o nadvojvodi, o božji previdnosti, o .preljubem cesarju ipd. Zadostuje njegova politična izjava: -Žalost, globoka, iskrena žalost, pretresa srca zvestega naroda v Kranjski vojvodmi in sveta jeza nas navdaja nad podlim činom veleiz- dajalskih zarotnikov in nad vsemi njihovimi sokrivci — sveto ogorčenje .zoper hudodelsko velesrbsko propagando, ki, zaščitena po brezvestni po- tuhi požrešno steza svoje v krvi namočene zločinske röke proti najlepšim deželam nase skupne avstrijske domovine.« v Izjava, ki ne potrebuje komentarja, je bila vnesena v zapisnik sej deželnega odbora s tem, da se razmnoži v tiskarni in razpošlje. Seja je r^eto« ^ 5 1 1 0 **• m a š o та<*и&исо«. Vse to je bilo »soglasno • Zarja, Ljubljana, št..850 in 851 z dne 1. in 4. julija 1W4 8 Frav^tim 8 И * ^ ** J U U J & Ш 4 ' ' ш М к ! а I z d o m a č i h 'krajev. 55 O politični atmosferi v Sloveniji po sarajevskem atentatu piše »Zar­ ja«, ko poroča o shodu slovenske ljudske stranke v Ljubljani: »Shod pa je bil v resnici višek hujskanja proti Srbiji in S r b o m . . . Pod plaščem patriotizma sta govornika Povše in Šušteršič razpaljala sov­ raštvo .. . proti naši sosedni držav i . . . O Sarajevu je dejal (Šušteršič. F. K.), da je to mesto roparski brlog. Tako se izraža mož, ki si domišlja, da je voditelj slovenskega naroda. Naravnost ogabno je bilo pa Sušterši- čevo poveličevanje rajnega prestolonaslednika. Imenoval ga ni drugače kakor »velikana« in »diko vsega človeštva«... Lepo je tudi bilo, da se je udeležil te ostudne hujskanje naš presvetli knez in škof Anton Bonaven­ tura (Jeglič. F. K . ) . . . Silno potrpežljiv je bil na shodu policijski komisar, ki ni prekinil Šušteršiča, ko je hujskal na vo jno. . . Klerikalci naj si pa zapomnijo, da žanje vihar, kdor seje veter.«9 Mar iz te kratke, toda izrazite beležke ne veje odločen protivojni veter, ki ga zagovarja »Zarja«? Mar niso tu razkrinkane poglavitne poli­ tične sile, ki razvnemajo sovraštvo med narodi? Mar ni v zaključku pre­ roških besedi o bodočem viharju? Značilno za socialnodemokratsko »Zarjo« v dobi šovinistične gonje je bila tudi priobčitev članka »Morilec kapitalizem«. Po uradni statistiki so zadnja leta izgubili življenje tisoči delavcev zarad nezgod v industriji, rudarstvu in v prometu. Meščanski listi — pripominja »Zarja« — tekmu­ jejo med seboj v obsodbi sarajevskega umora, nič pa nočejo vedeti o umoru tisočev delavcev. In ko se »Zarja« ponovno vrača k umoru v Sarajevu, piše v uvodniku »Razmere v Bosni in Hercegovini« takole:10 ^ »Srbi, Hrvatje in mohamedanci, ki niso fevdalci, čutijo sedaj na lastni koži, kako težko je življenje pod vlado monarhije. Združujejo se vedno bolj, da nastopajo proti nasprotniku, tujemu kapitalistu, »švabu«. Ce nadaljuje vlada z nasilnim režimom, tedaj se ne sme čuditi, če dobi ne­ kega dne tudi nasilni odgovor. In tukaj je izvor atentata, zakrivil ga je nasilni režim.«- Pri takšni oceni položaja pač ni mogoče sklepati o pripravljenosti slovenske socialne demokracije braniti Avstrijo, razpihovati vojno psi­ hozo. Njena opozicija v Avstriji se ni niti malo omilila. Nasprotno, zao­ strila se je. »Zarja« sklepa poročilo o ultimatumu avstro-ogrske vlade srbski vladi v Beogradu s stavkom: »Med vojno in mirom smo te dni.« V drugi informaciji o noti avstrijske vlade pravi na kraju: »Če izroči av­ strijska vlada res noto te vsebine, tedaj je to provokacija prav po želji vojnih hujskačev in ni prav nič drugega kakor ultimatum.«11 »Zarja« je bila zaplenjena. Če k temu dodamo še vesti, ki jih je objavljala le »Zarja« — o po­ licijski strahovladi na Hrvaškem, o nezakonitosti vlade grofa Stürgkha, o aretacijah delavcev, ki so odobravali atentat na prestolonaslednika idr. 8 Zarja, št. 852 z dne 8. julija 1914, beležka »Furor patrioticus«. 10 Zarja, št. 857 z dne 25. julija 1914. Članek ima podatek: »V Sarajevu, sredi julija«. Ker je inž. Anton Stebi, levi socialist, živel takrat v Sarajevu! je uvodnik nedvomno njegov. 11 Prav tam. 56 — se nam ustvarja podoba o prevladujoči politični miselnosti v vodstvu slovenske socialne demokracije: samostojnost in treznost v presoji poli­ tičnega položaja, odpor šovinizmu, nastop proti vojnemu hujskaštvu. 101„Т° p ° m e n i > d a s l o v e n s k a socialnodemokratska stranka junija in julija 1914 m zdrknila v splošen potok meščanske gonje sovraštva med narodi , ampak da je stala neodvisno sredi slovenske družbe, osamljena sicer toda nepremagana, na demokratičnih stališčih, ki jih je s seboj nosil človeški napredek. Ni s e dala zasnubiti ne avstrijskemu patriotizmu, ne nacional­ nemu šovinizmu. Njena politika je v občem büa proti vojni. O tem si-je bila avstrijska državna oblast na jasnem.. ' 1 Q 1 J p ° r . ^ U u u l j u b l j a n s k e g a d a v n e g a Pravdništva z dne 15. januarja 1915 -o kršitvah javnega miru v letu 1914- najdemo več zanimivih mnenj o slovenski, socialni demokraciji in njenem glasilu »Zarja« 1 2 Medtem ko. državni pravdnik omenja, da se nadaljuje razkroj na- rodno-napredne stranke in da o narodno-socialni stranki »ni slišati in videti me vec«, piše o socialni demokraciji takole: - »Komaj opazno se je tudi med Slovenci na Kranjskem razvila čista socialnodemokratska-stranka. Nekaj pomena ima le v Ljubljani, v Idriji (kjer večina občinskega odbora pripada socialdemokratom) in v neka­ terih rudarskih (Zagorje ob Savi, Litija) in industrijskih krajih (Jese­ nice). »Rdeči prapor«, glasilo socialnih demokratov, je pisal dokaj zmerno česar pa ne gre trditi o poznejšem dnevniku »Zarja«, ki se je med vojno na-Balkanu in kasneje skorajda prepustila nacionalnim težnjam.« »Zarja« je bila zato 1.1914 večkrat zaplenjena (št. 837, 840 853) lija I Ï H - 1 * 0 1 " 0 0 1 1 0 0 m e n Ì a P O l O Ž a j P 0 a v s t r i Ì s k e m ultimatumu Srbiji ju- »Ultimatum je ostro napadla samo socialnodemokratična -Zarja« (št. 2 m Z t S Ie -1 S t ^ p a r a S r a f u 3 0 0 državnega zakona zaplenjen in potem sploh ni vec izšel.« sk* S S , ? ^ l o š ™ ^kiHzaci jo in z vojno napovedjo Srbiji je avstrij­ ska oblast nastopila tudi proti slovenski socialni demokraciji 27 m n i f ^ l f T ™ ? * t 0 l 0 Č M j e deŽeln° Predsedstvo Kranjske dne £ a Ä f IM г ° ^Т^ »<***«*»> »Zarje« in sindikalnega Ï S H^ST '^ Ï J e n a J \ b l l a d e J a v n o s t »nekaterih socialnodemokrat- skih društev glede na morebitne protimilitaristične izpade« in sicer po­ litičnega društva »Bodočnost« in treh krajevnih organizacij P r v e g a ï > S - nega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo (to j e z e W - carjev) m j i c e r dveh v Ljubljani in ene v Spodnji Šiški « ' 3 57 I I Izbruh vojne je ustvaril docela nov položaj. Kako se je izkazala slovenska socialnodemokratska stranka? Do protivojnih nastopov leta 1914 v obliki stavk, demonstracij ali zborovanj ni prišlo, ne spontano med delavskimi množicami, ne organi­ zirano ' s strani socialnodemokratske stranke. JSDS ni nastopila kot kolektivna sila proti vojni. Ni se odločila za direktno in množično proti- vojno dejavnost v duhu politike -vojna vojni«, kar bi zahtevalo preure­ ditev strankinih vrst ter • spremembo taktičnih in organizacijskih prije­ mov, npr. prehoda v ilegalo.133 Ne, slovenska socialna demokracija se ne more pohvaliti s takšno revolucionarno protivojno akcijo in torej z dosledno internacionalističnim in protiimperialističnim stališčem. To je dejstvo, ki ga je treba upoštevati pri presoji socialnodemokrat­ ske stranke, njene politike in dejavnosti ob izbruhu vojne leta Ï914. Pričujoči članek se pri tem ne dotika vprašanja, kakšne so büe mož­ nosti za protivojne akcije, še posebej njihovega obsega in njihovega smotrnega vodstva ustrezno nastalemu položaju leta 1914, npr. v polo­ žaju, ko so se vse slovenske meščanske stranke vključile v vojno politiko Avstrije. . Dejavnost JSDS se je v začetku vojne leta 1914 zelo skrčila. Politič­ nih nastopov, razen v tisku, ni bilo. Ostala je vsakodnevna dejavnost njenih sindikatov in konzumnih zadrug, ki je med delavci imela pomen. Izhajalo je nekaj sindikalnih listov, ki so bili-pod njenim idejnim vplivom in kjer je večina snovi obravnavala delavsko življenje, vmes pa so bile raztresene politične vesti in ocene. Tega tiska ne smemo podcenjevati, saj,je bila vloga tiskane besede v tedanji politični napetosti in zaradi odpadlih zborovanj večja in odgovornejša kot v mirni dobi. O splošnem stanju v taboru socialne demokracije na Slovenskem je pozneje,pisal Albin Prepeluh-Abditus,- eden njegovih voditeljev. Dejal je, da prepoved izhajanja »Zarje« ni odločilno vplivala na duhove v de­ lavskih vrstah: «Poglavitno je bilo drugo razočaranje, ki je misleče posa­ meznike, pa tudi preproste delavske pokretaše duševno 'potlačilo. Skoraj po, vseh evropskih parlamentih'so po izvršenem zavratnem umoru Jeana Jaurèsa socialistični .poslanci kompaktno glasovali za vojne kredite in s.tem za vojno — kljub svečanim resolucijam, sprejetim tik pred vojno na mednarodnih socialističnih kongresih . . .«14 Ker »Zarje« kot osrednjega socialnodemokratskega glasila po 27. ju­ liju 1914 ni bilo več na dan, je potrebno nadrobneje ustaviti se pri drugih časnikih pod vplivom JSDS. Saj je v tem tisku mogoče odkriti idejnopolitične in miselne procese v taboru socialne demokracije. Ta tisk ni bil enoten, še manj dosleden. V njem najdemo protivojna stališča in izjave v prid »obrambe domovine«. Takšna protislovnost je stoletja do 1918«, str. 328 le prepoved Narodne strokovne organizacije v Ljub­ ljani in Trstu, ne. pa še prepovedi drugih organizacij, npr. socialnodemokrat- skdh, sokolskih in drugih. 1 3 a Glej o tem V. I. Lenin, Zbrana dela (v ruščini), V. izdaja, zv 26 str 261, o legalizmu. ' ', 14 Albin Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi, Ljubljana 1938, str. 63.. o 58 odražala deloma zmedo v vrstah slovenskih socialnih demokratov, deloma obstoj posameznih reformističmh žarišč. Septembra 1914 je namesto ustavljenega »Rudarja- na novo ustanov- 1 eni list »slovenskih rudarjev in fužinskih delavcev avstrijskih« z nazi­ vom »Rudniški delavec«-s sedežem v Zagorju ob Savi, pisal, da »je bila po ceh Bosni razširjena dobro organizirana veleizdajalska sodrga« n da je -treba odvrniti možnost, da bi Evropa postala kozaška««.» Tu imamo pred Pomke T ^ T Z ^ ™ ^ ^ d O C e l a V d u h u U r a d n e a t r i j s k e politike. Toda isti list je delavcem razlagal vzroke vojne v popolnem nasprotju z uradnim tolmačenjem: »To je vojna kapitalizma, t o je vojna za novo razdelitev sveta«. »Za novo razdelitev Evrope in sveta se bije boj To je katastrofa, h kateri je dovedel kapitalistični razvoj «« I n c e se list zavzema za »procvit nove Avstrije« po vojni, dodaja takoj, da ima £ b T r . v f a ? ! ~ A v s t r i j a »postati domovina svobodnih narodov« Kako združiti ta dva pojava, Avstrijo in svobodne narode, ki se združAi nista mogla, tega list seveda ni povedal in prav tako ne,, kaj mu je važnejše od teh dveh možnosti. J ] »Kovinar«, slovensko glasilo Avstrijske zveze kovinarjev, je čez vso prvo stran objavil poziv centralnega odbora te zveze na Dunaju v kate­ rem je bil tudi »patriotski« stavek: »Po končani vojni — iz vrêga srca želimo da bi bil izid vojne za nas zmagovit — se bo vrnilo na tisoče naših članov. Trla jih bo težka skrb brezposelnosti . . ." V tem dunajskem pozivu.se razodeva miselnost avstrijskih refor­ mističmh socialdemokratov in zlasti sindikalne birokracije: vojna ki nai se konca zmagovito, ne bo pobrala tisočev kovinarjev, vrnili se'bodo z vojne, pa bo slo vse po starem, le. skrb za brezposelne bo nadležna Tu je vojna suka kar prijetna, slabše pa bo po njej. Razume se, da pri takih Š?! J ? £ * n 0 b e n e P ^ ^ P i t a l i s t i č n e in socialistične usmerjenosti. Slovenski »Kovinar« se od takih političnih koncepcij ni odmaknu vsaj javno ne. J Drugače je pisal »Železničar«, glasilo slovenskih železničarjev orga­ niziranih v sindikatu, ki se je imenoval Prvo splošno pravovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo. V njem je odkrito zapisano: »Organizirano delavstvo nasprotuje načeloma vsaki vojni in teea tudi nikdar ni prikrivalo.«18 V njem najdemo tudi poročilo o nasprotujočih si stališčih nemških in ruskih socialnih demokratov. Tako je poslanec Haase končal svojo izjavo v nemškem državnem zboru dne 4. avgusta 1914 z besedami- »Na podlagi teh temeljnih nazorov dovoljujemo vojne kredite.« Drugačna je izjava ruskih socialnih demokratov v dumi 8. avgusta 1914 ko med drugim trdijo: »... globoko smo prepričani, da . . . najde proletariat sred- »; Rudniški delavec, št. 2 z dne 2. okt. 1914 (izdajatelj M Cohal nrfKÌa j e W j u b v s e m z n a k o m bližajoče se vojne internacionalna socialna demokracija stala nepripravljena«. »No­ bena, tudi najmočnejša socialnodemokratična stranka na svetu ni bila v stenju vojne preprečiti v trenutku, ko je bila mobilizacija diktirana n » w Р Т Т Ш ! . k o n s t l t u c i o n a ^ e moči vojujočih se držav.« Tolaži s î 7 nalogo, »da vzdrzimo svoje strokovne in politične organizacije«» V zgornji ugotovitvi in minimalni nalogi še ne najdemo vsega Tu- iTsS4Sr g a "е4а" jesova prodorna misel se je d"kopaIa d" *lob- Prvo njegovih bistvenih spoznanj glasi takole: »Ako je vojna imela do sedaj že kak določen rezultat za socialno demokracijo, je ta, da je zatrla vse fraze anacionalizma in a n t i n ^ L n a - hzma m da je z neodoljivo konsekvenco dejstev ustanovila, da je pod- i,™./"3 V- L Ij^m j e ™ е Ј Friedricha Austerlitza za »zastoDmka nai-hrVH u m n e g a nemškega šovinizma« (Zbrana dela, V. izdaja v ^ c S , zv!^7, » S S Ä S 0 , "• 9 ~ 1 0 ( e e p t 4 , f c t ) M 1 9 1 4 l e t o- <*• 225 to 227. 60 Pazljivi bralec bo opazil predvsem, kako je Tuma tolmačil medna­ rodnost: brez avtonomije za vsak narod ni nobenega bistvenega interna­ cionalizma. Danes se nam tak nauk zdi sam po sebi razumljiv, toda leta 1914 je bil nov, prenikav. Značilno je tudi, kako Tuma mimogrede ošvrkne škodljivo prakso nekaterih socialnodemokratskih strank, ki se je izražala v »anaciona- Iizmu«, to je ravnodušnosti do nacionalnih gibanj, in v »antinacionaliz- mu«, to je nasprotovanju tako upravičenim nacionalnim kot nevarnim nacionalističnim težnjam, brez upoštevanja razlik med nacionalnim in nacionalističnim. »Fraze!« — pravi o, teh dveh pojavih sctcialiiodemo- krätske prakse, ki si ju je vzel za tarčo: zadetek je bil.poln! 2 1 3 Drugo njegovo bistveno spoznanje se nanaša na jugoslovansko vpra- "tnje. Pravi, da je slovenska socialna demokracija »svoje stališče v av- rijski politiki glede jugoslovanskega vprašanja precizirala« in da »tudi ines ob vojni ne more spreminjati svojega stališča«. Ta poudarek ni slučajen, storjen je očitno glede na razkroj v vrstah narodno-napredne ali liberalne stranke.. Tuma pravi dalje:' » . . . tudi v porazu srbske na­ rodne države ne vidimo nikakega poraza jugoslovanske ideje«, to se pravi ideje zedinjenja jugoslovanskih narodov.2 2 , P • _. Henrik,Tuma hoče s tem reči, da,izid vojne ne bo spravil z dnev­ nega reda nacionalnega vprašanja, za rešitev katerega ima slovenska so­ cialna demokracija svoj neomajni program. Kakor vidimo, se teoretik slovenske socialnodemokratske stranke ustavlja na takratnih vozliščnih vprašanjih: na mednarodnosti, na nacio­ nalni svobodi (tako je namreč treba, v razmerah vojne, cenzure, razumeti Tumovo opredelitev avtonomije »v kulturnem in političnem oziru«) in na jugoslovanstvu.23 Prvi nauki po prvih mesecih vojne so Turno spod­ budile k idejam, ki so ustrezale novim razmeram in hkrati prerasle njegov čas. Tretje bistveno spoznanje, ki ga H. Tuma le nakazuje v uvodniku »Naših zapiskov«, glasi: "a V. diskusiji z nasprotniki samoodločbe narodov je Lenin- leta 1916 zapisal o podobnih pojavih, ki jih omenja H.Tuma: »...kritika revolucionar­ nih marksistov, ne sme biti uperjena proti nacionalnemu gibanju, ampak proti temu, da bi ga zmanjšali in popačili, da bi ga sprevrgli v drobnjakarsko pretepaštvo. Mimogrede rečeno, prav to pozabljajo zelo mnogi avstrijski in ruski socialni demokrati, ki svojo upravičeno jezo nad malenkostnim, odur­ nim in ubogim nacionalnim razdorom — kakor npr. prepir in pretep zavoljo uličnih napisov, na kakšnem jeziku naj bo.zgornji, na kakšnem pa spodnji — sprevračajo v negativen odnos do nacionalnega gibanja... Nam je smešno in mora biti smešno vsako malenkostno nacionalno prerekanje in nacionalno barantanje med narodi v Rusiji in Avstriji, vendar to ne pomeni, da lahko odrečemo podporo nacionalni- vstaji ali 'vsakršnemu resnemu, splošnonacio- rtalnemu boju zoper narodnostno zadiranje« (Zbrana dela v ruščini izdaja V., zv.'30, str. 113—114). 22 Glej op. 20, str. 229 in 233. 2 3 Glede na ta dejstva so neutemeljene in skrajno neodgovorne trditve Dušana Bufona v že omenjenem sestavku v Naših razgledih (gl. op. 3) o »konservativnosti Tumovih .stardh' marksistov«, o tem da slovenska socialna demokracija »ni imela ne vodila enotne narodnostne politike«. 61 »2e posamezni, hlizki sledovi sedanje vojne kažejo v notranjosti države sociologične posledice, ki leže obenem v smeri socialističnega gi­ banja.«24 _ Mnogo bolj jasno se je o tem izrazila revija »Naši zapiski«, ko je na zadnji strani številke priobčila obvestilo upravništva in uredništva, to se pravi izdajatelja in urednika revije Henrika Turne: »Izid vojne ustvari za gotovo docela nov gospodarski, političen in socialen položaj. Tudi socialna demokracija morala bo revidirati svoje delo, morala staviti novih ciljev, po njih urediti svojo taktiko. Kar danes čutimo vsi, je to, da mora na zrušeninah starega nastati nova se večja stavba solidarnosti delavstva — aktivnejša internacionala.«25 Vojna se je komaj začela, a socialistična revija že ugiba o prihod­ nosti in jo vidi v socializmu, v mednarodni solidarnosti delavstva v novi mternacionali, ki mora narodom dati svobodo. Tak optimizem je bil redek takrat, zdel se je neutemeljen . . . Ce zdaj strnemo opazovanja o pisanju socialnodemokratskega tiska pred izbruhom vojne in po njenem začetku, od »Zarje«, »Železničarja« »Rudniškega delavca«, »Kovinarja« do »Naših zapiskov«, v čemer se je odražalo stališče JSDS, tedaj je upravičen zaključek, da posamezni gla­ sovi za vojno v tem tisku niso odražali osnovne politične linije slovenske socialne demokracije; poglavitna oznaka tega tiska je bilo protivojno sta­ lišče Posamezne izjave v duhu uradne avstrijske vojne politike so naka­ zovale, bodisi da so znotraj JSDS obstajali in delovali posamezni refor­ misti — katerih škodljivo bistvo se je razvilo do kraja šele pozneje — ali da so posledica zmedenosti spričo poloma mednarodne politike Druge mternacionale. Niso pa te posamezne izjave značilne in pomembne spričo mnogo bolj pomembnih in značilnih dejstev, da tisk pod vplivom JSDS ru posnemal slabega zgleda avstrijskega ali nemškega socialnodemokrat­ skega tiska, da m hujskal na vojno, da ni zabredel v šovinizem in da je temu nasprotno odkrito pisal proti vojni. Te protivojne težnje so odločale m prevladovale. Na podlagi takšne ocene delavskega tiska pod vplivom JSDS, ob upo­ števanju razlogov avstrijskih oblasti, ki so ustavile izhajanje nekaterih socialnodemokratskih časnikov in dejavnost nekaterih društev in sindi­ kalnih organizacij železničarjev iste smeri »glede na morebitne protimi- htaristične izpade«, je mogoče zgoraj našteta dejstva imeti za dokaze, da je slovenska socialnodemokratska stranka ob izbruhu vojne leta 1914 in v njenem začetku vztrajala na protivojnih stališčih. Pri tem se ni odpovedala zahtevam po nacionalni osvoboditvi in po zedinjenju jugo­ slovanskih narodov; poudarjala je novo mednarodnost in v socializmu đej ko prej videla rešitev človeštva. Objektivno je takšno stališče JSDS vodilo, ne glede na izražene ali neizražene namene avtorjev oziroma oblikovalcev tega stališča, v proti­ vojno akcijo in v protiavstrijstvo. To se je razvilo in razodel'o šele po treh, štirih letih, v specifičnih oblikah. 24 Glej op. 20, str. 231. 25 Prav tam, str. 296. 62 Slovenska sociadnodemokratska stranka kot zastopnica delavskega razreda na Slovenskem, ki se je čutila za del zatiranega naroda Sloven­ cev, je od svojega začetka imela posluh za zahteve po nacionalni svobodi'. Zato je bila do Avstrije v stalni opoziciji, a v številnih primerih sovražna. Zadosti je spomniti se miselnosti Etbina Kristana v prvih letih obstoja JSDS 2 6 aH predavanja Ivana Cankarja leta 1913 «-Slovenci in Jugoslova­ ni«.27 Logično je bilo pričakovati, da takšna stranka ni mogla sprejeti z odobravanjem vojne, ki jo je vodila Avstro-Ogrska. Razen tega ne smemo pozabiti osnovne idejnopolitične podlage socialne demokracije, to je njenega protikapitalizma, njenega socializma, kar jo je tiralo v opozi­ cijo do obstoječega družbenega reda sploh. Zgornjo oznako na posreden način potrjuje tudi ocena, ki jo je avstrij­ ska državna oblast imela o slovenski socialni demokraciji. Omenili smo že, kako je ljubljansko državno pravdništvo označilo »Zarjo«, da ' »se je med vojno na Balkanu in pozneje skorajda prepustila nacionalnim tež­ njam«.28 Pri tem državni pravdnik ni očital JSDS nacionalizma. To je bila značilna nadrobnost, kajti avstrijski državni uradniki so büi zadosti kvalificirani, da šo se spoznali v raznih »izmih« in da so vedeli, kdaj se pojavljajo. III V zvezi s Tumovim spoznanjem, »da je podlaga in ves razvoj so­ cialne demokracije k bistvenemu internacionalizmu v tem, da postane vsaka narodnost avtonomna v kulturnem in političnem oziru« — izraz »avtonomen« gre tu razumeti kot »svoboden« — je potrebno, da si ga zamislimo v tedanji razburkam in kritični dobi. Leta 1914 je buržoaziji uspelo, da vsaka v svoji državi združi lasten n a r o d i h " narode) za vojno. Prepričala je ljudske množice, da jih ogroža sovražnik od zunaj, da je domovina v nevarnosti, da je potrebna obramba države ali njen odločen nastop. Izzvala je patriotizem, ga stopnjevala v nacionalizem in šovinizem, celo v militaristično navdušenje. Okrog svojih vojnih ciljev razrednega značaja je zedinila ljudstvo v zavidljivo enot­ nost m ga poslala na bojno polje, na fronte, ki so presekale evropski prostor in na katerih so se spopadle milijonske armade v krvavem me­ težu. Kapitalistični razred je svojo vojno uspel narodu (ali narodom) na- tveziti kot pravično in obrambno, kot nacionalno. Val patriotizma, šovi­ nizma in militarizma, ki je zajel vsako vojskujočih se držav znotraj njenih meja, je posekal do tedaj pomembni in mogočni internacionalizem delav­ skega razreda: preplavil ga je, odvrgel, poteptal. Tako posamezni razred, ki gospoduje v družbi — do socialističnih prevratov je bil to manjšinski razred — pridobiva druge razrede, tudi n~J* C l l n e k F:K1°P«ca »Prvi nastop Etbina Kristana za kulturnonarod- nostao avtonomijo leta 1898«, Sodobnost, Ljubljana 1965 š t 1—3 " Zarja, št. 557, 558 in 559 z dne 15., 16. in 17. aprila 1913. Glej op. 12 Isti državni pravdnik se je leto kasneje izrazil o JSDS, da »ima vsekakor tukaj nacionalno obeležje«. (Poročilo državnega pravdništva v ^ ^ e i ° k r š l t v a h javnega miru v letu 1915 z dne 12. jan. 1916, dok. Präs ;У„о1 '. n d P r e dsedštva ministrstva za notranje zadeve na Dunaju mapa 15.720 iz leta 1916, Arhiv Slovenije.) P 63 zatirane, za svoje koristi in svoje cilje, pa jih razglaša za nacionalne, za domovinske. Sredstva uporablja razna: bodisi da natvezi svoje predstave ali vsili svojo voljo ali eno in drugo v najrazličnejših razmerjih. Razred, ki je zatiran v družbi, ne more iti po tej poti. Ubrati mora pot združevanja vseh zatiranih ali neenakopravnih razredov in slojev ./' na podlagi boja zoper gospodujoči (manjšinski) razred. Čim več je skupnih interesov med zapostavljenimi razredi in sloji, čim večji je prepad, ki jih ločuje od.vladajočega razreda, tem laže je strniti neenakopravne v splošen odpor in nastop, tem bliže je enotnost večine ljudstva in zmaga te večine nad vladajočo manjšino. Če se pri tem posreči zatiranim razre­ dom in slojem pridobiti za svoje koristi in cilje še zaveznika med zati­ ranimi narodi, tem zanesljivejša in hitrejša je njihova zmaga. Delavski razred leta 1914 ni bil kos buržoaziji. Ni zajezil vala nje­ nega patriotizma in vojnega hujskaštva, ni ugasil bakle, ki je zanetila vojni požar.29 Strategija delavskega razreda, izdelana od socialnodemokratskih strank Druge internacionale, je bila preslabotna, zlasti preozka, brez za­ veznikov, da bi v kritičnem trenutku razvoja obvladala bodisi vso družbo ali večino družbe in jo iz vojne krize popeljala v realne socialistične preobrazbe. Tem problemom je posvečeno že marsikatero analitično zgodovinsko delo. Mnoge njih prvine so že jasne, druge čakajo razkritja. Ena poglavitnejših pomanjkljivosti v strategiji delavskega razreda leta 1914 — in, v dobi pred njim — je bila zmotna ocena socialne demo­ kracije glede odnosov med internacionalnim in nacionalnim ali z drugimi besedami odnosov med internacionalno solidarnostjo delavstva in nacio­ nalnimi težnjami narodov. Ta pomanjkljivost zahteva pozornost še po­ sebej v zvezi s tematiko pričujoče razprave. Socialnodembkratske stranke, opirajoč se na nauke marksizma, so , ocenjevale družbo in njen razvoj — če se omejimo na najpoglavitnejša y gledišča — prvič, na podlagi dejstev, da je družba razdeljena na razrede, med katerimi traja razredni boj, pri čemer je delavskemu razredu zgodo­ vinsko pripadla naloga premagovanja razrednih nasprotij sploh, in drugič na podlagi odkritih družbenih zakonitosti, da gospodarska baza, zlasti razvoj produktivnih4 sil, ki določa odnose v proizvodnji, narekuje druge plati družbenega življenja. Ti nazori, v bistvu pravilni, toda v poeno­ stavljeni obliki preozki in zato nezadostni, so vplivali na strategijo in s- taktiko socialnodemokratskih strank: razredni boj, gospodarski boj, med- ^••^' narodna solidarnost ipd., kar je porodilo ideologijo internacionalizma tipa Druge internacionale. Toda družba ne obstaja samo iz razredov. Družba se deli tudi na številne nacije. Obstoj nacij (sodobnih narodov), a še prej narodov kot ^,.---.' etničnih skupnosti, je zgodovinsko dejstvo mnogih desetletij in stoiétij. Narodi seveda sestojijo iz razredov, toda vsak narod kot enotnost razre- ** Ustavljam se na teh ugotovitvah, dasi vzbujajo dodatna vprašanja. Tabo npr. je vprašljivo, ali bi se dalo pogasiti »baklo vojne« v trenutku, ko je že gorela. H. Turna odgovarja odklonilno. Semkaj spada možnost ali dopustnost delavskega generalnega štrajka proti vojni itd. 64 dov v njem naseljuje določeno ozemlje, ima določeno skupno preteklost, skupen način ureditve in gospodarjenja, skupen jezik, skupno kulturno raven, določene narodne tradicije, pa tudi močna nacionalna, čustva in nacionalne težnje, da, celo nacionalne cilje. To so neizpodbitna dejstva, objektivno navzoča. Skupek določenih nacionalnih pojavov, vse, kar do­ ločeni skupnosti pripada kot nekaj nacionalnega, kar ji daje" nacionalno obeležje — vse to je neločljivo od pojma in pojava sodobne nacije. Vse, kar je nacionalno, še ne pomeni nacionalizma ali šovinizma. Težnje po­ sameznih narodov, zlasti malih, po svobodi, po suverenosti m po lastni državnosti ali po podobnih pravicah, ne pomenijo nacionalizma,3* še manj šovinizma. Takšnetežnje so sestavni del objektivnega razvoja družbe in človeštva prav tako kot težnje delovnih razredov po socialni svobodi po odpravi-razrednega izkoriščanja in zatiranja. Ene in druge težnje si v bistvu ne nasprotujejo, ampak konvergirajo. . ' Socialna demokracija v mednarodnem merilu pred prvo svetovno vojno m upoštevala teh, danes očitnih, tedaj manj razvitih in perečih in zato nezadostno spoznanih dejstev. Toda med posameznimi, socialnodemo- kratskimi strankami so glede tega obstajale dokajšnje razlike Če npr socialna demokracija Nemčije, ki je v idejnem pogledu vodila v Drugi înternacionali, ni imela posluha za težnje drugih, narodov, predvsem zatiranih ali neenakopravnih in je zato ves poudarek dajala internacio­ nalizmu,, se je socialna demokracija v mnogonacionalni habsburški mo­ narhiji morala ukvarjati z nacionalnim vprašanjem.' Tako se je avstrijska socialna demokracija -izrekla leta 1874 na kongresu v Neudörflu blizu •4 Dunajskega Novega mesta za samoodločbo narodov, leta 1899 na kon­ gresu v Brnu pa za teritorialno avtonomijo posameznih'narodov pri čemer naj se Avstrija. »-preobrazi v demokratično narodnostno zvezno . državo-. Pozneje je avstrijska socialna demokracija, v nasprotju z brn- skim programom, dejansko pristala na idejo kulturno-nacionalne avto- • n°mije narodov. Ne na eni, ne na drugi in ne na tretji podlagi ni zmogla zedmiti vseh socialnodemokratskih strank, razdeljenih po narodnostih Avstrije m Ogrske. Še konkretneje so se ukvarjale z nacionalnim vpraša­ njem socialnodemokratske stranke zatiranih ali neenakopravnih narodov največkrat malih narodov, kakor npr. slovenska, hrvatska, italijanska (zâ . Trst m sosedne kraje), če se omejimo na jug Avstrije. K temu so jih • sihle razmere, v katerih so delovale in ki so jih morale upoštevati. Včasih so sprejemale zgrešene, včasih izboljšane avstrijske in le redko realnemu razvoju ustrezne politične rešitve! ' ' У celoti vzeto, Druga internacionala ni sprevidela; da se v osvobo­ dilnih težnjah zatiranih in neenakopravnih narodov skriva možnostni za- 80 V političnem življenju se dogaja, da objektivni razvoj narodov k svo­ bodi m osamosvojitvi označujejo za nacionalizem prav tako kot^ubiektivne težnje narodov po svobodi. Dasi so v vzrokih možne razUke? £ v obih ori! menh za upravičen nacionalizem. Tak nacionalizem se pojavljTpri z^feuüh ali neenakopravnih narodih in etničnih skupnostih. RazUkuje^Tisti?enTod nacionahzma narodov, ki so nacionalno svobodni in suverent W p a stiemtio raširiti svoj vpliv na rovaš drugih narodov ali utrditi svoje g ^ p ^ s t o ^ d njimi. Zadrm nacionalizem je.ovira družbnemu razvoiu in soži№ nlrod^v ter je pogosto vzrok ali povod ali spremljevalec razDrtii a ^ i t e £V£f • osvajanja. Zato se spreobrača v š J S T ' a g r e s i ) e ' m i h t a n z m a - 5 Zgodovinski časopis 65 veznik delavstva v njegovem protimeščanskem in protikapitalističnem boju. Zato tega zaveznika ni znala pridobiti (tudi drugih zaveznikov ne!). Za reševanje nacionalnih vprašanj s stališča mednarodnega socializma ni imela smisla in sposobnosti. Povrh tega je v politični praksi, v vsakodnevni javni dejavnosti prihajalo do popačitve ideje internacionalizma in sicer od omalovaževanja nacionalnih teženj, do ravnodušnosti k nacionalnim interesom narodov, tudi malih in zatiranih; ponekod se je izcimil agresivni internacionalizem ali — obrnjeno —- protinacionalizem. V spopadu internacionalizma, ki ga je predstavljala socialna demo­ kracija, z nacionalnimi težnjami — resničnimi ali namišljenimi in zlo­ rabljenimi — oziroma v nerazumevanju teh dveh procesov razvoja, ki sta se objektivno' zbliževala in subjektivno dala zbližati, je eden pogla­ vitnih vzrokov, da je strategija delavskega razreda leta 1914 doživela polom, da je propadla Druga internaciohala. Delavski razred je bil izigran, meščanstvo ga je prekosilo. Komunistične partije, ki so nastale po ruski revoluciji in po prvi sve­ tovni vojni, upoštevajoč sveže izkušnje ter Leninovo teorijo in akcijo, so znale oceniti" revolucionarni pomen nacionalnih gibanj, dasi ne takoj in v celoti. Mnoge med njimi so delavstvu priboj evale vlogo vodilnega raz­ reda v naciji in uresničile predvidevanja Marxa in Engelsa v »Manifestu komunistične partije« iz leta 1848, da se mora proletariat »dvigniti na stopnjo nacionalnega razreda« ali — kakor piše v angleški izdaji leta 1888 — »uveljaviti se kot vodilni razred nacije«.31 Ko poznamo zdaj izkušnje preteklosti, lahko prisodimo dr. Henriku Turni, levemu socialdemokratu na Slovenskem, globoko prenikovanje v .' nauke prvih vojnih mesecev leta 1914, zapisane na straneh »Naših zapi­ skov«, namreč da so bile odveč vse dotedanje »fraze anacionalizma in antinacionalizma« — naj še enkrat poudarimo, kako imenitno je zadel tarčo socialnodemokratske prakse! — in da ni »bistvenega internaciona­ lizma« brez avtonomije narodov »v kulturnem in političnem oziru«. Iz­ razil je ideje, ki so si nato utrle pot in ki so danes na vedno širšem prostoru naše planete očitne in neosporne, dasi nismo prizanešeni na­ sprotnih pojavov. Sam H. Turna je pozneje v svojih spominih zapisal, ko je orisal svoje priprave za mednarodno konferenco socialistov leta 1917 v Stockholmu in ko do konference zaradi razcepljenosti socialističnih strank centralnih in antantnih držav ni prišlo: »Takrat sem se končno prepričal, da je Druga intemacionala bila le na papirju intemacionala, ker se ni nikdar niti znala niti hotela lotiti radikalne rešitve nacionalnih vprašanj v internacionalnem smislu.«32 To je klasičen sklep našega odličnega delavskega in socialističnega teoretika. 31 O varianti angleške izdaje Manifesta komunistične partije leta 1888 v navedenem primeru glej opombo v II. ruski izdaji Marxovih in Engelsovih del, zvezek 4, Moskva 1955, str. 444. Te opombe v slovenskih prevodih doslej (jan. 1970) ni. 32 Henrik Turna, Iz mojega življenja, Ljubljana 1937, str. 359. 66 IV Slovenska socialnodemokratska stranka ni bila leta 1914 osamljena v protivojnem stališču. Podobno sta ravnali dve sosedni stranki, itali­ janska v Trstu in hrvatska (za Hrvatsko in Slavonijo). Vodstvo Italijanske socialistične stranke v Avstriji je imelo sedež v Trstu. Julija 1914 se je vodstvo JSDS po sklepu kongresa preselilo iz Ljubljane v Trst. t a k o sta se v Trstu znašli vodstvi dveh delavskih strank. Pričevanja, predvsem memoarska,33 govorijo o usklajevanju poli- tike obeh vodstev v mnogih zadevah, tako tudi v odnosu do vojne. Socialisti obeh strank* to se pravi obeh poglavitnih narodnosti v Trstu, so poleti 1914 enako osuplo gledali na politiko vodilnih evropskih social- nodemokratskih strank, predvsem nemške, francoske in avstrijske. Pove­ zani dolga leta s politiko dunajskega vodstva socialne demokracije, so presenečeno spremljali »vojnopatriotične« izjave znanih socialističnih vo­ dij in poslancev ' avstrijskega. parlamenta. Tržaško glasilo italijanskih socialistov »Il Lavoratore« je obsodil pisanje dunajske »Arbeiter-Zeitung« v prid vojne in je nedvosmiselno odklonil njeno stališče. Pač pa je »Б Lavoratore« pritrdil protivojnemu stališču Socialistične stranke v Italiji, ki tedaj še' ni bila vpletena v vojno. Zgodovinar G. Piemontese je leta 1961 zapisal takole oznako za so­ cialistični »П Lavoratore«: »... list je bil pacifist od prvega do zadnjega dneva vojne in je dajal poseben poudarek geslu: Ne zmagovalcev, ne pre­ magancev.«3 3 3 Pacifizem je bil seveda v navzkrižju s patriotizmom socialnodemo- kratskih voditeljev na Dunaju, v Berlinu in Parizu, bil pa je tudi daleč od revolucionarne protivojne politike in akcije. Ivan Regent piše v spominih, da so tako italijanski" kot slovenski delavci v Trstu, »vedno puntarsko« razpoloženi, »pričakovali, da Inter- nacionala ne bo ostala pasivna in bodo socialistične stranke vojno, pre­ prečile«. Ko se to ni zgodilo, so »kljub razočaranju in obupu« »posamezni delavci v Trstu prihajali v prostore Izvršnega odbora jugoslovanske in italijanske socialistične stranke in zahtevali, naj se vendarle uresničijo sklepi Druge internacionale, za katere so dobro vedeli. Jugoslovanska socialnodemokratična stranka v Avstriji tedaj teh sklepov sama ni mogla uresničiti, ker je bila prešibka, niti ne skupaj z italijansko socialistično stranko v Avstriji. Izdali smo le protivojni proglas, ki ga. je policija takoj zaplenila in zaprla nekaj tovarišev.«34 «_ » Prav tam, str. 351—359; dalje Ivan Regent, Odlomek spominov o usta­ novitvi Komunistične partije v Julijski krajini in Istri v Prispevkih za zgo­ dovino delavskega gibanja, Ljubljana 1960, š t 2, str. 299—303. Glej tudi Ivana Regenta Spomini, Ljubljana 1967, str. 87. Nima pa o tem ničesar RVGolouh v Pol stoletja spominov, Ljubljana 1966. Ma Giuseppe Piemontese, Il movimento operaio a Trieste, Udine 1961, Str. 308. Nadrobna razčlemba socialističnega gibanja med italijanskim delav­ stvom v Trstu leta 1914—1915 čaka raziskovalcev. 34 Navedeni v op. 33 odlomek spominov Ivana Regenta, str. 302. Glej tudi njegove »Spomine«, izdane v knjigi leta 1967, str. 84—86, kjer pisec ne omenja protivojnega razglasa. Sodeč po takratnem položaju, je malo verjeti v priob- čitev protivojnega razglasa. Dokumentarne potrditve razglasa doslej ni. 5* 67 Kakor bomo videli v naslednjih izvajanjih, se je usklajevanje politike obeh vodstev slovenske in italijanske socialne demokracije v odnosu do vojne nadaljevalo tudi leta 1915. Socialnodemokratska stranka Hrvatske in Slavonije je bila ob iz­ bruhu vojne leta 1914 deležna hujšega pritiska in preganjanja kot slo­ venska. Državna oblast je ustavila dejavnost vseh strankinih in sindi­ kalnih organizacij na Hrvatskem in preprečila izhajanje vsega tiska teh organizacij socialnodemokratske smeri. V tem ozira se oblast na Hrvatskem rti izkazala slabše od oblasti v Bosni in Hercegovini, ki v tej pokrajini po atentatu v Sarajevu sicer ni prepovedala socialnodemokratske stranke, njenih sindikatov in njenega tiska, je pa z izjemnim režimom, uvedenim v Bosni in Hercegovini, počasi zadušila bosansko delavsko gibanje. Vitomir Korać, poleg Viljema Bukšega vodilni hrvatski socialni de­ mokrat, znan reformist, ki je v meščanski Jugoslaviji leta 1919 postal kraljevski minister, je o reakciji na Hrvatskem leta 1914 pisal pozneje, leta 1929, da je prepoved socialnodemokratskih organizacij in tiska na Hrvatskem »narekovalo prepričanje oblastnikov, da je bilo delavsko gibanje na Hrvatskem, navzlic njegove oportunistične taktike, (tako piše sam V. Korać! F. K.), hujši nasprotnik avstro-ogrske vladavine kakor mnoga druga »revolucionarna«, in »razredno-zavedna« gibanja.. .«^ V. Korać priznava, da »prvi dve leti vojne ni bilo govora o kakšnih akcijah delavskega gibanja na Hrvatskem«. Priznava, da je bilo pisanje socialnodemokratskega tiska v nemškem delu Avstrije in na Madžarskem »daleč od iskrenih internacionalističnih čustev«36 in da je zato prihajalo do različnih pogledov na vedenje, socialistov med vojno, o čemer je na­ stala razna literatura. Tu pripominja V. Korać značilno stališče, ki se je izoblikovalo med preostalimi v zaledju funkcionarji socialnodemokratske stranke: »Tistih nekaj poglavitnih ljudi'delavskega gibanja na Hrvatskem in v Slavoniji, ki niso odrinili na vojsko, je bralo to različno literaturo in med seboj razpravljalo. Vsa stališča v njej so pri nas izstopala v še bolj zapletem obliki, kajti šlo je še za vprašanje našega naroda in njegovega političnega zedinjenja.«37 Ta izjava, dasi iz poznejše dobe, osvetljuje idejnopolitične stiske te­ danjih socialnih demokratov v jugoslovanskih pokrajinah Avstro-Ogrske. Niso samo razredni položaj in razredna nasprotja proletariata narekovala protivojna stališča, marveč je v tem smislu vplival tudi položaj zatiranih narodov z njihovimi težnjami po nacionalni svobodi. Slovenska socialnodemokratska stranka, je vztrajala pri protivojnem stališču tudi leta 1915 in kasneje. "Vitomir Korać, Povjest radničkog pokreta u Hrvatskoj i Slavoniji knjiga prva, Zagreb 1929, str. 235. Navedbe je prevedel pisec članka. s e Prav tam, str. 236 in 235. 57 Prav tam, str. 235. 68 Značilno in pomembno je njeno vedenje pred vstopom Italije v vojno maja 1915 na strani zahodnih velesil ali antante. Morala je upoštevati, da bi se z vstopom Italije v vojno prenesel vojni vihar neposredno na rob slovenskega ozemlja in S tem bi bil slovenski narod ogrožen bolj kot prej. Tako se je vprašanje vojne zaostrilo. Odgovornost socialnih démo- = kratov.do delavstva'in do svojega'naroda se-je povečala in terjala jas­ nosti. ; . . . , V še-bolj. kočljivem položaju se je^znašlo italijansko delavstvo v Trstu, Tržiču, na Goriškem, v Istri,' ki je bilo v veliki večini socialistično. r .V tako važnem trenutku političnega razvoja sta obe socialhodemo- kratski stranki, slovenska in italijanska v Trstu, našli razumevanje 'zà skupen nastop s protivojnihr stališč. .<. -, •. v - ' O tem piše Henrik Turna: . . . . . »V aprilu leta 1915 se je na pobudo Valentina Pittonija, tržaškega socialnodemokratičnega poslanca v dunajskem - parlamentu in voditelja velikih delavskih konsumnih zadrug'v Trstu, vršu zaupni sestanek p r e d ­ stavnikov obeh socialnodemokratičnih strank na Primorskem, italijanske in slovenske, da zavzamejo stališče glede pretečega vstopa Italije v vojno proti:Avstriji. Po daljšem stvarnem.razgovoru, pri katerem se ni poka­ zalo niti najmanjše nasprotje med slovenskimi in italijanskimi sodrugi, j u b i l a soglasno sklenjena naslednja izjava: .Združene socialnodemokra- tične stranke na_ Primorskem obsojajo vojno in nacionalistične težnje, ki so dovedle do vojne. Izrekajo se tako proti zahtevam antante kakor tudi proti zahteyam. i Centralnih držav. Zahtevajo pa, da se Trst z okolišnjim ozemljem izreče za samostojno svobodno samoupravno mesto. Trstu je pridružiti toliko ozemlja, da bo prostora za poln gospodarski razvoj in da se ustanovi med obema narodoma; italijanskim in slovenskim, pariteta. Tržaško ozemlje naj obsega miljski polotok,, ozadje Trsta do Krasa in bližnj Kras s Tržičem, tako da bi na zapadu segalo do Soče'«38 . . ' .,, Pri vsej vprašljivosti spominov gre v navedenem primeru upoštevati izredno skrbnost Henrika Turne do preteklosti in njegovo vestnost pri shranjevanju važnih listin in korespondence. Pri njem srečujemo tudi zrelo doslednost v pogledih, njihovo nepretrgano zvezo. To dovoljuje sprejeti Tumovo pričevanje. Poleg tega naštete okoliščine v Trstu dovo­ ljujejo sprejeti resolucijo, ki jo Turna navaja," kot pristen izraz takratne idejne usmeritve vsaj enega dela vodilnih osebnosti slovenske in italijan­ ske socialne demokracije v Trstu. Med drugimi vodilnimi socialisti so se pojavljale po eni strani težnje sodelovanja z oblastjo v prehrani prebi­ valstva brez kakršnekoli povezave s protivojno "dejavnostjo, po drugi strani pa zgolj protiavstrijstvo brez socialistične perspektive; privrženci J ^ W ^ 1 ^ * z m T ó J , ^ s l - " £ о 1 е * e n e dvolistaste in štirih rombičnih žel iznih puščic (Ibid. T. 527, si. 2, 3—6). Te najdbe nihče n e omenja. и » Fettich N. 1963, T. XLVI, si. 3—4, T. LV, si. 3, T. LVL si. 2, str. 169. io*, rnpf,FduÇzMlhâly,-y3ie_ ethnischen Probleme der Hunnenzeit in Ungarn, Budapest l ï c L T a X , " a t ; \ I s - 1 9 ; - Dimitrijević D., Kovačević Dr. J., Vinski Dr. V., Seoba naroda, arheološki nalazi Jugoslovenskog Podunavlja, Zemun 1962, str. U», si. 1 (spodnje). — Mit- « « S ^ î ? 1 ? 0 ™ H " D u n k l e r Jahrhunderte goldene Spuren, Die Völkerwanderungszeit in Osterreich, Wien 1963, sl. 2. , •>/»" D o l e n z Hans, Funde aus Kärnten aus 7.—11. Jahrhundert, Carinthia L 150/4, i960, " M đ " Kastelle J., Slovanska nekropola na Bledu, Dela SAZU, LJubljana 1960, T. D „ H „ „ ? 4 1 £ n y _ i r , < 2 5 0 ' A r c h a o l o g i s c h e Denkmäler der Gepiden in Mitteldonaubecken, S^r„i? 4 r a i s t r - m - — F e № c h Nândor, Das awarenzeiüiche Gräberfeld von Pi l ismarot- Basaharc, Budapest 1965, Str. 105 sl., sl. 22/4, 49/1, 50/6-1, 57/1—2, 01/2 itd . м Kerc-GliniSce (Werner J. 1956, T. 15, sl. 2—3) m.-«" Wolfheim, Rhednhessen (Ibid. T. 4, sl. 6), Niederolm (Ibid. T. 42, sl. 12), Atzgerdorf «b'd T T S, ( Г . ' ' S i P ° v o *"» Derkulu, kurgan 3 (Ibid. T. 8, sl. 6), Laa an der T h a y a (Ibid. T. 4, sl. 6—7) 78 Za drugo zapestnico se je po čiščenju izkazalo, da pripada tipu: s kačasto oblikovanimi konci, da je po celi površini ornamentirana s krožci z: luknjico na sredi, ki se v določenih presledkih vrstijo drug za drugim (T.Xsl 3) Za­ pestnica je izdelana iz brona ter pozlačena. Tudi ta t ip zapestnice je. zelo pri­ ljubljen vzhodno od našega ozemlja v zgodnjem srednjem vekuw Posebno v velikem številu je zastopana na področju Panonije ter delno. na+ ozemlju med Donavo m Tiso." V primerjavi s starejšimi' primeri z našega^, ozemlja28 predstavlja tako po tipu kot po Ornamentik! verno kopijo zapestnic;., izdelanih iz kosti. Na našem ozemlju se te datirajo v konec IV. in začetek V.* stoletja» Glede na skupne elemente obeh primerov ni zapestnica iz groba ' š t . S časovno mnogo mlajša od omenjenih poznoantičnih zapestnic. " " . Uhani, vdeti na ogrlici, so se izkazali kot tip bronastega uhana z ma­ sivno izdelanim poliedrom na enem koncu (T. I, si. 4). Tip tega uhana^ki pred­ stavlja poleg ločne fibule in pašne spone enega od vodilnih elementov ger­ manske nose,3» nahajamo povsod, kjer se širijo germanske kul turne skupine 3 1 Najstarejše najdbe se vežejo za območje, ki so ga zasedli krimski: Goti. Ča­ sovno spadajo te najdbe v ,V. stoletje, in to — v grobovih hunske-periode — ze v njegovo prvo polovico.32 . Na področju Panonije in vzhodnega dela vzhodnoalpskega ozemlja segajo do sredine VI. stoletja,3* medtem ko se dalje na zahodu v germanskih skupinah zadržijo še do druge polovice VII. stoletja.34 Polieder na tem tipu uhana je lahko izdelan v perforirani tehniki z vlo­ ženim poldragim kamnom, 3 ' je iz tenke pločevine in okrašen z granulaci jo» ah pa je masivno izdelan, neornamentiran ali ornamentirari* s krožcem z vdol- bimco na sredi.3 ' Vse te tehnike so v rabi istočasno, vendar samo'z razliko, da se je izdelava masivnega poliedra ohranila dalj časa kot druge-tehnike. 3 8 Glede na vsa dejstva, povezana z opisanimi elementi, izhaja, da je inventar groba št. 5 po značaju izrazito germanski. Ker pa v germanskih kul­ turnih skupinah, ki so na ozemlje karpatskega bazena in panonske nižine prišle s severa, ne nahajamo ogrlice — torquese,™ je jasno, da je treba njihov izvor povezati s tistimi germanskimi skupinami, ki so prihajale na to-področje z vzhoda."» Dejstvo, da je ta tip ogrlice značilen za moške grobove, redkeje za ženske, in predstavlja poleg nekaterih drugih predmetov nomadsku element, očituje, da imamo opraviti z elementi, ki se vežejo z germanskimi plemeni, ki vdirajo v srednjo Evropo v zvezi s premikanjem hunskih čet." Zanimivo je üa je večina grobov tega časa usmerjena v smeri S—J,42 J—S,« ZV—SV,,J i, „T Ffu'ch Nândor. Archäologische Studien zur Geschichte der späthunnisehen Mettal­kunst. Arh. Hung. XXXI, Budapest 1951. T. ХХХШ-ХХХТО, Ä s l la se vtóe z germanskimi najdišči. «-»-™.YÜ, »U. IO* SI. in.se veze z » н1"C«ГliLIva, Poznoanü^o grobišče na Zgornjem Bregu prt Ptuju, T:IV, si. 4, 7. 10 Werner J. 1956, str. 93 »Wern ĵ! tH^AlVWtt.tS ,.ìfe,ta,ÌV4al0 *rt*0"»»»*to°- , T ",1fot le P r t m e r Iz Apahide, ki jè datiran v drugo polovico V stoletta* ali nrimer vt. s tó l ta 3 ' Csone r ad-Ke"ö^aimi-»düllö-, Szamosfal/a &. kTspIdajTv 'pïvTpïïSSS, j ~ . A P,OS,S.bno p a v bajuvarskih in àlamanskih grobovih (Bott H., Bajuwarischer Schmuck der Ag lolfingerzeit, München 1952, str. 141 si. - Werner J., Das alamani^he^r^erfèw m?.1fr i°8 id? 8 8 0 1953' Str- "• •"" S t O U H " Ш е A l a m a n e n ш Württemberg, Bel-to-ŽISSg • " Kot je primer iz Atzgersdorfa, Laa an der Thaya. " Kot je zlat primer iz Ptuja. • ' ','. £ o t „ ì e P r t m e r !z Osorukova, sev Kavkaz, Phanagoria-Taman. :'y " Csallâny D. 1961, str. 270 sl. ir„r,*!Z, k a 3? a £ k L *? и 1 п ј s o torquesi najdeni v gepidskih grobovih, toda vedno v se­ kundami rabi. Tudi Csallâny podčrtuje, da niso značilni za gepidskl kulturni-krog (Ibid) • -iz hunsloo-gotske periode obstaja Se cela vrsta tipov raznih ovratnlc-tornuesov ki niso podobni našemu (Werner J. 1956, str. 84) " Ibld. . • " Kot je primer Sipovo na Derkulu (Ibld. str. 102) „*]«? iüfiTiJ^8 a n . , d f ^ДУ?,«101«! s«- И0). Phanagoria, Taman grob 88,. M Je imel nekaj odklona proti jugu (Ibid. str. 104). /тмл' 1 .А Г ; м б 1 ; р о т о n a D e r k u l u > Kurgan 3,' Engels-Pokrovsk (Voschod) in. kurgan 36 toda obstajajo, posebno ha področju srednjega Podonavja, tudi grobovi iz prve poiovice V. stoletja, ki leže v smeri Z—V.45 Res je, da nimamo nobenega antropološkega podatka o skeletu iz groba št. 5, ki bi nam bolj jasno potrdil naše domneve. Toda dejstvo, da so ostali nakitni predmeti vdeti na ogrlici, bi dovolilo v določeni meri domnevo, da grob št. 5 predstavlja slovanski grob že glede na usmeritev, in da je ta inventar v sekundarni uporabi. Za tako tolmačenje bi našli opore v inventarju omenje­ nega groba št. 112 v Grborezih. Toda tudi tam situacija ni popolnoma jasna. Za starejšo datacijo bi govorila usmeritev J—S, 4 6 toda prstani tega groba so mlajši od torquesa.4 7 Ta moment bi delno opravičil tudi druge najdbe in bi dovoljeval, da se ga uvrsti med slovanske grobove.z inventarjem sekundarne rabe. Nasprotno pa grob s Ptujskega gradu nima niti enega elementa, ki bi bil mlajši od V. stoletja. Poleg tega imamo na Ptujskem gradu opraviti drugače kot pri grborežkem grobu,- ki je vseboval skelet otroka,49 z odraslo osebo.49 Će dalje primerjamo velikost predmetov, vdetih na našo ogrlico, vidimo, da ?re za nakit, ki ga je lahko nosil samo otrok. Ta moment bi pojasnil dejstvo, zakaj omenjenih predmetov niso našli na mestih, kjer se jih nosi. , Upravičeno domnevo, da je na tem grajskem hribu obstajal -del grobišča, ki je pripadal starejši periodi kot je tu odkrita slovanska", dokazuje razen groba št. 5 tudi določeno število drugih grobov, ki jih bo treba izločiti iz sklopa slovanskega grobišča tega najdišča. To pa bomo obravnavali na drugem mestu. Tudi z zgodovinskega gledišča obstajajo možnosti, ki dovoljujejo domnevo o obstanku nekropole na tem delu hriba v obravnavani periodi. Ce upošte­ vamo sklepe, ki jih prinaša profesor Klemene na osnovi pisanih virov za čas okoli sredine V. stoletja, da »Poetovio je moral biti tedaj še pomembno rimsko mesto,«50 in da »ako mesti Poeto vio in Celeja nista bili porušeni že pri prvem Atilovem pohodu leta 451, sta bili popolnoma uničeni leta 452, kakor Emona in Akvileja«,51 potem je grajski hrib do njegove obnovitve52 lahko služil za grobišče. • - . Paola Korošec Z u s a m m e n f a s s u n g ELEMENTE AUS DER PERIODE DER VÖLKERWANDERUNG IN DER NEKROPOLE AUF DEM BURGHÜGEL VON PTUJ (PETTAU) In seiner kurzen Abhandlung widmet der Autor seine Aufmerksamkeit dem Inventar des Grabes Nr. 5 der Nekropole auf dem Burghügel von Ptuj, bei dem nach der Konservation1 einzelne Elemente zum Vorschein gekommen sind, die den Kulturhabitus des Materials dieses Grabes ändern. Es hat sich erwiesen, dass die Anhängsel am Halsring-Torques (T. I, Fig. 1), der unter dem slawischen Material keine Analogie hatte,9 zwei kleine Ohrringe mit mas­ sivem Polyeder (T. I, Fig. 4), die zwei anderen Reifen aber zwei Armringe dar­ stellten. Einer gehört zum Typ mit Enden von rhombischem Querschnitt (T. I, Fig. 2), der andere aber, der vergoldet war, zum Typ mit schlangenförmigen Abschluss und war in seiner ganzen Länge mit kleinen Kreisen ornamentiert (T.I,Fig.3). Seine besondere Aufmerksamkeit wendet der Autor dem Halsring-Torques zu der nach der Gestaltungweise seiner Enden Analogien im Exemplar aus Grborez — T. II, Fig. 4,10 in den Exemplaren aus Südpolen — T. II, Fig. 2, l s aus dem südöstlichen Russland Musljumova-Perm, T. II, Fig. l, l e Kuzminskoje " Npr. Hobersdorf, grob 1, Vicemilice, Bucovice, Rakšice — Krumlov (Ibid. str. HO). м Grborezi, str. 57 47 Posebno prstan z rombično razširjenim sprednjim delom (Ibid. T. XX. si. 2). " Od skeleta je po poročilu in situ in v splošnem ohranjena samo glava (Ibld. str. 30). " Kai- se da soditi po podani dolžini skeleta. 50 Klemene J. 1950, str. 69. " Ibid. str. 70 in 79. 5 ! Ibid. str. 71. 1 80 hl* T тт T, ^ д п " V L ™ W e S t e n i m E x e m P l a r aus Mainz - Kostheim л**Ј» 'A J Al e angeführten Halsringe sind Elemente des V. Jahrhun- S » U T h r b l w d e S S 1 ^ *ï dLe S °g- F ü rs tengräber ös t l i ches und w e s t l i c h e r ï r i g Д • ^ г е Herkunft ist aber nicht in Karpatenbassin zu suchen»» sondern im Osten.« vornehmlich in den Männergräbern, seltener in den Frauengrabem Ringes.- е Ш N o m a d e n e l e m e n t dar als Kennzeichen eines gehobenen f o z S Der erste Typ des Armringes stellt Elemente des V. Jahrhundert dar, wie ŠThJ h f Pannomens.» des Donauraumes« und der Ostalpen auf tra e n * Ä - M a * f , g K e r / ? h e J ? t e r a u c h verfertigt aus Eisen und erhält sich sehr lan- ge.« Auch fur dieses Element vertritt der Autor die Meinung dass seine Herkunft im Osten zu suchen sei. Der zweite Armringtyp s еШ eine fungere S f f der aus Bein verfertigten Armringe dar, wie s f e t a ' o s t a t o n'enGebiet Ende des IV. und Anfag des V. Jahrhunderts geträgen wurden » Р Ш е П U e D i e t . ^benso gehören in diese Zeitspanne die Ohrringe, ein untrügliches eerma- d l e se f p T ™ t Z U Ê e h ^ r , 3 0 K d a S , e i n e g 0 t i s c h e H i n t e r l a s s e n s c h a f t S t a l « . * Auch dieses Element reicht über das VI. ins VII. Jahrhundert hinein.»« Diese Ohr- ^ K ^ f ^ ^ ï ? v e r i c h i e d e n e Q Techniken ausgearbeitet v o r ^ e , " ' Hinsicht auf alle diese Tatsachen nimmt der Autor an, dass dieses Grab der humsch-gotischen Periode dieses Gebiets angehören könnt! NPkrn^ f B e h a u p t " n S ^ g r ü n d e t er mit der Tatsache, dass in der angeführten Nekropole ausser dmsem Grab noch andere von nicht-slawischem Charakter vorkommen. Aus historischem Blickpunkt könnte der BurghÜgels^itde^r Zeit da die Hunnen Ptuj zerstörten," und bis zur abermal igenErneuerung der Festung als Grabstätte gedient haben.» S Erneuerung der SOCIALNA STRUKTURA NAROČNIKOV »NOVIC« V LETU 1845 rinrta^fH1 l e t n Ì 1 ^ B ¥ ^ e i s o v i h Kmetijskih in rokodelskih novic ima na koncu dodana Imena deležnikov kmetijskih in rokodelskih novic v letu 1845 prav n«h 11SÎ p r v a . d v a l e t n ikf- Seznam obsega na osmih-posebej numeriranih stra- п е г Р 1 п Љ П а Л С £ £ V ' ° d k a t ? r i l ? S e m j i h 1 1 3 2 I a h k 0 klasificiral, 19 pa je ostalo ' r e n ' h ; l strukturo naročnikov, mislim, se vsaj deloma da ugotoviti, kak- družben^h S , t e g a K- P ° t e t i h . S p e t P r v e g a ^«venskega časnika, v katerih n r v ä ^ t П J e b l 1 n . a j b o l j o d m e v e n . koliko so ga brali tisti, ki jim je bil f u 7 s t v l T n J ? ™ n 3 e n ' \°Г е Ј k m e t j e i n 0 b r t n i k i > P r a v t a k o P 3 nam ta struk- d P i a , Z i ? Z e STeJ-h k a m o r j e d r - J a n e z Bleiweis usmerjal svojo politično dejavnost m si pridobival svoj krog političnih pristašev. Kratko analizo Novic HZ r a z p r a v r Razvojne smeri slovenskega novinarstva (gl. Razstava sloven- g | « n ° J l n a J S V a l L j u b l J a n i 1 9 3 7 n a str. 225-226) napravil že Ivo Lapajne. n o k l t n a ^ n f t f 1 1 - V ' k l S e m g a u P ° r a b l i a l . obsega ime in priimek, kraj ter uredniška T Ä n ^ g r e - Z a P ° j a m e z n i k a t aH Pa naslov ustanove, društv i ali del teh n ^ L ^ n J e ° P r e d . e l J e n a večina naročnikov, drugi pa imajo samo ™L„fh P ° d a tkov , npr. samo priimek, manjka pa kraj ali poklic Poleg tega ie s T fn° k i H a j e V n t l h K1"6-"' k i i° V s l o v e n s k e m krajevnem imenoslovju I L & £ I „ 3 1 ' J H Z S e P ° d r o b n e J e opredeliti, kot recimo Šmartno ob Paki, , Z *" Ps d , S m a r n o goro in podobno. Ne dovolj točno opredeljena imena sem razreševal s krajevnimi repertorji ter shematizmi škofij za leto ™845 ffin pomUag Paaiom.O S t a l° ***** n a r o č n i k o v ' k i ^ n ^ e m mogel^azrešm z no- s t n r i f n ° 0 V ^ . i k O O Z e m l j e S e m r a z d e " l PO takratnih historičnih pokrajinah. Hi- sai « ? t » Z Г Ј Ш е K 3 , 1 " 6 S e m r a z d e l i l n a s o d n e o k r a J e k o t «o bili od 1855-1918, «mboli nlLffčno J n r ° i ^ t m U a t S m u t a n d i s ' P o d o b i današnjim občinam. Da bi tudi B e n e š k r A S o s l o v e n ? k o . o z e m l j e , s e m kot posebni enoti uvrstil ffÄSToK P r e k - ^ e , čeprav bi po razdelitvi, spadala pod Ita- n r e / ^ H P r o b J e m j . e b i l , a klasifikacija poklicev. Upoštevati je treba, da so pred dobnim sto leti poklici pomenili nekaj čisto drugega kot pomenijo danes! 0 Zgodovinski časopis 81 Poleg tega je v obravnavanem seznamu toliko poklicev, da bi bila slika povsem nepregledna, če jih ne bi razbil na nekaj večjih in manj podrobnih grup. Tako sem torej razdelil vse naročnike na deset skupin, kot je razvidno iz tabelaričnega prikaza. Med duhovščino sem uvrstil vse klerike v vsej hi­ erarhični pahljači. Sern sem uvrstil tudi tiste profesorje na šolah, ki so bili duhovniki. V skupno rubriko sem dal posestnike, kmete ter župane, čeprav to niso homogena enota in je med njimi občutna gradacija. Vendar sem to grupo zaradi večje točnosti razdelil na mestne in kmečke posestnike, ker gre pri posestnikih na območjih mest za lastnike nepremičnin, torej za meščane, ki so mogli biti po poklicu še kaj drugega, npr. trgovci, obrtniki, tudi urad­ niki; posest hiše se jim je zdela družbeno bolj ugledna. V agrarnih predelih gre vedno za večje ali manjše kmete. Nekateri naročniki so se deklarirali.z dvema poklicema. Tu sem, priznam, samovoljno dal prednost poklicu, ki je naveden na prvem mestu, domnevajoč, da je imel naročnik ta poklic za druž­ beno pomembnejši. Med obrtnike sem uvrstil pisano paleto različnih rokodel­ skih poklicev, od katerih danes marsikaterega ne najdemo več. V to skupino sem uvrstil tudi nekaj tistih maloštevilnih predstavnikov začetka slovenske industrije, bolje rečeno manufakturistov, kot so bili fužinarji, lastniki papirnic, predilnic, steklarn. Tudi inteligenco sem razdelil v dva pododdelka* namreč na uradniške in svobodne poklice. Med uradnike sem uvrstil vse državne in deželne uradnike, pa tudi grajske oskrbnike in pisarje. V drugo podskupino, v svobodne poklice, pa zdravnike, notarje, kustose. V posebnih rubrikah sem klasificiral učitelje in dijake oziroma študente. V današnjem poimenovanju in družbenem položaju učitelji vsekakor spadajo med inteligenco. V obravna­ vanem obdobju pa to ni bilo tako, saj so bili učitelji slabo izobraženi in tudi družbeno so prav malo pomenili. Odsev tega so bili tudi njihovi stranski po­ klici, s katerimi so se večkrat morali preživljati. V rubriko »razno« sem dal različne poklice, za katere mislim, da ne spadajo v nobeno od naštetih skupin. To so orglarji, cerkovniki, pismonoše. Zavedam se, da je ta poklicna stratifika­ cija precej samovoljna in nepopolna, vendar upam, da le da določeno sliko o socialni strukturi. Ze omenjeni Lapajne je v svoji razpravi naštel, da je bilo med naročniki 605 duhovnikov, 149 kmetov, 30 učiteljev, 31 državnih in deželnih uradnikov, 12 poštarjev in pismonoš, 11 zdravnikov, 14 študentov, 55 obrtnikov, 24 gra- ščakov, 15 graščinskih oskrbnikov, 9 cerkovnikov in organistov, 7 tovarnarjev itd. (Lapajne n. o. m.) Pri primerjanju naročniških seznamov sem ugotovil, da je Lapajnetova analiza precej površna. Predvsem v letu 1843 ni bilo 1005 naročnikov, ampak le 958, torej 174 manj. Öd tega je 282 naročnikov z 298 izvodi takih, ki v letu 1845 niso bili več naročniki. Lapajne je uporabil nekoliko drugačno poklicno stratifikacijo, vendar so razlike le bistvene, čeprav se soraz­ merja niso preveč spremenila. Tako sem naštel leta 1843 le 569 duhovnikov, ne pa 605, 111 kmetov in posestnikov, ne pa 149, le 16 učiteljev proti 30 Lapaj- netovim, toda 39 državnih in deželnih uradnikov ter 85 obrtnikov, medtem ko Lapajne našteva prvih 31 ter drugih 55. Zato je z rezervo jemati tudi od­ stotno razdelitev, ki jo je napravil Lapajne. Jakob Richter piše v CZN (nova vrsta), 3, XXXVIII, 1967, str. 245, da se je naklada Novic še isto leto dvignila od 500 na 800 izvodov. Ne vem, kje je dobil to število, vendar kaže seznam naročnikov, da je morala že vsaj zadnja številka biti natisnjena v okrog 1000 izvodih, ker je samo naročnikov 958. Pri­ merjava z Lapajnetovo analizo pokaže, da se je položaj v bistvu ohranil tudi dve leti pozneje. Tudi razdelitev po poklicih ni preveč različna od moje raz­ delitve. Po seznamu, ki sem ga uporabljal, je na prvem mestu še vedno du­ hovščina z več kot polovico vseh naročnikov. Ravno tako ni prevelikega pre­ mika v razporeditvi naročnikov po pokrajinah, saj je v prvem letu odpadlo na Kranjsko 52.3%, na Štajersko 21.1%, na Primorsko 17.8%, na Koroško 3.2% in na naročnike, ki niso bili v mejah slovenskega narodnostnega ozemlja, kar 5.6% (Lapajne n. o. m.). Največ naročnikov je v Ljubljani, 118, skupaj z okolico pa 177, torej skoraj tretjina naročnikov Kranjske in desetina vseh. To ni presenetljivo, saj so Novice izhajale v Ljubljani in je mesto že bilo srce slovenskega naroda. 82 Znatno bol] kot drugje so tu Novice razširjene med različnimi sloji in odstotek duhovščine sorazmerno ni tako visok kot drugod, čeprav je tudi tu največ na­ ročnikov iz vrst duhovščine. Za Ljubljano zelo zaostajajo druga administra- • tivna središča, kjer so ze bili uradi, šole, več obrtnikov in trgovcev. Od mest in večjih trgov na Slovenskem imajo največ naročnikov: Trst 42 (od tega 24 duhovnikov) Gorica 23 (18 duhovnikov), Celovec 16 (8 duhovnikov), Kranj 12 I L ™ Л 1 k K I d r 4 * 1 2 № . d u h o v n i k o v ) , Novo mesto 8 (5 duhovnikov), Po­ stojna 5 (4_ duhovniki). Vidimo, da je tudi tu zelo opazen delež duhovnikov vnl 1 Г ° Г •?* l m a t a M a r i b o r i n Ptui. ki sta pod močnim nemškim vplivom, obe mesti imata samo po 1 naročnika in oba sta duhovnika. Zasto­ pana sta tud! Dunaj s petimi (od tega trije duhovniki) in Gradec z desetimi Slovencev duhovniki), saj je tam študiralo ali služboval© precej Drugačno podobo daje podeželje. V večini so naročniki duhovniki in to ne samo v administrativnih središčih, ampak po župniščih širom slovenskega ozemlja. Takoj na drugem mestu so — razen na Koroškem — kmetje, po­ sestniki in obrtniki ki jim je bil časnik v glavnem namenjen. Upoštevati je \£H« : I ,• W ì ,° sl1°.Yeiï!ko Podeželje še brez tradicije časnikov, saj je od Vodnikovih Lublanskih Novic minilo že ,45 let in so bili Slovenci ves, ta čas brez svojega lista. Nemško časopisje si seveda ni moglo utirati pot v povsem slovensko, nemščine neuko podeželje. Ovira pri širjenju časnika je» bila tudi c L l ^ V 1 i ° k a n e P l s m e n o s t , na Kranjskem bolj kot na Koroškem in Štajer­ skem. Naročnina na časnik je bila takrat odsev družbenega ugleda.. Zato je ТЛ^Ј?^1 î u d l v e c - J j u d i ' k i s i c e r n i s o i m e l i Posebnih simpatij do sloven- 5 M i L K n i ° S t v e g a g . l b a n J a : . K o t je ugotovil že Lapajne so se Novice širile v skladu z bolj ah manj povoljnim! gospodarskimi razmerami (Lapajne n. o m ) Vec naročnikov je bilo tam, kjer sta bili obrt in trgovina bolj razviti s pre- Kupcevanjem m prevozništvom pa so Novice pronikale tudi v bolj odmak­ njena področja. Korigirati je treba Lapajnetovo mnenje, da je več naročnikov tudi tam, kjer je bila že kolikor toliko razvita industrija (Lapajne n.o.m.). Poudariti _je treba namreč, da je bilo zelo malo, skoraj nič, naročnikov v re- T Ä i f ^ l e z a r s k i h a l i fužinarskih krajih kot so Jesenice, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Dvor pri Žužemberku, Kropa, fužine v Bohinju. Med vsemi naročniki ni niti enega ki bi se deklariral za delavca. Temu se ne moremo preveč čuditi, saj je delavski razred šele v prvih zametkih, razen tega pa je bil tako slabo Plačan in z delom preobremenjen, da kljub interesu gotovo ni imel niti casa niti denarja da bi kupoval časnik. V pronikanju Novic na podeželje in tudi v zelo odmaknjene kraje je imela pomembno vlogo duhovščina, saj je bil duhovnik edini intelektualec na vasi, človek z najvišjim družbenim ugle­ dom, učitelja niti po materialnem in družbenem ugledu niti po intelektualnem človek n e m 0 r e m ° P r i m e r J a t i z n Jim, ker je bil ponavadi slabo šolan in plačan Iđri ia a n T^ V v,-n«f n a јте b i l ? l e V s°™ls£ih s o d n i h o k r a J i h t e r v sodnih okrajih Idrija, Loz, Vipava Logatec in v ljubljanski okolici več kot polovica naroč- " ' k t £ ° s , Y e t n e g a s t a n u . ' P°y« o d d ™ g ° d «> imeli duhovniki absolutno večino. ™w- • ^ vidno na Kranjskem kot pa v drugih deželah, ker so tu ostali p o k h « mnogo bolj^ zastopani kot na Štajerskem, Primorskem ali Koroškem, feio malo je naročnikov izven duhovščine v dolenjskih sodnih okrajih Zu- d o b P n e r Ì f H C r J e ' V e l l k f LaŠfe' М е Ш к а ' P o m e l i , Kostanjevica, S e . s o ­doben rezultat je na Štajerskem v sodnih okrajih Gornja Radgona, Kozje S L e " a r t > *? r e ž i < ! e - S o d n i o k r a J i . ki imajo več kot polovifo posvetnfh nfkov £ А Л Т t S k U P a ; l 4 1л7 . ? a r o č n i k o v , kar je več kot tretjina vseh naroč­ nikov n» w e t 3 m i n , a 1 r ? & u k o v Kranjske. Prav ti so bili tisto jedro naroč­ a l od r ^ S S * 3 e B f1WeiS.VSaj v . , z a č e t k i h najbolj opiral. Najbrž ne bom daleč od resnice, če zapišem, da je bü to narodnostno najbolj osveščen del v n . d Z . S f ? ' - d av, s o^, b i lf z a t i s t e č a s e N o v i c e k a r Precej razširjene tudi ^neslovenskih deželah. Zlasti dosti naročnikov je v Istri in po priimkih na- NÏro^TkiSO,oeChi?%bH0 tedaj precej Slovencev tudi v današnji hWasM Istri. Naročniki so bih tudi v Vojni krajini, Slavoniji in v Zagrebu. Dva izvoda sta romala celo v Severno Ameriko, kjer je bil eden od naročnikov misijonar (i' 8 3 in znani sadjarski strokovnjak Pire. Samo en izvod so imeli naročen Beneški Slovenci, in sicer v Sv. Petru pri Čedadu. V drugih deželah je bilo dosti na­ ročnikov med uredništvi in ustanovami, pa tudi med inteligenco več kot med duhovščino. Med deželami je največ naročnikov na Kranjskem, ki je tedaj že bila osrednja slovenska pokrajina. Tudi strukturno gledano so naročniki najbolj razvejani na Kranjskem. Ostale dežele zaostajajo. Primorska je narodn > '.r.-> bolj razvita kot Štajerska in' le dejstvo, da je celjski bukvar Geiger naročil 39 izvodov, je Štajerski v absolutnem iznosu dalo prednost. Sorazmern•• slabo je zastopana Koroška, kjer je dal sodni okraj Celovec skoraj polovico na­ ročnikov. Tu se še zlasti .vidi, da je bila duhovščina na Koroškem skoraj edini nosilec narodnega gibanja. Relativno dobro so se na Koroškem odrezali učitelji in dijaki. ' Zanimivo je pogledati,- katere osebnosti tedanjega in kasnejšega sloven­ skega znanstvenega, kulturnega in političnega življenja so bile med naročniki Novic. Naj naštejem imena samo nekaterih: pesnik France Prešeren, njegov delodajalec in mecen Blaž Crobath, Matevž Ravnikar, zgodovinar Peter Hi- cinger, tedaj toliko upoštevani pesnik Jovan Vesel-Koseski, jezikoslovec Fran Metelko, kranjski tehant Jožef Dagarin, ki je Bleiweisu izročil Prešernovo zapuščino, ljubljanski župan Janez Hradecky, Peter Kozler, tedaj študent prava na Dunaju, avtor prvega zemljevida Slovenije, poznejši politik Lovro Toman. znani vlivalec zvonov Anton Samasša, zgodovinar Ivan Kukuljevič-Sakcinski, . pesnik Anastazij Grün, znanstvenik in politik Dragotin Dežman, štajerski bu- - ditelj Oroslav Caf, pisec letaka Kaj Slovenci terjamo? Matija Majar-Ziljski in še mnogi drugi. Profil Bleiweisovih Novic je vsaj v prvem obdobju zadostil potrebam že s tem, da je bil edini časnik v slovenskem jeziku in je le prinašal tudi poli- , tične ter literarne novice, ki so bile zanimive za vse sloje slovenskega naroda. (Tabele k članku gl. na straneh 85—89!) ' Franc Rozman 84 o 3 ; m 1Л • . oo co , <» еч_ ч< CM *| o оо i O O K! »' O 00 i tO -H 1-H w feđrois za ja i « r̂ » — SAOumsn I « 'I •* »i auzBH OAisuiatd I CÄ •-! CO CO — т ч ВЦЈЛОЗЈЈ. •puj -;jqo S I45aui3( S ЂиТЈЈлочпа C S, to I I PtBfia I e - | Г N | »fpiftn ' 2 * œ •* .[ 3 рпирвлп ' — — e TupoqoAS oo ed CM ? L I - Oì CO T * W 2< «3 cM Tj(, 00 i-* ^н s i i l i « « H H O O , CM , CO CO *-l .н . co ce ce co w S a) CD co CH O S > W û. w ce t> CM •-t m • * 4 - co •4« CM" - o CO * CO co 1 - * co r c e • < • • - (^. a CD > O •S и at J 4 xo cu C CD « o bo 3 u Q 00 o 00 CA IO e» CM' a> CD e» »-* o со_ in • » • ^ cd- a 3 M CO a CD +* o -*-» CO O 85 Cedrisi jfrtoSijirtCDHOflS^HOHMiftt-^Ti'HWtìfliowHaic-MOìxo Z3JH I m N I 3A0ire»sn 1 —» •-< : Ä ouzBH OAISUISId méfia Tftnran a « РПирвЈп «o н ci гн «O > r t l » ^ t « rt H ^ t-t p) rt и H H M i-l О П Н Н i« t- io l O N œ ^ t - o o t - i o ^ t - œ t - o s T i i e M œ i o n * i o n o o t - a n o o •-t N i-< N CO i-t r H i - i f-H T H I - 4 ce u 1 , д ; r* O J ^ t O ••* GO '• ! — • гала ouzea i u f/ì CS ла GQ C o M ОЛ15ШЗИ ppäfia TfrnWQ g РпчргЈп Д lupoqOAS BUJAOSji •puj -»qo c игзшч g rosata tU етцЗЗлоцпсз •-( »И C* «-i •-( с* ee 2 X »-Ч N i - * » H i N > H i " l C 4 CO i-l *н CO O H H н I f l M t - O ^ Ti« I O (O ^ ' f H O ^ I cd a o CD cd PS h eu "Hl ë^ u ; Д e = ~ , ti > c Sja-gg e)i?S-s v N a) O t i И t* TB O I 3 CO a 3 w 87 i n • " * t o œ —. j TJ. 2SJH со o S tj OU2BH «Misurata P i e t r a u р р и р ш п S M c lupoqoAS BUTAOSJX р ш w q o 1Ч?ашз( S 0, TOsaui ви155лоцпа O C » i-I co M « CM * i n i-l kl co o bi m o .M O! .S ce 'S« m to а> o M ü ü > o 73 S co +д . >N И- > п U •« « < » к да H o 3 M CQ C 3 > o o тз CO i l ta •а o ft. o S > o OS CS p. 3 Ai CO 88 feđnjis I G>n-*t-e*nm4>-* eAOUBîsn ouzBH OAismaid Ì ! тчвПа 09 AS o kl O M ce G S РПирвЈП S IDJPlOđ S TupoqOAS виЈлоЗЈЈ, •pui Tjqo co m m »-I i-l ^*. C l 0) > o W S g тодазш BUWÇAOïpia 3 « O W ^ t * M N H P î n 03 'S ce .M I-s if ^ rt o <" 'S iS « g l i U B N U f f l t . •a S м 'S ce > •8Ђ ß ï f f l O CO 00 09 H N _ | CM ca d • * § ca t e M O O г w S « ce a 3 W 89 . O DIJAŠKIH LETIH DAVORINA HOSTNIKA* O življenju in delu Davorina Hostnika sta naša slavistika in zgodovino- nopisje vedela skoraj izključno iz slovenskih virov. Zdaj nam je Iskra V. Čur- kina njegovo podobo bistveno dopolnila s podatki iz ruskih, tudi neposrednih družinskih virov, iz gradiva, ki ga je našla pri njegovem sinu Vladimiru.1 Pomemben je dalje njen pretres Hostnikovih dopisov v SN in drugod. Ob njeni razpravi pa so ostala nepojasnjena še nekatera vprašanja iz Hostnikovih »slo­ venskih« let. Gre izključno za življenjepisna vprašanja, ki* jih je mogoče vsaj deloma rešiti iz domačih, slovenskih virov, česar avtorica ni mogla. Davorin ali po rojstvu Martin ni bil prvi otrok iz Hostnikove družine, ki je odšel iz Podroj št. 32 pri Smartnem pri Litiji v Ljubljano študirat, ob tihi želji staršev, da postane duhovnik. Brat Jožef je bil v družini tretji otrok in se je rodil 10. III . 1847. Pet let starejši od Martina, je odšel v Ljubljano in je študiral gimnazijo v letih 1859'60 do 1866'70. Bil je največkrat odličnjak in je stanoval skoraj vsa leta v Alojzijevišču. Tako je bil pač ob študiju primerno oskrbljen s hrano in stanovanjem, kakor vsi, ki so imeli možnost bivati in živeti v terr internatu. Po maturi je odšel na ljublj. bogoslovje in dokončal'dva letnika v letih 1867/68 in 1868/69. Vendar je o počitnicah 1869 zbolel »za tifu­ som« in na rojstnem domu 26. avg. umrl kot »nastopnik bogoslovec tretjega letnika«, kakor pišejo o njem mrliške knjige.2 Pokopaval ga je stolni dekan, bogoslovni profesor in od leta, 1867 vodja bogoslovnih študij v Ljubljani Janez Krizostom Pogačar, ki je veljal za liberalnega duhovnika, nasprotnika staro- slovencev.3 Jožefov brat Martin je prišel na ljublj. gimnazijo s šolskim letom 1865/66. Tako sta se brata pač na gimnazijskih študijah srečala, saj je bil tisto leto Jožef v VI. razredu. Po ustaljenih normah Martin ni mogel biti takoj prvo leto sprejet v Alojzijevišče in je stanoval kot dijak v šempetrskem predmestju. Naslednje leto, v II: razr., pa so se mu vrata Alojzijevišča odprla in je nato bil alojznik, kakor brat Jožef, od 1866/67. V Alojzijevišču je bil nato naslednja leta in še kot dijak v VI. razr., ko je med letom iz zavoda izstopil ali bil iz njega odslovljen. Izstopil je med šolskim letom, neznano kdaj in iz neznanih vzrokov. Martinov učni uspeh je bil vsa ta leta prav dober ali odličen, v VI. razr. pa ima oceno iz verouka dobro in iz pridnosti enako. Oceno dobro ima tudi iz matematike. Mogoče je, da mu je vodstvo zavoda zaradi ocene dobro iz verouka svetovalo, naj izstopi, ali ga vsaj naslednje leto ni hotelo več v zavod sprejeti, če je za sprejem prosil. Vsekakor je tudi mogoče soditi, da je v VI. in VII razr. toliko miselno in življenjsko dozoreval, da se je osvobajal vnaprejšnje vezanosti glede prihodnjega poklica, če bi bil ostal v Alojzijevišču. Njegova samosvojost se kaže nadalje še v tem, da je v VII. razr., ko je torej že drugo leto stanoval izven Alojzijevišča, izstopil tudi iz gimnazije. Iz VII. razr. je Martin izstopil tik pred koncem šol. leta dne 11. maja 1872. V prvem polletju je bil ocenjen pozitivno, medtem ko za drugi semester ni dobil ne ocen. ne letnega spričevala, tako da torej VII. razr. redno ni dokončal.4 Martinova sošolca sta bila poleg drugih Fran Maselj in Franc Cimperman, ki je leta 1873 umrl. Martin si je pozneje dopisoval ž njegovim bratom Josipom. Zakaj je Martin opustil redni študij, je tako mogoče samo ugibati. Zdi se, da ni mogoče povsem vzdržati trditve Iskre Cur kine, da je »moral študij pu­ stiti. Njegovi starši, ki so bili zelo pobožni, so vztrajali pri tem, da postane duhovnik.« (n. d., 262). Verjetno je treba iskati vzrokov tudi drugje. J . Zupančič, ki je zapisal v Zasavskem tedniku 1957 pripovedovanje Marti­ nove starejše sestre Maričke o bratovih ljubljanskih letih,5 je nedvomno preti- * V Zgodovinskem Časopisu, ХХП, 1968, str 344, Je uredništvo sporočilo, da bo Viktor SmoleJ objavil k razpravi Iskre V. Curkine o Davorinu Hostnlku svoj dodatek z nekaj novimi ugotovitvami. Obljubo Je avtor izpolnil з tem člankom. Uredništvo 1 Iskra V. Curkina (Moskva): Davorin Hostnlk, ZC 1968, 261—309. * Mrlläke in rojstne knjige župnije Šmartno pri Litiji v SkaLj. * SBL. ' Izvestja klas. glmn. v LJubljani, vplsr.lce klas. glmn. Iz Ljubljane v MALj. , ! Gl. op. 4 v razpravi CurMne. 90 rano zaostril njeno pripovedovanje o Martinovem gmotnem položaju vr gimna­ zijskih letih. Sestra je dejala po Zupančičevem zapisu: » . . . d a se je njen brat dijak Martin, hranil s tistim, kar je dobil od doma. Marička in drugi: domači so si večkrat zadeli na glavo jerbas in so mu ga ponesli peš iz Podroj« v Ljubljano. Sestra Marička nič ne izjavlja, kdaj se je to godilo irr zakaj so nodili_ pes v Ljubljano, ko bi se lahko peljali z železnico. Ali je bil. to izraz nemočnega odpora kmečkega očeta, ki je zgubil zaslužek kot vozar ob zgra­ jeni železnici, ali je res manjkalo denarja? Marička se Alojzijevišča nič ne spominja, dasi sta bila v njem brata Jožef in Martin vrsto let. Mogoče so nosili hrano v Ljubljano Martinu, ko je prvo gimnazijsko leto stanoval za­ sebno ali t isti dve leti, ko je v VI. in VII. razr. spet bil izven internata, ali pa je donasanje »hrane« v Ljubljano pomenilo odplačevanje vzdrževalnine v Alojzijeviscu s kmečkimi pridelki, kar je tudi bila delna praksa? Maričkino zatrjevanje, da so nosili Martinu hrano v Ljubljano in da se je hranil »s t i- tim, kar je dobil od doma«, se najverjetneje nanaša na prvo gimn_leto, saj se je kot sestosolec in sedmošolec domačim nedvomno zameril, ko je z izsto­ pom iz internata in z izstopom iz gimnazije jasno pokazal, da ne ba> ustregel domaci želji postati duhovnik. Da bi pa bil živel samo od tega, kar so nosili zdoma, je pa težko sprejemljiva misel. Verjetneje se zdi, da je zapustil Alojzijevišče zaradi slabšega uspeha, po­ sebno iz verouka, v VI. razr. in da je zapustil gimnazijo kot nedokončan sed­ mošolec zaradi matematike. Od 42 Martinovih sošolcev je v VII. razredu izsto­ pilo 7 dijakov. Ocene iz matematike in fizike so bile v razredu izrazito nizke. Prve t r i (pozitivne) ocene jih ima 16 v prvem in 13 v drugem semestru, sicer jih ima zadostno 15 v prvem in 20 v drugem polletju, nezadostno pa osem v prvem in dva v drugem semestru. Ocene so torej izrazito nizke- in tudi zmanjšanje negativnih ocen v drugem semestru v primeru s številom nega­ tivnih ocen v prvem polletju izpričuje samo občo prakso ob koncu leta, ko je ocenjevanje popustljivejše oziroma dijaška pridnost povečana. O izjemno hudem gmotnem položaju Martinovega razreda in o posebni idejni, razgiba­ nosti Martinovega letnika ni dokazov. Kako je Hostnik končal gimnazijske študije, se za zdaj še ni-posrečilo ugotoviti. Podatek v SBL, da je opravil maturo 1875, je napačen. Maturo je delal kot eksternist na gimnaziji v Celju, po naključju tedaj kot Anton. Aškerc. Iz celjskega gimnazijskega arhiva in iz vpisnic ni mogoče ugotoviti, kako da je bil pripuščen k maturi, ko je moral pač izkazati dokončan VII. in. VIII. raz­ red. Po vpisnicah, ki so v. Celju ohranjene za leta 1872 do 1878 z izjemo letnika 1875, Hostnik ni opravljal privatno VII. in VIII. razr. v Celju. Ker niso ohranje­ ne maturitetne vpisnice, tudi tu ni mogoče ugotoviti Martinovega študija zadnjih dvehgimn. let. Podatke o Hostnikovi maturi najdemo v celjskem letnem gimn. poročilu. Tam je tudi videti, da je imel popravni izpit, ki ga je uspešno opravil oktobra 1877, vendar ni razvidno, iz katerega predmeta. Gotovo je torej, da je imel Hostnik oktobra 1877 po maturi in popravnem izpitu v Celju gimnazijo v celoti za seboj in da je mogel takoj zatem oditi na Dunaj in se tu vpisati na filozofsko fakulteto.« Studije na Dunaju je začel z akademskim letom 1877/78, v Rusijo pa je odšel konec leta 1879. Dne 1. jan. 1880 že piše, da se vozi po Rusiji.! Iz tega sledi, da je bil vpisan na dunajski univerzi samo dve leti. Študiral j:e roman­ sko filologijo. Na gimnaziji je mogel, dasi nestrnjeno, obiskovati neobvezno francoščino in italijanščino. (Ohranjeno je pismo Luizi Pesjakovi, kî je pisano .v dovolj dobri francoščini. Navajam ga na koncu tega prispevka.) Tako na Dunaju ni dosegel diplome in je moral študij dopolnjevati v Rusiji: Curkina pravi, da je »opravil eksterne izpite na univerzi v Harkovu in dobil rusko diplomo«.8 Biografsko je treba iskati še podatke o Hostnikovem univerzitetnem študiju v arhivih univerze na Dunaju in v Harkovu. ' Pismo prof. Flore Šunko, Celje, 20. DC. 1968, s podatki o ohranjenem arhivskem gradivu celjske gimnazije. ' Gl, razpravo Curkine, str 266. 1 Gl. razpravo Curkine, strf 267. 91 Odprto ostaja še vprašanje, kaj je delal Martin po izstopu iz gimnazije 11. maja 1872 do svojega odhoda na Dunaj oktobra 1877. V tem času je bil uslužben pri SN in bil pri vojakih. Ker se je Jurčič preselil s SN iz Maribora v Ljubljano »-jeseni 1872«,' je mogel Hostnik stopiti v uredništvo SN z jesenjo 1872. Tu je bil »-eno leto«. »Cez eno leto« pa je stopil prostovoljno v vojsko in bil kadet v Trstu.1 0 To je moglo biti torej od jeseni 1873. Pismo Josipu Cimpermanu iz 1876, ki ga deloma citira Curkina,1 1 je mogoče točneje datirati. Pismo je pisano z doma, iz Podroj. Hostnik tu piše, kako da je šmarskemu učitelju Adamiču umrl edini sin Franc, »ki bi bil šel v prvo latinsko šolo«. T« Adamičev sin je umrl 8. sept. 1876. Pismo je bilo torej na­ pisano po tem dnevu, po poletnih mesecih, ki jih je Hostnik preživel na domu v Fodrojah. V istem pismu govori, kako bo 27. sept, šel na »zdravniško prei­ skavo« v Trst. Ta preiskava bo odločila, »-ali bodem šel v nekdanji stan.« to je v uredništvo SN, »ali bodem moral še nadalje operirati«, to je služiti v vojski. Pismo je torej določeno z dnevoma 8. in 27. sept. 1876. Prav v tem pismu že piše: «Mislim koncem prihodnjega leta (1877) v Trstu — maturo d e l a t i . . . Ce naredim po sreči maturo, bodem drugo leto (torej 1877) osorej že v Rusih.« Hostnik je torej mislil oditi v Rusijo takoj po opravljeni maturi, že 1877. Hostnik je bil potemtakem v uredništvu SN kot korektor po vsej verjet­ nosti eno leto, od jeseni 1872 do jeseni 1373. Vojak je bil od jeseni 1873 do ar­ bitraže jeseni 1876, ko se je vrnil v uredništvo SN. »Konec leta 1876« je končal svoje prostovoljno vojakovanje tudi Hostnikov sošolec Fran Maselj. Po enem mesecu doma v Krašnji je prišel Maselj v Ljubljano in se naselil pri Hostniku v Blatni vasi. Vendar je revež težko pomagal revežu. Maselj je zapisal 13. IX. 1877 v svoj Dnevnik: »Moj prijatelj (!) H(ostnik) me je pripravil, da sem stanoval pri njem 8 mesecev in drago sem plačeval stanovanje in hrano. Zdaj, ko vidi, da mu pač ne morem več koristiti, spravlja na spraznjeno mesto (ko­ rektorja pri Narodni tiskarni) nekega Gotzla.«12 Iz že navedenega pisma Cimpermanu je vredno za oznako stiske, v kateri je jeseni 1876 tičal Hostnik, navesti še naslednje njegove besede, da se bo po superarbitraži »obrnil za lekcije v Trst« (pač za instrukcije). Prav tam tudi pravi: »Pojdem v Trst.« O nadaljnji vojaški službi torej ni govora. Leta 1876 je prevajal, kar je moglo iziti naslednje leto, če ni bilo prevedeno že kaj prej. 1 3 Da se Hostnik v uredništvu SN ni počutil dobro, v ostrih barvah priča njegovo v francoščini pisano pismo Luizi Pesjakovi." Najbolj zanimivo je to pismo zaradi besed, ki opisujejo in označujejo urednika Jurčiča. Pismo je pisano v Ljubljani 8. IV. 1874, ko Hostnik ni bil več zaposlen v uredništvu SN. V slovenskem prevodu se glasi: • SBL. " Glaser IV, 192, kar posnema SBL. 11 N. d., str. 262. " Janez Rotar: Socialna in politična misel Podlimbarskega, 1369, str. 30, 33 in 259. 11 Hostnikova korespondenca v NUK, Ms 484, Inv. št. 104/54. " Hostnikovo pismo Luizi Pesjakov! NUK, Ms 488, Vin, 45. — V izvirniku se glasi: »Je ne suis pas plus dans la charmante rédaction du ,Narod'. Quand on fait longtemps la même chose, on éprouve le besoin de fair une autre — Cest le Jour après la nuit, le chaud après le froid. Combien d'expérience ai-je faites dans ce temps. C'est bien vrai, que dit Dumas: Les hommes posent les chiffres, le temps fait la prouva Le voyez-vous, Madame, le connaissez-vous ce malheureux homme au visage contracté, à la bouche grimaçante, aux yeux vagabonds, qui révèlent du desespoir, de la haine, de l'envie, de la misère, du doute, du vice, de la démence, l'homme, qui ne sais parler que avec des mots émpolis, qui ne sais écrire aucune phrase sans faire des fautes gigantesques — cet auteur du .deseti, brat'. Comment tout peut se varier! Qui nous écrira-til le second .deseti brat'? En outre, cet homme est heureux de sa célébrité, Ц est fier de son .génie1; quelle naivité! quelle sottise! Mais assez,- Madame, Vous savez bien à faire des combinaisons! pet homme est bien un ennemi enragé du .Blaustrumpf . . . Madame, comment suis heureux de me pouvoir nommer Votre ami, l'ami de George Sand slovène, l'ami de l'écrivain qui Je contemplais, qui Je admirais qui J'adorais tout- Jour . . . Votre sincère adorateur.« — Pismo je tu podano v izvirni podobi, da je mogoče presoditi razmeroma dobro francoščino mladega D. H. Pri prevodu pisma Je sodelovala Radojka Vrančič. 92 «•Nisem več v očarljivem uredništvu SN. Kadar človek dolgo časa dela isto reč, občuti potrebo, da bi počel kaj drugega, kakor mora za dnem priti noč in za toploto mraz. Kaj vse sem skusil ta čas! Res je, kar pravi Dumas: ,Clovek račun nastavi, čas pa posreduje računu dokaze.' Ga vidite, gospa, ga poznate, tega nesrečnika s spačenim obrazom, s skremženimi usti, z nemirnimi očmi, ki razodevajo obup, sovraštvo, zavist, stisko, dvom, sprijenost, blaznost, človeka, ki zna govoriti samo z nevljudnimi besedami, ki ne zna napisati niti enega stavka, ne da bi zagrešil gromozansko napako — tega pisatelja .Desetega brata'. Kako se vse spreminja! Kdo nam bo napisal drugega .Desetega brata'? Sicer pa je ta človek srečen, ker je slaven, ponosen je na svojo genialnost: Kakšna preproščina! Kakšna omejenost! A dovolj, gospa, Vi znate dobro sklepati. Ta človek je res' zagrizen sovražnik .učenih žensk". Gospa, kako srečen sem, da se smem imenovati Vašega prijatelja, prijatelja slovenske George Sandove, prijatelja pisateljice, ki sem nanjo vedno mislil, ki sem jo občudoval, ki sem jo vedno oboževal. Vaš iskreni oboževalec.« Viktor Smole; o ŠTEVILU SLOVENSKIH JUSTIFICIRANCEV V PRVI SVETOVNI VOJNI O slovenskih justificirancih v času prve svetovne vojne — ali natančneje: v njeni prvi polovici — se vlečeta skozi naše časništvo in knjištvo dve hudo disparatni »vrsti« številk, med katerima ni mogoče napraviti mostu. Dispa- ratnost je tolikšna, da se samo lahko čudimo dejstvu, da se je še nihče ni lotil razčiščevati. To dejstvo pa nam postane umi j ivo, če pomislimo, kako silno malo smo se doslej ukvarjali z dogajanjem pri nas med prvo svetovno vojno. Ena vrsta številk slovenskih smrtnih žrtev avstrijskega vojnega absolu­ tizma se pojavlja v zvezi z omembami vojaškega strelišča pod Golovcem, kjer so streljali obsojence vojaškega sodišča v Ljubljani, in tamkajšnjega Suhega bajerja, kjer so jih pokopavali. Ze kmalu po prevratu je »Slovenski Narod« (št. 27 z dne 1. februarja 1919) prenesel iz nekega češkega lista obtožbo zoper bivšega vodjo tega sodišča avditorja Bublika, ki so ga tedaj nekje na Češkem prijeli in odvedli v Prago (potem pa domnevno brez kazni izpustili, vsaj poznejših sporočil ni). Obtoževal ga je dr. Emil Lany, ki je menil, da »leži na ljubljanskem strelišču mnogo desetk in morda nad sto žrtev«; tako znatni razpon med »mnogo desetk« in »nad sto« razodeva le njegovo negotovost, kar se števila žrtev tiče. Leto dni zatem je tržaška »Edinost« ob priliki izkopa telesnih ostankov zaradi špijonaže v prid Italiji ustreljenega Franca Petriča poročala, da »je na Suhem bajerju baje pokopanih še 27 oseb, ki so bile ustreljene med vojno« (št. 3 z dne 3. januarja 1920 — po SN št. 248 z dne 20. decembra 1919). Dr. Ivana Laha je neznano kdaj naprosil neki Čeh, naj b i mu opisal politične razmere na Slovenskem v času vojne. Lahov spis se je ohranil v češkem literarnem muzeju v Pragi (na Strachovu); ne vem, ali so ga kje objavili ali pa prvič objavljam iz njega podatek: »V vsem je bilo v Ljubljani ustreljenih 23 oseb, med njimi nekoliko vojakov,« Najmanjšo številko ljubljanskih justificirancev najdemo v »Spominih na Suhi bajer leta 1915/16« dr. Ivana Robide, ki so ga kot mobiliziranega zdrav­ nika pridelili vojaškemu sodišču, tako da je moral prisostvovati ustrelitvam; Robidove spomine je objavila Kronika slovenskih mest (11/1935 v prilogah k št. 1 in 2 na str. 9—10 in 17—21). Ko je prevzel mesto pri vojaškem sodišču, so mu povedali, da so dotlej ustrelili enega samega obsojenca na smrt. Sam je prisostvoval 12 usmrtitvam — zadnja je bila že omenjenega Petriča — za čas, ko je njegovo mesto prevzel drug zdravnik, pa je čul še za eno ustrelitev. Potemtakem bi bilo žrtev samo 14, a med njimi je bilo — po Robidi — Slo­ vencev manj od polovice; med ostalimi so bili po en Hrvat, Madžar, Romun in Nemec ter »par ciganov«. Le-te so — prav tako kakor nekega slovenskega 93 rudarja, čigar uporniško zavrnitev duhovnika Robida navaja — obsodili in ustrelili zaradi ponovnega dezertiranja, medtem ko so vrsto drugih obsodili zaradi nepolitičnih deliktov. Prvi obsojenec, pri čigar ustrelitvi je moral biti navzoč Robida, je bil »vagant«, t j . postopač Butala, ki je vinjen naletel na orožnike in jih pozdravil z vzklikom »Evviva Italia« in »Porchi Tedeschi«. Sicer pa Robida imenuje — poleg Petriča — le oba ugledna slovenska obso­ jenca mimogrede v stavku: »Predzgodovina Kromarjeve in Brencetove obsodbe je znana« (str. 22). O obeh so listi večkrat pisali; le njune svojce so po pre­ vratu javno pozivali, naj se zglasijo (prim. Slovenski Narod, št. 31 z dne 6. fe­ bruarja 1919). Medtem ko Kromarjeve obsodbe niso izpodbijali, pa so naši pravniki ocenili postopek zoper Ivana Brenceta, bivšega gostilničarja na Dov­ jem, za pravno nevzdržen, nakar so v začetku leta 1920 proces obnovili in obsodbo razveljavili iz razlogov, »ker je vojaško sodišče več nego dvakrat prekoračilo v zakonu določeni rok postopanja«, ker ena izmed treh obreme- njevalnih prič ni bila videti verodostojna, drugi dve pa sta bila še šoloobvezna otroka (Slovenski Narod, št. 7 z dne 10. januarja 1920). Tako se jim je posrečilo izbrisati iz zgodovine enega izmed tako redkih domačih »veleizdajalcev« zoper Avstrijo! Vojaško sodišče v Ljubljani je delovalo na temelju razglasitve naglega sodstva za Kranjsko z dne 16. marca 1915 (razglas je objavila uradna Laiba- cher Zeitung šele v št. 125 z dne 4. junija 1915). Niti o procesih niti o ustre- litvah obsojencev časniki niso poročali do — nemara zadnje — obsodbe in ustrelitve leta 1916, ko so prinesli uradno vest, da »je bil po prekem sodu ustreljen Josip Iglic, dninar v Ljubljani, stanujoč na Krakovskem nasipu št. 10 zaradi zločina motenja javnega miru« (prim, ljubljanske liste z dne 2. junija 1916, št. 126). Usodo tega moža je zabeležil tudi Ivan Vrhovnik v dnevniškem zapisu iz maja 1916; značilno je, da je navedel njegovo stanovališče, ne pa njegovega imena (Trnovska župnija v Ljubljani, str. 157). O Igličevi ustrelitvi so poročali po avstrijskih časnikih tudi ameriški slovenski listi, pri čemer so mu priimek zapisali v obliki Jeglič (npr. Glas naroda, št. 209 z dne 6. sep­ tembra 1916). Do zdaj še ni videti, da bi mogli arhivi kaj prispevati k rekonstrukciji »dela« ljubljanskega vojaškega sodišča (ali tudi drugih takšnih sodišč). Pri Robidi beremo, da so akti tega sodišča izginili, v dunajskem vojnem arhivu pa nisem mogel odkriti nobenega sledu o kakšni evidenci katerih koli justifi- cirancev iz časa prve svetovne vojne. Od slovenskih žrtev vojaških sodišč izven Ljubljane sem v tisku zasledil le nedavno omembo Franca Plesnika, ki se je iz Solčave vračal z dopusta na fronto in »je pri Belem volu v Celju dal duška svojemu srdu«, za kar so ga prijeli in »menda v Storah takoj ustrelili« (Planinski vestnik 1968, str. 581). Preden pokažem, kje in kdaj se je pojavila druga »vrsta« številk sloven­ skih justificirancev. ali pravzaprav njihova povsod enaka »superštevilka« 469, naj navedem nekaj podatkov o žrtvah avstro-ogrske vojaške justice pri drugih narodih. O čeških justificirancih se lahko nekoliko poučimo iz treh knjig dr. Mi- lade Paulove o češki »maffiji«. V njih prikazuje zgodovinarka sploh politično dogajanje pri Cehih med prvo svetovno vojno in se pri tem dosti ozira tudi na takratno dogajanje pri Jugoslovanih. Smrtne obsodbe in eksekucije Čehov so se začele že konec leta 1914 v Moravski Ostravi. Od januarja 1915 dalje je bila vrsta procesov zaradi razširjanja ruskih proklamacij Cehom in avstrij­ skim Slovanom, vtihotapi j enih iz Švice. Zaradi teh proklamacij so obsodili na smrt in justificirali 23 oseb, znatno število obtožencev pa so obsodili na težko ječo, skupaj na 249 let (Tajny vybor Maffie..., 1968, str. 16). Absolutno število političnih žrtev vojaške justice v čeških deželah je bilo — tako justificirancev kakor tudi obsojenih na ječo — znatno večje od števila enakih žrtev v slovenskih deželah. Naj navedem kot značilno za Češko še dej­ stvo, da so v Pragi vseh 32 obtožencev zaradi ruskih proklamacij obsodili na ječo, t j . nobenega na smrt (Dëjiny Maf f i e . . . I, 1937, str. 343); prvi je bil v Pragi justificiran dne 7. maja 1915 vojak, ki se ni pokoril povelju ali redu na voja^ škem vežbališču (prav tam, str. 488). 94 Drugače kakor na Češkem in Slovenskem pa je bilo zlasti v Bosni in Her­ cegovini. O »trpljenju bosenskohercegovskih Srbov med prvo svetovno vojno- je zbral pretresljive podatke Vladimir Corovič v svoji »Crni knjigi«, ki je izšla leta 1920. Iz nje razberemo, kako so pod pretvezo, da morajo zavarovati vojaške operacije, pozaprli nekoliko tisoč Srbov, ponekod vse moške posa­ meznih vasi, in kako so jih ubijali tudi v celih skupinah — npr. v Foči 126, na Palah 62 — največ brez obsodb, ko so izvajali racije, iskali orožje po srbskih hišah ali pobirali talce. Iz Corovičeve knjige lahko seštejemo 674 ubitih, med katerimi je bilo justificiranih — na temelju obsodb vojaških sodišč — 77 (vse številke so nepopolne). Množično so ubijali Srbe tudi v sremskih vaseh po umiku srbske vojske; Paulovä navaja številko 128 ustreljenih (prav tam, I, str. 101). V zloglasno taborišče za bosenskohercegovske in sremske Srbe v Aradu so spravili 5500 ljudi, od katerih sta manj ko dve tretjini ostali živi po prvih 14 ali 16 mesecih vojne (Crna knjiga, str. 98). Poleg Srbov, ki so jih .V Bosni in Hercegovini in v Sremu postavili tako rekoč izven zakona v začetku vojne, je v istem času pustilo nekaj stotin galiških in bukovinskih Rusinov svoja življenja na vislicah in pred vojaškimi puškami. Tistim Rusinom namreč, ki so pripadali »ruski« stranki, tako imenovanim »moskalofilom«, niso, prav nič zaupali in so jih okrog 5700 spravili v aradskemu podobno taborišče v Thalerhofu južno od Gradca, blizu 1000 pa v Terezin na Češkem (prim, podatke v knjigi Voennye prestuplenija habsburgskoj monarhu 1914—1917 gg., ki obsega ponatis izjav preživelih preganjancev iz tridesetih let in je izšla 1964 v ZDA, Trumbull, Conn.). O tej vojaški strahovladi nad deli Srbov in Rusinov so se razširile po svetu —.kajpak neprecizne — vesti iz črno-rumene, a z njo okrvavljene habs­ burške monarhije. Neki njen vneti nasprotnik v ZDÀ je gotovo pokazal neko večjo mero domiselnosti, ko se jo je lotil na papirju razširjati še na druge nenemške in nemadžarske narode v Avstro-Orgski. Da bi bila ta razši­ ritev čim bolj učinkovita, je izbral obliko — »statistike« smrtnih žrtev avstro- ogrske vojaške justice; številke si je sam izmislil, a objavil jih je tako, kakor da bi jih bil prevzel iz uradne objave v nekem dunajskem listu. Kje je ta njegov izdelek najprej izšel, ne vem, prevzel pa ga je slovenski chicaški »Glas svobode« (št. 56 z dne 14. julija 1916) pod zaglavjem »,Avstrija'« takole: ».Neues Wiener Tagblatt' je nedavno tega prinesel, seveda z dovoljenjem vladnega cenzorja, statistiko umorjenih državljanov in iz nje je razvidno, da je bila Avstro-Ogrska v prvih štirinajstih mesecih pozorišče eksekucij 4373 ljudi. Te éksekucije so izvršili baje radi političnih prestopkov in so razvrščene sledeče: Slovani: nà Češkem 720 oseb obešenih ali ustreljenih; na Moravskem 346; v Bosni in Hercegovini 900; v Galiciji 486; v Bukovini 320; na Hrvaškem in v Slavoniji 513 in v slovenskih deželah 469. Italijani: 200 v Trstu, 90 v Istriji in 330 v Trentinu. Med temi, najbrž po nedolžnem umorjenimi, 4373 ljudmi — ni n i t i enega Nemca ali Ogra, kar dokazuje, da se Avstrija vojuje proti svojim lastnim ljudem.« Čeprav se je sestavljalec te »statistike« skril za dunajski dnevnik,, so ga v uredništvih drugih amerikanskih listov spregledali in mu niso nasedli. Saj so imeli vse do spomladi 1917, ko so ZDA stopile v vojno — najprej le zoper Nemčijo, šele decembra 1917 tudi proti Avstro-Ogrski — še dobre zveze s »staro domovino«; stalno so prebirali naše časnike, hkrati pa so j ih z razme­ rami v »starem kraju« seznanjale tudi pripovedi ameriških državljanov, ki so se še vračali v ZDA z obiska v domačih krajih. Tako je npr. newyoxskx »Glas naroda« šest tednov po navedeni objavi v »Glasu svobode« prinesel poročilo takšnega očividca, ki je na vsej črti obsojal vojni absolutizem im nemški pritisk v domovini, a ni mogel poročati ničesar, kar bi moglo podeliti neko verjetnost — upravičeno prezrti — »statistiki« smrtnih žrtev (št. 20t* z dne 30. avgusta 1916). Tudi ko je »Glas svobode« pol leta pozneje znova navedel — v okviru očitno iz nekega češkega lista prevzetega članka »Slovani in sužnji« — »po statistiki .Neues Wiener Tagblatta'« le obe številki »na smrt obsojenih« za 95 Češko in Moravsko ter je pri tem vse te obsojence oznacil kot »civiliste« in še pristavil, da »je bilo koncem meseca maja izvršenih 1200 umorov« (št. 97 z dne 5. decembra 1916), se drugi slovenski listi niso zmenili za takšno »statistiko«. Od zadnjega januarja 1917 dalje je »Glas naroda« prinašal obširnejše po­ ročilo Franka Drašlerja, ki se je »pred kratkim vrnil iz svoje rojstne domo­ vine« (št. 26 z dne 31. januarja 1917), o »Sloveniji v vojnem času«. Pisec je označil Franca Petriča kot »izvržek, ki j e . . . prodajal v Italijo avstrijske skrivnosti«, poročal o preganjanju Ivana Hribarja in Frana Ilešiča, pisal o »vojaški strahovladi« in o številnih aretacijah v začetku vojne, o smrtnih žrtvah pa je zapisal le: »Pravijo, da je bilo mnogo ustreljenih, a o tem ne vem ničesar, ker listi o takih rečeh ne poročajo« (št. 48 z dne 27. februarja 1917). Prav tako se drugi Usti niso zmenili za še hujšo »superštevilko,« ki jo je prinesel »Glas svobode« dne 23. novembra 1917 (št. 94) v naslovu uvodnika »80.000 obešenih« in z naslednjim začetnim stavkom: »Tukajšnje meščansko časopisje je prineslo pred par dnevi vest, da je Avstro-Ogrska za časa te vojne obesila 80.000 svojih podanikov, po večini uglednih in za svoj narod zaslužnih mož.« A štiri dni prej je »Glas naroda« (št. 272 z dne 19. novembra 1917), ki se je prilagajal vojni politiki ZDA, sprejel tisto prvo superštevilko, ki jo je bil 16 mesecev prej prevzel od nekod »Glas svobode«, in je podzaglavjem »Slo­ vanom vislice« objavil notico: ».Neues Wiener Tagblatt' je ob neki priliki zapisal: Tekom prvih 14 mesecev vojne je bilo v Avstro-Ogrski povešenih ali ustreljenih zaradi veleizdaje in drugih političnih prestopkov: na Češkem 720 oseb, na Moravskem 346, v Bosni in Hercegovini 900, v Galiciji 486, v Bukovini 320, na Hrvatskem in v Slavoniji 513, v slovenskih kronovinah 469. Vse te žrtve so bile slovanskega rodu. Italijanov je bilo ustreljenih v Trstu 200, v Istri 90, na južnem Tirolskem 330. Dunajski list pristavlja z nekakim ponosom: Med temi žrtvami ni bilo niti enega Nemca ali Madžara. — Koliko teh žrtev bo šele do konca vojne!« Ce bi bile te številke ostale v »Glasu naroda«, kakor so dotlej ostale v »Glasu svobode«, ne bi bilo treba po petdesetih letih o njih pri nas razprav­ ljati! A nekdo je nanje opozoril — dr. Dragotina Lončarja, ki,jim je s čudno nekritičnost j o nasedel. Ne da bi jih t>il ocenil kot zgodovinar in kot sodobnik, ki je o vojnem dogajanju v Avstro-Ogrski vedel tudi nekaj iz svojega, je vnesel številke o justificiranih v jugoslovanskih deželah, ki jih je navedel »Glas naroda« baje po »Neues Wiener Tagblattu«, kot drugim enakovreden podatek v svoj.spis »Politično življenje Slovencev« (str. 94), ki je izšel leta 1921. Ohranil je sugestivni pristavek »Glasa naroda«, češ da »dunajski časnik dostavlja, da ,med temi žrtvami ni bilo niti enega Nemca in Madjara'«. Dopisal pa je še nekaj komentarja, o katerem pravi, da ga je našel v »Glasu naroda«, a ki ga v tem listu ni najti: da je v Avstro-Ogrski »vsak državljan bil izda­ jalec, ako je javno kazal svojo nezadovoljnost z vladnimi odredbami!« Lončar je zanemaril le številke o justificiranih Cehih, Rusinih in Italijanih. Zgovorno je dejstvo, da niti leta 1921 niti pozneje do leta 1934 ni nihče pri nas prevzel te »statistike« jugoslovanskih smrtnih žrtev avstro-ogrske vo­ jaške justice, čeprav se je »opirala« na zatrjevano objavo v »dunajskem čas­ niku« in čeprav jo je krila avtoriteta Lončarja kot sodobnika in zgodovinarja! • Sodobniki so se pač predobro spominjali, da nad noben del Slovencev ni segla množično maščevalna vojaška justica; vsem je bilo znano — iz pisanja listov po vojni in iz objavljenih fotografij obešencev na vislicah — kako je resnična strahovlada besnela nad bosenskohercegovskimi in sremskimi Srbi, in vsem je bilo jasno, da število justificiranih Slovencev ne more biti niti od daleč tolikš­ no, kakor ga je »izkazovala« sumljiva Lončarjeva »statistika«. (Mimogrede naj omenim, da tudi o italijanskih justificirancih v Trstu in v Istri ni bilo niti med vojno niti po njej nič čuti, a Lončar je bil obe številki, ki sta se nanašali na Italijane v Trstu in v Istri, izpustil.) ' . .. Kdor pa bi se hotel spraviti nad Lončarjevo »statistiko«, bi bil moral hkrati ali naj poprej obračunati z — »Neues Wiener Tagblattom« kot »virom« in si ga zato poprej ogledati. A kako naj bi bil to storil, ko pa pri Lončarju ni bilo razvidno, kdaj naj bi bila tista »statistika« objavljena v »dunajskem 96 časniku« — vsekakor pred julijem 1921, ko je datiran uvod v sois »Politi™ življenje Slovencev«, toda negotovo, ali še v času vojne aH pa po p r e v r a t Lončar tudi ni navedel, kdaj jo je povzel -Glas naroda-. Vsako razčiščevale zadeve je bilo videti silno nehvaležna naloga' razčiščevanje ni > n ! Ä P% V"*! n Ì bÌla, V i d e t i p e r e č a s p r i č o dejstva, da se superštevilka w P f V S e l e^ t J5L n a j s t l e t p o i z i d u Lončarjevega spisa se j e S k a 4 6 9 »kot izdajalcev ubitih Slovencev« znova pojavila na malo opaženem mestu v st'r n ? T d r - / e k f o s 1 1 . a v a «udovca o .Slovencih neS]19H« S i b ^ r 934 £пЛ' .ÌpsA? Se m SWiCal - n0ben V* ZnOVa pa ̂ - - 3& modgo?ea od aS na?i . к Ј е Г ^ M " *«"»*«•* Z r a z c i s c S m ^ a j " S * b S S ^ S .,vo5°d i m ' ^ a j e i z v e d e n a razčlemba obeh »vrst« številk slovenskih iustifi cirancev med prvo svetovno vojno zadevo v bistvu razčistila Pokazala Vfrfä ivsTro^rStrìlka<<-f69 n a S t a l a k o t d e l fabricirane S f s ke k 0 o b J a v a nekih števUk S ficirancev p r S aAHSa"hi м Л l z k l j u 6 e n a ; A kmalu sem se dokopal do trdega pre­ d i ' d a b l b l l° s l e h e m o nadaljnje iskanje v »Tagblattu« zaDravlianiP Sike ?6°9 Pva»G^u S S Ä " n a Ì d b i a p r v T , S l 0 V e n s k e g a i S e J « S P S S S 2 ! viiKe 4t>9 v »Glasu svobode« spravila na sled. odkod se ie sumliiva avilira vzela (namreč iz izdelka nekega domnevno češkega propagaste) s i rS očitno m bilo več treba vračati k dunajskemu listu. Kljub? temu n a s è m v £ ? Ä ^ T 1 a S Ì S t e n t a F r a n C e t a R o z m a n a za prijateljsko u s K dl m S š £ M «T- b £ f r e n a D u n a j u Pomladi 1969 namesto mene precedi dniSo Sg^^*™**"' Zahval^em se »» ™ trud, kinoi Ä Ä Dužan Kermavner 1 Na nekem mestu najdemo Se prlstavek: >-a broj interniranih bio je daleko veći!« Zgodovinski časopis nn IZ GERMANIZACIJSKIH PRIZADEVANJ NA KOROŠKEM MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA Med prizadevanja osrednje koroške protislovenske organizacije po letu 1920, Koroške domovinske zveze (Kärntner Heimatbund) spada tudi namera po naselitvi nemškega, predvsem rajhovskega elementa na območje južne Koroške, da bi se tudi s tem oslabila odporna moč koroškega slovenstva in hkrati s tem krepilo tamkajšnje nacionalno nemštvo. Prvi nemški koloniza­ cijski poskusi so znani že iz časa pred in med prvo svetovno vojno, dokončno pa so se razmahnili po tem času. Zanimivo je, da je še pred letom 1918 delo­ val v okviru nemškega narodnega sveta (Deutscher Volksrat) poseben nase­ litveni odbor, ki mu je še pred razpadom monarhije sledila v okviru iste organizacije nova »posredovalnica za zemljišča« z nalogo, preprečevati pre­ hajanje posesti padlih Korošcev v slovenske roke (prim. Freie Stimmen, 8. VI. 1930, 131). Na to »posredovalnico« se je v prihodnjih letih očitno naslonil tudi Kärntner Heimatbund. Dostopna dokumentacija (zapisek se naslanja predvsem na sočasni koroški tisk) kaže, da se je misel o tujerodni nemški kolonizaciji na območju južne Koroške znova pojavila v javnosti konec leta 1924. Predvsem pa se je v prihodnjih letih tesno povezala s prizadevanji za uveljavitev kulturne avto­ nomije za slovensko manjšino. Ne preseneča, da je Kärntner Heimatbund od začetka nasprotoval taki ureditvi manjšinskega vprašanja v deželi, ter da se pojavijo prve javne in otipljive napovedi izpodrivanja slovenskega življa, vzporedno z uveljavljanjem tako imenovane »vindišarske teorije«, prav ob nakazanih prizadevanjih za ureditev slovenskega vprašanja. V podkrepitev naj služi slovensko opozorilo tiska te organizacije, ki je za 1. marec 1927 napovedal ustanovitev posebne -posredovalnice za zemljiščni promet« v Ve- likovcu, o nalogah posredovalnice pa opozoril, da hoče posredovalnica »odslej imeti posebno pažnjo na posestne spremembe na Sp. Koroškem«. In še: »Pri­ čakovati je, da se bodo kmetski krogi posluževali te poslovalnice, ker je .koro­ ška posredovalnica' vsled svojih zvez v stanu, da ugodno vpliva na ureditev pravega razumevanja med ponudbami in povpraševanji« (Koroška domovina — Kärntner Heimat, 11. HI. 1927, 7). Istemu namenu je služil tudi odkup 800 oralov velikega Seifritzovega posestva v Miklavčevem, ki je po posredovanju Kärntner Heimatbunda prišlo jeseni 1929 v roke dr. Hansa Steinacherja Freie Stimmen (10. VII. 1930, 183) so ob tem posebej podčrtale, da bo s tem Miklavcevo tudi v prihodnosti »močan okop nemštva« in kot tako izpolnilo svojo kulturno misijo »na jezikovno mešanem območju sodnih okrajev Dobrla ves in Železna Kapla«. Pri nakazani kolonizacijski dejavnosti, ki se je deloma raztegnila tudi na severni del Koroške, se je Kärntner Heimatbund povezal z vrsto podobnih organizacij na območju nemškega rajha, med njimi z znano organizacijo namenjeno nemštvu v tujini, z VDA (Verein, od leta 1933 Volksbund für das Deutschum im Ausland) in z organizacijo Deutsch — österreichisches Volks­ bund. O prizadevnosti zadnje organizacije so poročale že v času upada kolo­ nizacijske dejavnosti Freie Stimmen 25. XI. 1935, da so v okviru te zveze pred dvema dnevoma razpravljali izvedenci iz Dunaja, Münchna in Berlina o »na­ selitvenem načrtu« za ozemlje nekdanje cone A koroškega plebiscitnega ob­ močja. Zanimivo je, da je bil načrt izdelan v Münchnu, cilj načrta pa je bil »v interesu ohranitve nemštva na slovenskem ozemlju Koroške podpirati nemške kmete«. O širini naselitvene akcije priča dejstvo, da se je s pomočjo Kärntner Heimatbunda naselilo do marca 1930 na Koroško 76 naseljencev na 2861 oralov zemlje (od tega dve tretjini na območju južne Koroške). Med njimi je 71 naseljencev dobilo poljedelski obrat z odkupom, 4 z najemnimi pogod­ bami, eden pa se je naselil na trgovski obrat (Kärntner Tagblatt, 23. III . 1930, 68). Leta 1930 je prišlo s posredovanjem Kärntner Heimatdiensta v deželo* 33 rajhovskih naseljencev. Med njimi so trije dobili posest na štajerski strani koroško-štajerske deželne meje; skupno so do tega časa imeli naseljenci v rokah 4811 oralov zemlje (od te površine je bilo 4418 oralov gozda). Med 98 naseljenci je bilo do februarja 1931 100 samostojnih kmetov, že omenjeni štirje najemniki ! lastnika hišnih poslopij (vü) ter trije trgovci V œlot °e bilo po poročilih koroškega tiska na območju južnega dela Koroške do te ja ir S T e T C a i q 4 i n % S f ; e £ s k i h . d r u ž i n ? k r o g l o 300 družinskimi člani (Freie Stimmen, ? ч " п « Д l ' i - \ N a s e l i e ? c e m « leta 1930 se je v prihodnjem letu pridružilo f^Z % k o o m s t o v > o d tega 12 tistim na območju »jezikovno mešanega« dela dežele. V celoti so nase jenci 1931. leta pridobili v last 18 kmetij, 5 kmetij pa od t e s a Z 1 7 l L Z Ä S k U H P + n a P r r Š i n a P a l j e n e P r e s t i je znašala 474 ha! SÄl^SefSSbÄ^I^lÄ^^ Cel0tna k u p n a VSOta 9 6 3 - ° 0 0 š i J * „ „ f s l r 3 e n J e m rajhovske kolonizacije se je tudi spremenila dotedanja Heimat- bundova zemljiška posredovalnica, ki je nastopala kot družba z ome?eno zavezo, v poseben »Koroški zemljiški u r a d . (Kärntner Bodenstelle), S ga 1 а п П ° ^ ц 3 е o b , K a r n t n e r Heimatbundu nadzorovalo tudi posebno združenle ^ е Г ^ г Р н П Л 1 Ј е ? С е У n a K o r o ! k r R e i n i g u n g der ReichsdeutschenTand! tTko L f h 1 ? J H T J 3 P a - S f J - e . t u d i Pr i teg^tev drugih organizacij, da bi se £ k 0 f ah?e f.°tedanje izkušnje v korist kupcem, prodajalcem in »tudi de- men R VÎT ' î S î f « « Г а 5 ж J-e b Ü n a Vfj0 t a d i d o m a « m Nemcem (Freie Stim- w l i A I- ' 1 5 5 > - , Z a n i m i v o je, da se je letnih občnih zborov zveze ra j- hovskih naseljencev poleg zastopnikov Kärntner Heimatbunda udeleževal tudi Z ^ t Wo^UJ-h V £ e l 0 V C U ' ° b n J e m pa tudi predstavniki ostalih nemškonacio- nalnih koroških društev (društvo koroških nemških rojakov, Die Kärntner Landsmannschaft), predsednik koroškega kulturnega sveta, osrednjega dežel- fn g r f a ™ ? P ^ , a r S k e g * a u r g a n a ' M j e m e d d r u g i m gospodarsko podpiral naseljence, m drugi. Ob splošnih gospodarskih vprašanjih so na občnih zborih razprav­ ljali tudi o nalogah nemških kolonistov, pobornikov nemštva na južnem koro­ škem prostoru. Ilustrativen je za täko usmerjenost nemških kolonistov govor poslevodecega tajnika Kärntner Heimatbunda Aloisa Maier-Kaibitscha na ™ne*m-,f ° m l e t a 1 9 3 1 > . k o j e opozoril nemške priseljence na njihovo nalogo -nemških pionirjev na južni meji velike nemške domovine« (Freie Stimmen, i l . i l . 1931, 34), s tem pa tudi očitno (med drugim) postavil nemško narod­ nostno zavest priseljencev nad domače, koroško nemštvo. Vse kaže, da je doživelo nemško naseljevanje na Koroško upad (ali celo prenehanje po letu 1933 Vzrok temu je očitno iskati v poskusih režima po ureditvi položaja slovenske manjšine, pa tudi v nesoglasju režima z narašča­ jočo agresivnostjo nacizma v sosednji Nemčiji in doma. Med zagovorniki nacizma so bih seveda tudi rajhovski naseljenci. Poučen primer t a L e a na- R ^ ° ? 5 П 1 е 2 е п е с а naseljenca je bil nekdanji rajhovski oficir Helmut v. Reinsdorf iz Repelj pri Phberku, aktivni udeleženec nacističnega puča leta i a i h f L ^ 0 ™ * r ( F r e Ì , e - S t i n l m e n > 10- x - 1934). Od avstrijskih krogov, ki naj bi nasprotovali nemški kolonizaciji na Koroškem, dostopna dokumentacija ! * 0 ^ 7 0 а „ е а ш о 1 е , n a legitimistično društvo -Alt Österreich« (Freie Stimmen, t „••• ,\xDoločeno opozicijo pa je naselitvena akcija imela tudi med koroškimi krščanskimi socialci, vendar v ozadju tega nasprotovanja ni bilo načelno oporekanje dotoku tujega, nemškega elementa, ampak dejstvo, da si je Kärntner Heimatdienst prizadeval pritegniti na Koroško tudi (ali pa pred­ vsem) rajhovske protestante; sicer pa so koroški krščanski socialci pozdrav- T a Ì i n a f S A 6 1 а а Ј , ћ ° Д к е 1 а k a to"äkega elementa na Koroško (Kärntner Tagblatt, 23. III . 1930, 68). Po podatku iz leta 1930 je bilo med takratnimi naseljenci nad polovico protestantov (prav tam). Tone Zorn 99 I N M E M O R I A M LUDVIK MODEST GOLIA Zjutraj 16. decembra 1969 so našH mrtvega v njegovem naslonjaču, kjer je imel navado zbirati moči ob srčnih slabostih, Ludvika Modesta Golia. Tako se je tiho poslovil iz vrst raziskovalcev slovenske zgodovine mož, ki je bil željan, da še marsikaj razišče in pomaga odstranjati občutene neznanke v našem zgodovinopisju- Njegov lepi pogreb je pokazal, da je imel med zgodo­ vinarji mnogo prijateljev, ki so znali ceniti njegovo strokovno prizadevnost in ki se»obžalovali, da obilo načrtov, ki si jih je zastavil, ni mogel do kraja izvesti. Modest Golia — tako se je redno podpisoval — se je rodil kot Ljubljančan Ä . l z . k ^ t e F e ^ ^ 2 v e Č to«*«»*«!«*. Pesnik Pavel Golia mu * M S , o ^ ° k o , - m 5 0 d e s t . >e r a d »menjal, da njegov rod izvira iz veje tolminskih Š Z 3 K V H * g a J e ^ 1 0 Ž e Z ^ 3 ^ 3 * " * n a l a domača zgodovin™ Tudi ? 3 ? Ј £ d o Y z e î e n z a v s e . n o v o m izredno, malokdaj pa zadovoljen z obsto- ječim Po maturi v domačem mestu se je odločil za vstop v križarski red ~ н ?ll č' ^Г ! ° ^ 1 * 1 K 1. n a s «ОЈШ glagoljaštvo. Všeč mu je bilo, da je red svoje kandidate redno pošiljal študirat na zunanje univerze, da si га^аВДо f a f f i o o h ^ Л % £ 0 1 ? P r i Š e l + V l n n s b ™ < * ta se vrml na domačo S s k o ^ T i o i ? ° » « e t k u druge svetovne vojne. Doma je sprejel ordinacijo 7. ju­ nija 1941 in naslednje leto diplomiral. Takrat se je povezal s prof. Lukmanom m prevzel nalogo da razišče ideologijo škofa Karla Herbersteina. V b r i ^ e T S ? ^ ™ J e d o g n a > , d a Herberstein ni bil gojenec rimskega Germanika, < ^ 1 , 0 Л а п О п ° 5 ( n p r - t u d i F r - K i d r i č ) P° o b J a v * ünen germanikarjev ™ = ? . e n k o v l č У IMK 1898, 71). Takrat je Modesta Golia prevzel opoj iskanji po arhivih, opoj, ki m popustu prav do njegove smrti. ™ Čl^tn° j L m ï ï a l d e l . ° v d o m a c i h arhivih ustaviti, ker je jeseni 1942 šel za kaplana v Metliko m je tam ostal do maja 1945, nazadnje kot župni upra- rt-Si m P ° o b l a ä e en i oskrbnik treh grškokatoliških župnij. Zavzeto se je raz- gledoval po Beh krajini m njeni zgodovinski pogojenosti. Iz tedanjih njegovih zapisov je pozneje nastal članek Slovenica v spisih metliškega čevliarskeea ceha (ZÇ V, 1951 214-222). Odločno se je pridružil o s v o b o A u f i S v Ljubljano vrnil v partizanskem kroju in ga še dolgo ni odložil. Ze v Metliki n L Ä 2 V a L V ^ 0 d S e k , U , ? a P r o s v e t o P r f SNOS, v Ljubljani pa v komisiji za Ж Г ^ Ј ,Š o°,de na taütumo-zgodovtasWh predmetih Slovenije. Prepotoval je dobršen del Slovenije m ta pota raztegnil prek mej, ko je od 1. oktobra 1945 prevzel odgovorno delo pri Federalnem zbirnem centm. Iz tega la?a je t r a j - nega spomina vredna zasluga, da je rešil pred vevškimi stopami registraturo bivše banovinske uprave. Kakšen vpogled j e imel Golia v s t a n j e n a l ü l a r n i v o l k ^ f t ^ e o g O V ^ о ^ J Z C k \ ( 1 9 4 7 ) ' 1 5 5 - m ° d ustanovitve S ä Ä t e S društva 9 nov. 1946 do začetka leta 1948 je bil tudi društveni tajnik in o tem A S E A * ^ I I I _ ^ T ? j e , b i l Č a S n j e g 0 v e n a ' b o 1 * P o ž r ^ v ^ e ^ v n S aktivnosti, ko ni prav nič varčeval s svojimi silami. Razid Federalnega zbirnega centra je Goliu 1947 odprl v ra ta v ODAS prehodmku Arhiva Slovenije. Tudi tu je rad prevzemal delo na terenu in opisal' arhive na Tolminskem (gl. poročilo: Arhivske zbirke v tolminskem okraju Arhivist 1951, 34 ss). Po smrti mestnega arhivarja VI. Fabijančiča se je Golia za dve leti zaposlil pri Mestnem arhivu v Ljubljani. Ta čas je izdelal članek 101 Obrtniško življenje v preteklosti, objavljen v Celjskem zborniku 1951 (35—53), ni pa bil dobro sprejet, ker je podatke prenagleno generaliziral in izsledkov ni dovolj kritično vnašal v dotedanja trdna dognanja. Toliko več priznanja pa je žel za bibliofilsko izdajo Moskovskih zapiskov Sigismunda Herbersteina, ki je izšla v Ljubljani (DZS 1951). Poleg prevoda je Golia pripravil uvod, biblio­ grafijo ter bogato dokumentacijo v opombah in prilogah. Štejemo jo za naj­ boljši Golijev opus. Med tem je Golia zapustil arhivarsko delo in 1. avg. 1952 odšel za kaplana v Dobrepolje. Od tod se je oglasil v ZC VII—VIII (1952—53) s člankom Razvoj cestnega omrežja na Kranjskem in Primorskem v 16. in 17. stoletju (612—618); ta »arhivalna študija« je zbudila pozornost zaradi izvirne metode in izsledkov. Da je bil bliže arhivom, je 1954—58 prevzel službo v Šentvidu nad Ljubljano. Prosti čas je izkoristil za načrtno izpisovanje arhivalij in z njimi podprl delo v več inštitutih. Pripravljal je še novo izdajo Celjske kronike, ki pa je ostala v rokopisu. Da si pridobi več miru, je prevzel za eno leto upravo župnije Sava pri Litiji, 1959 pa ponujeno upraviteljstvo na Rudniku pri Ljubljani. Ze več let občutena bolezen se mu je tu pogosteje ponavljala, tako da je moral 1967 službo izpreči in se naseliti v mestu. Stanovitno je raziskoval še naprej arhive in snoval nove obravnave. Trikrat se je z njimi oglasil v Novi poti: 1963 Pri­ morska duhovščina v borbi za slovenščino (286—289), 1964 Cerkveni opravilniki (460—476) in 1965 Spor med Tomažem Hrenom in Ursinom Bertisom (109—122). Zlasti zadnji spis je obravnaval doslej neznane strani domače zgodovine. Kdor pozna samo tiskano Golijevo delo, ne more vedeti za njegovo veliko prizadevanje, da bi objavil dokumentirano biografijo škofa Karla Herber­ steina. Zamislil si jo je kot disertacijo na teološki fakulteti, pa je načrt opustil, ko ga je pot zanesla v Belo krajino in nato v organizacijsko delo. Kljub temu je 1946 končal svoj rokopis (v ciklostilu) in mu dal naslov Škof Karel Her­ berstein, prispevki k problematiki jožefinizma na Slovenskem (250 strani zgo­ ščenega besedila). Delo ima bogato novo dokumentacijo, ki je vredna, da bi jo poznali. Ko je 1947 diplomiral še na filozofski fakulteti, je svojo obravnavo predložil kot osnutek za disertacijo. Da bi jo sprejeli, bi bil moral spis pre­ delati v smislu obče zgodovinske problematike in sinteze bolje utemeljiti. Do tega se Golia ni dokopal in tako je ostalo le pri »prispevkih«. V javnost je prišlo le dvoje drobcev. Prvega je objavil Golia sam z naslovom Herberstei- novi kanonikati (GMDS XXIV, 1943, 90—93), drugega pa F. K. Lukman: Ali je škof Karel Janez Herberstein študiral v Rimu? (prav tam, 93—94). Golia je preveč ljubil novosti, za dognanja drugih avtorjev pa ni imel ne dovolj po­ zornega očesa ne volje, da jih organsko poveže s svojimi pogledi. Tako mu je Slavistična revija (XI, ,1958, 130—141) natisnila poročilo: Slovenica v ljub­ ljanskem škofijskem arhivu, M. Rupel pa mu je moral prav tam (236/7) razbiti iluzijo, da so ta besedila resnična novost. Prav dobro pa se je spet izkazal s svojimi peterimi članki v SBL II (10. zv.), kjer je obdelal biografije: Skerbinc Pashal-Andrej (327/8), Skolla Oton (333/4), Snoj Benigen-Franc (401), Sprug Oton-Matija (427/8), Staudacher Ignacij-Janez (453). Nekaj njegovih prispevkov še čaka na objavo. Po več mesecev je Golia na Dunaju pozorno preučeval arhiv nemškega viteškega reda, da bi solidneje kakor E. G. Pettenegg (Die Urkunden des Deutsch-Ordens-Centralarchives zu Wien, 1, 1887) obdelal po­ membne dokumente zlasti za zgodovino Bele krajine. Ni mu bilo dano, da bi uresničil ta načrt, ki mu je bil zelo pri srcu. Ludvik Modest Golia je bil na glasu kot uvideven, dober in vztrajno delaven mož. Z neomahljivo voljo je zbiral doslej premalo znane dokumente za našo zgodovino. Priznati mu je treba to, čemur pravimo laudanda voluntas, pa tudi njegovo opravljeno delo mu zagotavlja lep spomin v zgodovinski stroki. Макз Miklavčlč 102 JORJO TADIC (1899—1969) t i Y/l' 4 S m o p o z n a l i akademika in rednega profesorja beograjske filozofske fakultete dr. Јогја Tadića in z njim sodelovali, je močno pretresla novica o njegovi nenadni smrti. Navidez polnemu življenjske sile, sredi načrtov in dela se je 4. oktobra 1969 pretrgala nit njegovega življenja. Jugoslovanska zgodo­ vinska znanost je izgubila uglednega in odličnega strokovnjaka. Za njim je ostala med jugoslovanskimi zgodovinarji boleča praznina. Predstavim naj ga z nekaterimi suhoparnimi biografskimi podatki. Rodil se je v Starem Gradu na Hvaru 5. junija 1899. Klasično gimnazijo je obiskoval v Zadru in Splitu. Zgodovino je študiral na univerzah v Zagrebu (1917—19) Pragi (1919—20), Leipzigu in Berlinu (1920—21) ter Beogradu. Tu je tudi di­ plomiral 1922. leta. Takoj po diplomi je bil nastavljen za suplenta na pomorski akademiji v Kotoru. V jeseni 1923 pa imenovan za suplenta na trgovski aka­ demiji v Dubrovniku, kasneje prestavljen za profesorja na pomorsko-trgovsko akademijo v Dubrovniku. Prav službovanje v Dubrovniku je odločilo njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Ves prosti čas je posvetu raziskovanju in zbiranju gradiva v Dubrovniškem arhivu, ki je kmalu obrodilo prve sadove. Novembra 1929 je na filozofski fakulteti v Beogradu obranil doktorsko disertacijo z na­ slovom - Š p a n i j a i D u b r o v n i k u X V I v e k u « . Ze s to disertacijo je nakazal smer svojega bodočega znanstvenega delovanja. Dubrovniškemu arhivu m delu v njem je ostal zvest do smrti. Sledila je specializacija v Parizu kjer se je izpopolnjeval na Sorboni. Obiskoval je predavanja in specialne kurze na Ecole des Chartes in École des Hautes Études. Po povratku leta 1935 se je odločil za univerzitetno kariero. Izbran je bil za docenta za občo zgodo­ vino novega veka na filozofski fakulteti v Zagrebu. Zaradi političnih razmer je bil leta 1938 prestavljen v Beograd in nastavljen kot višji svetnik v mini­ strstvu prosvete. Tik pred vojno je bil imenovan za docenta na katedri za zgodovino jugoslovanske književnosti na filozofski fakulteti v Beogradu. Med vojno je bil odpuščen iz državne službe, zato se je umaknil v Dubrovnik in i U V o s v o b o d l t v i Jeseni 1945 je prevzel docentsko mesto na filozofski fa­ kulteti v Beogradu na katedri za občo zgodovino novega veka, kjer je bil redni profesor od 1951 dalje do nekaj dni pred smrtjo, ko je stopil v pokoj Na podlagi pomembnih znanstvenih dosežkov je bil leta 1940 izbran za dopis­ nega elana Srpske akademije nauka i umjetnosti, leta 1960 pa za njenega red­ nega ciana. Na akademiji je zavzemal več pomembnih funkcij. Bil je sekretar Odeljenja društvenih nauka in član predsedstva SANU. Pomembno vlogo je odigral kot direktor Istorijskog instituta v Beogradu. Izvedel je njegovo reor­ ganizacijo in za sodelavce pritegnil predvsem mlade obetajoče kadre. J. Tadić je zavzemal eno najvidnejših mest med jugoslovanskimi zgodo­ vinarji. Mnogo svojih organizacijskih sposobnosti in izkušenj je posvetil orga­ nizaciji jugoslovanskih zgodovinarjev. Bil je izbran za predsednika Saveza istorijskih društava SFRJ in te posle opravljal več let v splošno zadovoljstvo V času njegovega predsednikovanja je bil Savez aktiven na vseh področjih Zelo si je prizadeval razširiti mednarodne stike in jugoslovanske zgodovinarje povezati z zunanjim svetom. To delo je s posebno zavzetostjo nadaljeval, ko je postal 1962. leta predsednik Nacionalnega komiteja za. istorijske nauke Na tem mestu je ostal do svoje smrti. Danes lahko ocenjujemo, kako pomembno delo je opravil kot predsednik Nacionalnega komiteja. V veliki meri lahko prav njemu pripisujemo zaslugo da se je jugoslovanska zgodovinska znanost uveljavila v mednarodnih krogih in uživa takšen ugled v mednarodnih organizacijah. Bil je pobudnik in orga­ nizator stikov in sodelovanja med jugoslovanskimi in inozemskimi zgodovin­ skimi institucijami in nacionalnimi komiteji. Delegacije jugoslovanskih zgodo­ vinarjev na teh sestankih je običajno vodil prof. Tadić. Pomembno delo, tudi po zaslugi Jorja Tadića, je bilo opravljeno na štirih sestankih z italijanskimi zgodovinarji, ki so se začeli leta 1960. Na teh sestankih sta italijanska in jugo­ slovanska delegacija razpravljali o usklajevanju zgodovinskih dogodkov in n j l . ° v i ° b d e l a v i v zgodovinskih učbenikih obeh dežel. Podobni sestanki so se vršili tudi z zgodovinarji ZR Nemčije. Na njegovo pobudo je bila sklicana 103 îtalijansko-jugoslovanska komisija, ki naj bi pripravila vse potrebno, za skupno izdajanje publikacij zgodovinskih virov. Posebej si je J. Tadié prizadeval na­ vezati čim tesnejše in plodne stike z zgodovinarji in zgodovinskimi institucijami vzhodnoevropskih, predvsem slovanskih držav. Prišlo je do sestankov s sov­ jetskimi, poljskimi in romunskimi zgodovinarji, začelo pa se je tudi plodno sodelovanje z bolgarskimi zgodovinarji. Zaradi spremenjene politične situacije so nekatere tozadevne akcije zašle žal v slepo ulico. Na te sestanke je pritegnil strokovnjake zgodovinarje iz vse Jugoslavije. Prizadeval si je, da bi bili jugoslovanski zgodovinarji na vseh povojnih mednarodnih kongresih (Rim, Stockholm, Dunaj) čimbolj častno in kvaUtetno zastopani. Posebno priznanje je doživel in s tem tudi vsa naša jugoslovanska zgodovinska znanost, ko je bil avgusta 1965 pred začetkom mednarodnega kongresa na Dunaju na plenarnem kongresu CISH (Comité international des sciences historiques) izbran za člana biroja CISH. Na ta način je dobila Jugo­ slavija prvič svojega predstavnika v tem najvišjem mednarodnem telesu zgo­ dovinarjev. J. Tadič se je kot redko kateri od jugoslovanskih zgodovinarjev uveljavil v mednarodni areni. Sam je namreč pogosto aktivno sodeloval na mednarodnih kongresih, simpozijih, posvetovanjih. V svojih referatih je skušal opozoriti mednarodno zgodovinsko javnost na izreden pomen dubrovniškega arhiva za raziskave problematike širšega Mediteranskega prostora. V teh referatih — nekateri so bili kasneje objavljeni — se kaže njegova izredna širina in smisel za sintezo določene problematike. Posebno pomembno je njegovo sodelovanje v mednarodni komisiji za pomorsko zgodovino. Med zadnjim se je udeležil mednarodnega kongresa za pomorsko zgodovino v Bariju septembra 1969. . , . J V T a d i ć i e u ž i v a l gtes odličnega pedagoga. Pri študentih in kolegih je bil priljubljen. Njegovi nekdanji učenci, kasneje asistenti, docenti in profesorji na raznih jugoslovanskih univerzah so se radi zatekali k njemu po nasvete ter mu poročali o svojem delu in načrtih. Za vsakogar in v vsakem času je našel prijazno, spodbudno, lahko bi rekli očetovsko besedo. J. Tadič si je pridobil neminljive zasluge tudi pri vzgoji novih znanstvenih kadrov. V času njegovega delovanja na filozofski fakulteti v Beogradu je skupaj s prof. dr. M. Diničem organiziral posebno arhivsko šolo, ki jo danes poznamo pod ime­ nom Dmič-Tadičeva šola. Obetajoče študente sta oba profesorja pošiljala v počitnicah na arhivsko prakso v dubrovniški arhiv. Vpeljevala sta jih v skriv­ nosti zgodovinskega znanstvenega dela. Najboljše sta potem izbrala za asistente in vzgajala naprej. Iz nič sta pravzaprav ustvarila znanstveni kader medievi- stov, ki je danes v ponos beograjski filozofski fakulteti in drugim beograjskim zgodovinskim institucijam. Mnogi njuni učenci delujejo tudi na nekaterih dru­ gih jugoslovanskih univerzah (Sarajevo, Priština, Novi Sad) kot profesorji in dopanti. -sf Za Tadičevo znanstveno delovanje je bilo usodno njegovo službovanje v Dubrovniku. Imel je možnost, da sistematsko proučuje arhivsko bogastvo du­ brovniškega arhiva. On od vsega začetka ni hlastal za temami in iz arhivskih fondov izbiral posamezne fascikle ali dokumente. Na podlagi slučajno najdenih ali karakterističnih dokumentov bi lahko obdelal nekatera vprašanja dubrov- niške zgodovine. Ne, Tadiču se ni nestrpno mudilo, da piše; stremel je za tem, da pregleda in prečita dubrovniški arhiv v celoti. Citai je arhivsko knjigo za knjigo, akt za aktom in izpisoval dragoceno gradivo. Lahko danes trdimo, da je bil eden najboljših poznavalcev dubrovniškega arhiva. J. Tadič je bil eden tistih zgodovinarjev, ki je v dubrovniškem arhivu videl bogato zakladnico podatkov za razreševanje problemov socialne, ekonomske in kulturne zgodo­ vine. Brez omahovanja se je pridružil najnovejšim evropskim smerem in me­ todam pri proučevanju ekonomske zgodovine. Ze iz prvih več ali manj popularnih člankov je razvidna smer njegovega poznejšega znanstvenega delovanja. V svoji disertaciji » Š p a n i j a i D u ­ b r o v n i k u X V I v e k u « (SANTI, Beograd 1932, str. 161) je opozoril na pomen Dubrovnika v širšem Mediteranskem prostoru, na njegovo politično vlogo med tedanjima velesilama Turčijo in Španijo. V tem delu je načel tudi pomorsko trgovski položaj Dubrovnika in nekatera vprašanja njegove pomor- 104 ske trgovine. Ta problematika je ostala v ospredju Tadićevega znanstvenega dela. Tudi časovni okvir Tadićevega interesa je bil nakazan v disertaciji. Omejeval se je na XV. in XVI. stoletje. J. Tadić ni zanemaril zelo pomembnega področja v zgodovinopisju, to je izdajanje arhivskega gradiva. Plod njegovega sistematičnega, načrtnega in na­ tančnega dela so tri zbirke virov. Prva zbirka nosi naslov » - P i s m a i u p u t - s t v a ; d u b r o v a č k e r e p u b l i k e « (SANU, knj. I, Beograd 1935). V tej prvi knjigi je J. Tadić objavil vso uradno korespondenco dubrovniške republike od leta 1359 (od tedaj je ohranjena v posebni seriji »Lettere et commissioni di Levante« oziroma »... di Ponente«) do leta 1380. Ta skupina dokumentov je izredno važna za preučevanje politične zgodovine. Naslednji dve zbirki imata drugačen značaj. V njih je zbral gradivo z vidika neke določene problematike. Pripravljalno delo je terjalo od avtorja ogromno dela in potrpljenja, kajti gradivo je bilo razmetano v različnih serijah dubrovniškega arhiva. Najprej je izdal arhivsko gradivo za Beograd od 1521. do 1571. leta ( D u b r o v a č k a a r h i v s k a g r a d j a o B e o g r a d u , Gra- dja za istoriju Beograda, knj. I, Beograd 1950). Ta zbirka virov je pripomogla k osvetlitvi organizacije dubrovniške trgovine v Beogradu, njenega karakterja, obsega in pomena.. Istočasno je prišla do izraza vloga beograjskega trga v širšem podonavskem področju. Na originalen način je objavil obsežne spiske dolžnikov in upnikov iz serije Debita notariae v posebnem delu knjige, ki ima naslov: »Zaduženja dubrovačkih trgovaca iz Beograda u Dubrovniku«. Prav na osnovi objavljenega gradiva v tej knjigi je nastala zanimiva in izčrpna razprava Radovana Samardžića z naslovom »-Dubrovčani u Beogradu« (Godiš­ njak Muzeja grada Beograda, knj. II, 1955, str. 47—94). t Na področje kulturne zgodovine posega poslednja zbirka virov, ki jo je izdal J. Tadić. V njej je zbrano gradivo za dubrovniško slikarsko šolo (»G r a - d j a o s l i k a r s k o j š k o l i u D u b r o v n i k u « , SANU — Istorijski insti­ tut, knj. I, 1284—1499, Beograd 1952, str. 359; knj. II, 1500—1601, Beograd 1953, str. 284). Tudi ta izdaja virov je pripomogla Vojislavu Djuriću, da je napisal obsežno študijo »Dubrovačka slikarska škola« (SANU, Pos. izd. CCCLXIII Beograd 1963). Nekaj študij in referatov je posvetil dubrovniškemu arhivu. Predvsem je opozoril na vrednost gradiva za ekonomsko zgodovino. ( L e s a r h i v e s é c o ­ n o m i q u e s d e R a g u s e « , Annales ESC, No 6, nov. dec. 1961, Paris, str. 1158—1175; » L e s a r h i v e s d u D u b r o v n i k - R a g u s e c o m m e s o u r c e p o u r l ' h i s t o i r e g é n é r a l e d e s p r i x « , Résumés des communications — XI. mednarodni kongres zgodovinarjev v.Stockholmu.) Dubrovniško pomorstvo in pomorsko trgovino je J. Tadić obdelal v več razpravah. 2e s člankom » P r i l o z i i s t o r i j i d u b r o v a č k o g p o m o r ­ s t v a « (Jadranska straža, god. VII, SpUt 1929) je načel nekaj zanimivih vpra­ šanj. Sledil je pregled pomorske trgovine Dubrovnika proti koncu XV. stoletja ( » P o m o r s k a t r g o v i n a D u b r o v n i k a s v r š e t k o m s r e d n j e g v e ­ k a « , Glasnik dubrovačkog učenog društva Sv. Vlaho, knj. I, Dubrovnik 1929, str. 117). Sprememba politične oblasti nad Dubrovnikom leta 1358 je preusme­ rila dubrovniško pomorsko trgovino. Po odhodu Benečanov se Dubrovnik vse bolj in bolj povezuje z Južno Italijo. Zelo podroben in celovit prikaz dubrovni­ škega pomorstva je podal v razpravi » O r g a n i z a c i j a d u b r o v a č k o g p o m o r s t v a u X V I v e k u « (Istorijski časopis, knj . I, Beograd 1948, str. 54—!№)• To je prvi poskus pri nas, da se na osnovi arhivskega gradiva prikaze v celoti neko večje obdobje naše pomorske trgovine in z vseh strani osvetli ena najpomembnejših vej gospodarstva starega Dubrovnika. Tadić je v tej razpravi obdelal delovanje dubrovniških ladjedelnic, tipe, nosilnost in vrednost dubrov- niških ladij, posadko na ladjah in pomorske trgovske zveze. Zelo koristne so priložene tabele, iz katerih so razvidne cene ladij, plače posadke, višina voza­ rine. Zlati_yek dubrovniške mornarice je tako dobil svojo monografijo. Deloma izpopolnjen'in razširjen na XVII. stoletje j e izšel pregled dubrovniškega po­ morstva v zborniku, ki so ga izdali v Dubrovniku ob stoletnici pomorske šole.' (»O p o m o r s t v u D u b r o v n i k a u X V I i X V I I v e k u«, Dubrovačko pomorstvo, Dubrovnik. 1952, str. 165—188). Nove poglede na razvoj pomorstva 105 in pomorske trgovine v Dubrovniku v odnosu na trgovino z zaledjem najdemo v eni njegovih zadnjih razprav ( » P r i v r e d a D u b r o v n i k a i s r p s k e z e m l j e u p r v o j p o l o v i n i X V v e k a « , Zbornik filozofskog fakulteta u Beogradu, knj. X/1, Beograd 1968, str. 519—539). Tudi po odhodu Benečanov pomorstvo Dubrovčanov zaostaja tako po vloženih finančnih sredstvih, številu in velikosti ladij, količini prevoženega tovora, zaposlenosti ljudi v tej panogi, v primerjavi s kopensko trgovino, ki je v stalnem naraščanju. Tadić je napravil več podrobnih analiz za prva desetletja XV. stol., da bi ovrgel dosedanje mnenje o Benečanih kot edinih krivcih za takšen položaj. J. Tadić je tudi prvi opozoril na zelo pomembno zgodnjekapitalistično obliko v dubrovniškem po­ morstvu, to je na pomorsko zavarovanje ( » P o m o r s k o o s i g u r a n j e u D u b r o v n i k u u X V I s t o l . « , Rešetarov zbornik, Dubrovnik 1931, str. 109). O pomenu dubrovniškega pristanišča in njegovi vlogi v XV. stoletju govori v razpravi » R a g u s a e i l s u o p o r t o n e l c i n q u e c e n t o « (Archivio storico pugliese, Anno IV—V, Bari 1951, str. 5—15; in Quaderni dell'archivio storico pugliese, VII, Bari 1962, str. 99—109). V povezavi s pomorstvom Dubrov- nika je več člankov posvetil uskokom (Uskoci i Dubrovnik, Jadranska straža, g. VI, Split 1928; Uskoci i Dubrovnik u XVII vijeku, Novosti 30, 1936; itd.). V ospredju Tadićevega zanimanja je tudi proučevanje zgodnjekapitalistič- ' nih oblik dubrovniškega gospodarstva. To je nakazal v izredno zanimivem referatu na II. kongresu zgodovinarjev SFRJ v Zagrebu leta 1958. Zal Tadić ni uspel napisati izčrpne študije o teh tako zanimivih vprašanjih. Njegove- izsledke najdemo razmetane v raznih razpravah. Odlično poznavanje razvoja' obrtnih panog in razvoja manufakture sukna je prišlo do izraza v zelo po­ drobni oceni knjige Dragana Roller j a »Dubrovački zanati u XV i XVI stol.« (Historijski zbornik, god. V, br. 3—4, Zagreb 1953, str. 333). V tej zvezi bi ome­ nil izredno podrobno, izčrpno in poglobljeno študijo o dubrovniških Židih ( » J e v r e j i u D u b r o v n i k u d o p o l o v i n e X V I I s t o l j e ć a « , Sa-< rajevo 1937, str. 510). V tej knjigi je zajel razvoj dubrovniške židovske skup-- nosti, odnos Dubrovčanov do Zidov, njihovo trgovsko udejstvovanje ter oris pomembnejših osebnosti. V poglavju o trgovini se dotakne tudi raznih žgod- njekapitalističnih oblik, ki so jih Dubrovčani sprejeli po posredovanju Zidov. Nekaj člankov in razprav je posvetil dubrovniški kopenski trgovini in de­ lovanju dubrovniških trgovcev v zaledju ( » D u b r o v č a n i p o J u ž n o j S r b i j i u X V I I s t o l . « , Glasnik skopskog naučnog društva, knj. VII—VIII, Skopje 1930; » D u b r o v n i k i S k o p j e « , Politika br. 7432, Beograd 6. I. 1929; D u b r o v a č k e k o l o n i j e u s r e d n j e v e k o v n o j S r b i j i i n j i - h o v u t i c a j . n a e k o n o m s k i ž i v o t s r p s k i « ; revija Dubrovnik, 28, 1941). Po bogastvu misli in številnih nakazanih problemih izstopa ena zadnjih Tadi- ćevih razprav » P r i v r e d a D u b r o v n i k a i s r p s k e z e m l j e v p r v o j p o l o v i n i X V v e k a « (Zbornik FFB, knj. X/1, Beograd 1968, str. 519—539). V tej razpravi opozarja na vlogo Dubrovčanov v rudarski proizvodnji Srbije in Bosne, na karakter in intenzivnost zunanje trgovine teh dežel. Na vlogo Dubrovnika v povezovanju balkanskega področja s Sredozem­ ljem v XVI. stoletju je opozoril v razpravi » E k o n o m s k o j e d i n s t v o B a l k a n a i S r e d o z e m l j a u X V I v e k u « (Zgodovinski časopis — Zwitterjev zbornik, letnik XLX—XX, Ljubljana 1965—66, str. 197—204). Izven okvira dubrovniške zgodovine so ga zanimala tudi nekatera vpra­ šanja v razvoju Dalmacije v srednjem veku. Dotaknil se je odnosov med Grčijo in" Dalmacijo v XVI. stoletju (»La G r è c e e t l a D a l m a t i e a u X V I s i è c l e « , Balkan studies 7, Salonique 1964, str. 1—10). Pomemben prispevek predstavlja razprava » V e n e c i j a i D a l m a c i j a u s r e d n j e m v e k u « (JIC, br. 3—4, Beograd 1968, str; 5—18). Ugotavlja, da so Benečani segli po vzhodni jadranski obali zaradi tehnično plovne prednosti ter da so zavarovali jadransko pot, ki je povezovala Benetke z Levanto. Odklanja splošno mnenje; da so Benečani zagospodarili nad vzhodno jadransko obalo zaradi ekonomskih koristi. Nasprotuje tudi pretiranim, tezam o ekonomski eksploataciji Dalmacije. Ekonomske fenomene je smotrno povezal s pojavi socialnega, kulturnega in političnega življenja. V teh okvirih je obravnaval družbeno strukturo in družbene odnose v Dubrovniku in Dalmaciji* (»O d r u š t v e n o j s t r u k t u r i 106 D a l m a c i j e i D u b r o v n i k a u v r e m e r e n e s a n s e « , Zgodovinski časopis — Kosov zbornik, letnik VI—VII, Ljubljana 1952/53, str. 552; » G e ­ n e a l o g i j e d u b r o v a č k i h g r a d j a n a « , Dubrovnik, mjesečna ilustro- vana revija, g. I, 1929, br. 4—5 str. 163). Posebno na področju kulturne zgodovine, ki jo je J. Tadić pojmoval iz­ jemno široko, je njegovo podrobno in zanesljivo poznavanje arhivskega gradiva ustvarilo bogate sadove. Pisal je biografije pomembnih Dubrovčanov, obravna­ val dela posameznih književnikov ter proučeval vsebino dela humanistov ( » • D u b r o v a č k i p o r t r e t i « , SKZ br. 305, Beograd 1948, str. 368; » F r a n o F r . G u n d u l i e « , Zbornik u čast Bogdana Popovića, 1929, str. 372—379; » D u b r o v č a n i n S a r o G u č e t i ć f r a n c u s k i d i p l o m a t « , Jadranska straža, g. 15, Split 1937; » D u b r o v n i k z a v r e m e D ž i v e G u n d u l i ć a « revija Dubrovnik, g. 26, 1939; » M i h o P r a c a t o v i ć - P r a c a t , p r i l o g i s t o r i j i d u b r o v a č k o g p o m o r s t v a « , Dubrovnik 1929; » M l a d o s t C v i j e t e Z u z o r i ć « , Sišićev zbornik, 1929, str. 395). Proučeval je dubrov- niško šolstvo ( » N i c o l a P e t r e i u s , r e k t o r d u b r o v a č k e g i m n a z i j e 1538—1550, Prilozi za književnost, jezik, istoriju i folklor, g. XVIII, Beograd 1938, str. 393) ter slikal vsakdanje življenje starih Dubrovčanov. Pri tem za J. Tadića niso obstajali samo pesniki, humanisti in kulturne institucije, ampak tudi stanovanja, prehrana, zdravstvena kultura in podobno. (Risto Jeremić-Jor- jo Tadić, » P r i l o z i z a i s t o r i j u z d r a v s t v e n e k u l t u r e s t a r o g D u b r o v n i k a , Biblioteka centralnog higijenskog zavoda sv. 33, 37, 45, I. deo 1938, II. deo 1939, III . deo 1940.) Poleg tega je J. Tadić napisal večje število popularnih člankov o Dubrov­ niku in njegovi preteklosti, ki jih je objavil v dnevnem tisku, največ v prilogah Politike. Kratko sintezo dubrovniške zgodovine je najprej podal v bolj popularni obliki (»Iz s t a r o g D u b r o v n i k a « , Dubrovački zabavnik, 1928, str. 42—48; » D u b r o v n i k u p r o š l o s t i i s a d a š n j o s t i « , Nova Evropa, 1930; » D u ­ b r o v n i k — i l u s t r o v a n i v o d j k r o z d u b r o v a č k o ' p r o š l o s t i s a d a š n j o s t « , Dubrovnik 1929). Celotno dubrovniško zgodovino je obdelal v okviru »Zgodovine narodov Jugoslavije« v I. in II. delu. Omenim naj še njegovo redakcijsko delo. Leta 1929 je urejal in izdajal mesečno kulturno revijo »Dubrovnik«. Bil je glavni urednik dveh bibliografij, ki sta bili namenjeni dvema mednarodnima kongresoma (X. v Rimu 1955. leta: Ten Years of Jugoslav historiography 1945—1955, Beograd 1955; XII. na Du­ naju: Historiographie Jugoslave 1955—1965, Beograd 1965). Pomembno delo je opravil kot član ožje redakcije v pripravah za izdajo prvega in drugega dela Zgodovine narodov Jugoslavije. Zadnja leta je urejal tudi »Istorijski časopis«, glasilo Istorijskog instituta v Beogradu. J. Tadić je vedno s pozornostjo spremljal delo, načrte in rezultate slo­ venskih zgodovinarjev. Cenil je vse napore za kvaliteten dvig naše zgodovinske znanosti. Zato je pri vseh večjih akcijah doma in manifestacijah v tujini vklju­ čeval tudi zgodovinski znanstveni kader iz Slovenije. Nekaterim slovenskim zgodovinarjem je omogočil, da so se uveljavili na specialnih mednarodnih kongresih ali simpozijih, preskrbel štipendijo za specializacijo v tujini, bil mentor in svetovalec. Markantni lik pokojnega prof. J. Tadića bo ostal kot vzor mlajšim zgodo­ vinskim generacijam. V svojih delih jim je kot dediščino zapustil neizčrpen vir idej in napotkov za nadaljnje znanstveno proučevanje. Velike so bile tudi njegove človeške kvalitete. Bil je humanist in goreč Jugoslovan v najboljšem smislu besede. Ignacij voje 107 O C E N E I N P O R O Č I L A . ; ^ т е г ? 1 3 П M ü H e r - K a r p e , Handbuch der Vorgeschichte I, Altstein­ zeit. Uvod s kazalom I—XII, besedilo s seznami 1—389 in 274 tabelami, C H •' Beck sehe Verlagsbuchhandlung, München 1966. \ Müller-Karpe, profesor za prazgodovino na univerzi v Frankfurtu ob Mami, se je lotil dela, ki skoraj presega moči enega moža in dolžino enega življenja. Pričel je namreč pisati priročnik prazgodovine takega formata, da si moramo samo želeti, da bi ta svoj veliki načrt res izpeljal srečno do konca. Do sedaj sta izšla prva dva zvezka: Stara kamena doba in Mlajša kamena doba. Napovedani pa so še zvezki, ki bodo zajemali obdobje bakra, brona in staro železno dobo. Nas predvsem zanima prvi zvezek, ki je posvečen paleoli­ tiku, tako njegov osnovni koncept kakor tudi njegova izvedba. • Zajetni prvi zvezek velikega formata (28 X 20 cm) vsebuje poleg nekaj uvodnih strani skoraj 400 strani besedila in 274 celostranih tabel. Besedilo je razdeljeno smotrno v zaokrožena poglavja. V prvem nas avtor zelo izčrpno se­ znani z zgodovino paleolitskih raziskovanj. Razumljivo je, da je tu močno v ospredju Zahodna Evropa, predvsem Francija, matična dežela paleolitika Ta poudarek je občutno zaznaven v vsem delu vključno ilustracije. Vzrok temu je izjemna koncentracija starokamenodobnih najdišč v tem delu sveta in skoraj nepregledna zakladnica ustrezne literature, ki je bila avtorju tudi iz jezikovnih ozirov lažje dostopna kot vzhodnoevropska, npr. sovjetska. V dru­ gem poglavju so podane teorije o izvoru in najstarejšem razvoju človeštva V osnovnih potezah je avtor prikazal glavne tozadevne teorije od filozofskih naravoslovno-antropoloških in etnoloških do razvojno psiholoških. Zanimivo je .to poglavje predvsem zato, ker se redko najde delo take vsebine, ki bi konfrontiralo tudi različne razvojne teorije. Sledi obsežno, lahko bi rekli osrednje poglavje o sami paleolitski materialni kulturi in njeni časovni delitvi. V podpoglavju arheološka kronologija podaja glavne značilnosti starejšega, srednjega in mlajšega paleolitika vseh kontinentov, kolikor so pač posamezne stopnje kje zastopane. Evropo razdeli seveda zelo na drobno pričenši z Za­ hodno Evropo, ki ji sledi Srednja Evropa, Apeninski in Balkanski polotok ter končno Vzhodna Evropa. Posebej prikaže paleolitik Prednje Azije, Srednje in Vzhodne Azije in Avstralije. Tudi Afriko obravnava po posameznih delih posebej Severno Afriko in ločeno Centralno od Južne Afrike. Arheološko kro­ nologijo zaključuje s starokamenodobnimi kulturami v Ameriki. Taka razde­ litev sveta in zapovrstnost obravnavanja posameznih regij in končno tudi kako nadrobno je vsaka regija prikazana, je le dosledna posledica bogastva paleolit- skih kultur in stanje raziskanosti v dotični regiji. Takih poskusov sintetičnih prikazov paleolitika vsega sveta je bilo že več. Toda nobeno delo ni bilo tako bogato ilustrirano kot pričujoče. Skoraj ni pomembnejšega paleolitskega na j­ dišča, ki ne bi bilo predstavljeno vsaj z nekaj reprezentančnimi orodji. In prav v tem je ena od odlik tega velikega dela. Avtor se je resno zavedal, kljub temu, da paleolitik ni njegova ožja stroka, da vlada v paleolitski orodni tipo­ loški nomenklaturi še dokajšnja neenotnost, kar privede nemalokdaj do na­ pačnih predstav in nesporazumov. Le dobra ilustracija je v tej situaciji od­ rešilna, čeprav je le bolj ali manj ustrezen nadomestek avtopsije. Danes se sicer teži prikazati risbe, predvsem kamenih orodij, v naravni velikosti. Toda takega razkošja si avtor ni mogel dovoliti, če je hotel zadostiti glavnemu cilju, to je prikazati čimveč upodobitev orodij. Odločil se je v večini primerov z a . merilo 1 :2. Nedojemljivi napori pa so bili potrebni, da je zbral, uredil in 109' ustrezno priredil to obsežno ilustrativno gradivo. Da se je sploh lahko lotil tako zahtevnega dela, je moral imeti že v naprej zagotovljena dokajsnja fi­ nančna sredstva in vso potrebno, danes skoraj nepregledno, včasih težko dostopno literaturo. Obsežnost uporabljene literature je razvidna iz številnih navedb pod črto, kjer navaja vse uporabljene vire. Sploh je vse delo v bistvu sinteza ki je narejena izključno na podlagi literature, saj avtor sam m nikoli raziskoval na paleolitskem področju. V uvodu, kjer utemeljuje, zakaj se je dela lotil sam in ni pritegnil drugih sodelavcev, strokovnjakov iz ožje stroke, skromno pove, da se smatra le za redaktor j a obširnega opusa, ki so ga opravile generacije raziskovalcev in piscev. V podpoglavju o geološki kronologiji nas mogoče preveč na kratko, le informativno, seznani z raznimi glaciološkimi fenomeni, ki so posebno po­ membni za geokronologijo kot so npr. sledovi poledenitev, rečne terase, puhlice, jamski sedimenti itd. Prav tako le informativnega značaja sta tudi sestavka o paleontološki kronologiji in o kemičnih in fizikalnih določitvah. Priznati pa moramo, da sta kljub zgoščenosti zajeli bistvo in ob enem opozarjata na pomanjkljivosti oziroma na nevarnosti enostranskega uporabljanja teh metod. Krajše poglavje je posvečeno samim najdiščem paleolitskih kulturnih zapuščin, to je nekdanjim prebivališčem bodisi na prostem bodisi v jamah. Dokaj iz­ črpno so obravnavani vsi do sedaj znani primeri in okolja, v katerih so »sta­ novali« naši davni predniki. V poglavju o paleolitskem gospodarstvu _je največ govora o osrednji dejavnosti praljudi, o lovu in to posebej za starejši, srednji m mlajši paleolitik. Na nekaj straneh je prikazana uporaba ognja in njegova vloga v življenju ledenodobnih lovcev. O socialnih odnosih iz tega obdobja vemo prav malo. Zelo skopi so materialni dokazi, ki jih je pa avtor zelo spretno uporabil, iz katerih se da izluščiti kakršne koli namige o tedanjih družbenih odnosih. Najzgovornejši v tem oziru so vsekakor pokopi, predvsem otroški nadalje stanovanjski objekti, umetniške upodobitve, kot so npr. paleo­ litske venere itd. Tvorbe regionalnih skupin in kulturni odnosi je naslov naslednjega poglavja. Tudi tu obravnava avtor vsako obdobje paleolitika po­ sebej Popolnoma pa odklanja nekatere poskuse iz bližnje preteklosti, npr. O Menghina ki so razdelili Stari svet v tako imenovane kulturne kroge samo na podlagi orodnih tipov in te kroge skušali pripisati prav določenim člove­ škim rasam. Nekoliko preveč obširno in prenadrobno je v priročniku govora o paleolitski umetnosti, ker je to najbolj obdelano področje v paleolitiku sploh. Tekstu ustrezno so tudi tozadevne ilustracije preštevilne! Predvsem večbarvne jamske slikarije, reproducirane v črno-beli tehniki in tudi zaradi močnih nomanjšav, so v priročniku izgubile mnogo po oblikovni plati. Imamo vtis, da je avtor polagal več pozornosti na vsebino upodobitev kot na njihov umetniški efekt Sicer pa izvemo vse- o izvoru, namenu in pomenu te prve človeške ustvarjalnosti na umetniškem področju, o materialih in tehnikah, ki so za sicer ekonomsko še tako nizko stoječi človeški rod osupljivo dognane. Kakor umet­ nosti tako je avtor posvetil veliko pozornosti kultu in religiji v paleolitiku. Vse manifestacije duhovnega življenja v tesni povezavi z materialno kulturo m ergologijo ter ekonomiko šele posredujejo pravi in kolikor toliko popolni odraz kulturne evolucije tudi v pleistocenu. In ker je bil to osnovni koncept, ki je vodil avtorja pri sestavljanju pričujočega priročnika, je delo tudi uspelo. Posebno značaj priročnika daje delu deseto, zelo obsežno poglavje, kjer so v zgoščeni obliki podani osnovni podatki 412 najvažnejših paleolitskih naj­ dišč vseh kontinentov. Pri opisu vsakega najdišča je podan tudi kronološki pregled raziskav z imeni najpomembnejših raziskovalcev ter nepogrešljiva osnovna literatura. Predvsem temu poglavju za dopolnilo so namenjene ze prej omenjene številne table in ustrezno prirejeni zemljevidi. V Evropi so najdišča prikazana po državah razen Jugoslavije, kjer nastopate Slovenija in Hrvatska kot posebna enota, ves ostali del države pa obravnava avtor pod naslovom Balkanski polotok. Kaj pomeni Francija v paleolitskem pogledu, se najlepše odraža tudi v številu prikazanih najdišč, ki dosega v tem delu malone, eno tretjino vseh. Da je delo opremljeno z vsemi mogočimi seznami in registri, m treba posebej omenjati. - • 110 Ker delo nima predvsem znanstvenih ambicij, temveč hoče čim bolj objek­ tivno prikazati dosedanje raziskovalne uspehe in znanje na področju prvih človeških kultur v prostoru in času, bo kot priročnik verjetno še dolga leta nepogrešljiv in nenadomestljiv vodnik in vir podatkov vsem tistim, k i se in ki se bodo kakorkoli sreča vali z najstarejšimi kulturnimi manifestacij arar člove-~ škega rodu. F. Osole . J . S a š e 1, Emona. Pauly — Wissowa, Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft. Suppl. XI (1969) 540—578 4- 1 zemljevid. Povojna jugoslovanska, posebej slovenska, arheologija je šele sedajr dobila svoje veliko priznanje z objavo gesla Emone v osrednjem leksikalno' zasno­ vanem delu starinoslovja, znani RE. Nekdanje neustrezno desetvrstično geslo C. Patscha je bilo že zdavnaj zastarelo. Jaro Sašel, naš priznani in trenutno vodilni epigraf in zgodovinar za antično obdobje, je pri sestavljanju novega gesla zapolnil tudi veliko vrzel. Odkar je objavil C. Polaschek geslo Nbricum' (RE 17, 1936), B. Saria geslo Dalmatia (RE, suppl. IX, 1961) ter A., Mócsy svoj izčrpen prikaz province Pannonia (RE, suppl. IX. 1961 in v posebni;knjigi, Die Bevölkerung von Pannonien bis zu den Markomannenkriegen, glej J. Klemene, ZC 14, 1960, 256 ss.), je vse bolj izstopila potreba po opisu arheoloških ostalin in zgodovinskega razvoja Emone. V vseh naštetih geslih je bil prikazan emonski prostor le deloma, saj upravno večji del svojega obstoja ni sodil v provinco, ampak je zavzemal posebno mesto, saj ga uvrščajo v začetku med Italijo in Panonijo, na koncu pa ga štejejo v samostojno upravno enoto Alpes Iuliana. Zato je — razumljivo —, da je nastopila tu vrzel v dosedanjih obrav­ navah in potreba po obdelavi tega prostora, ki je tudi arheološko gledano, zapustil toliko dokazov svoje burne preteklosti. Te naloge se je lotil J . Sašel in jo vzorno opravil. Geslo je razdelil v po­ glavja, s katerimi je orisal zgodovinski pomen in arheološko bogastvo: Emone. Uvodoma podaja avtor lego mesta, njegove geografske, geološke in.pedološke osnove, pri čemer je pravilno poudaril, da je lega Emone ključna v jugovzhod­ nih Alpah. Pri presoji prazgodovinskih ostalin na tem prostoru ugotavlja eko­ nomsko za nadaljnjo rast Emone pomembno pristanišče in brodarstvo po Ljubljanici. Pri tem predpostavlja, da je že v prazgodovinski davnini obstajalo pristanišče in brod v območju Prul. Posebej jasno je obravnavano vprašanje lokalizacije Emone, saj; segajo razprave o ubikaciji Emone še v sholastično obdobje, ko so skušali enačiti arheološke ostanke v Gemoni, Novemgradu v Istri (škofija Emonia) in Ljub­ ljani z Emono. K temu še Müllnerjeva lokalizacija tega mesta v Ig„ kar je, kot je ugotovil Sašel, nakazal že A. Ortelius v svojem delu Tneatrum orbis terrarum, izdanem 1573. Po prikazu vseh mnenj našteva Sašel razloge, ki go­ vore za to, da je Emona na prostoru današnjega Gradišča v Ljubljani:. Sledi poglavje o dosedanji stopnji raziskav, ki jo uvaja z viri oz. literaturo od 15. stoletja dalje. Na to naveže izčrpno podane antične l i terarne vire in epigrafske podatke. Iz teh povzame pravilno pisanje imena in vprašanja na­ glasa. Kot je Sašel pokazal že v Situli 8, 1965, je pravilen naglas na prvem zlogu, torej Emona. Sledi opis obzidja in obrambnih jarkov, cest, v r a t . i n ka­ nalizacije ter vodnjakov, vodovodov in notranje pozidanosti mesta. Izčrpno je obdelano grobišče, ki je pri Emoni zelo razvejano, saj se razširja vzdolž iti- nerarskih in manjših cest. Ta opis Emone zaključuje pregled arheoloških po­ stojank bližnje okolice. Področjfi tvarne kulture je v tem sestavku izredno dobro in sintetično obdelano in doseže svoj višek v sicer jedrnati, a zato tem bolj zgovorni novčni analizi. Po tem prikaže avtor še zaton Emohev najdbe zgodnjega srednjega veka in staroslovanskega obdobja, ko izgine-imenska po­ vezava z rimskimi ostalinami. Poseben poudarek zasluži poglavje o zgodovini rimske Emone, kjer Sašel naniza in povzame vse geografske in zgodovinske okoliščine, k i so pripeljale 111 Rimljane do osnovanja tega mesta kot izrednega branika proti vzhodu. Zato je v tem delu svojega članka navezal nastanek Emone z geografskimi in poli­ tičnimi razlogi. Posebej je razčlenil vlogo Nauportusa (Vrhnike) v najzgod- njejši fazi in zametek mesta Emone, ki je dobila obzidje leta 14/15. Glede kolonistov, ki so bili naseljeni, ugotavlja, v nasprotju z dosedanjimi mnenji, da je tvorilo večino prišlekov civilno prebivalstvo, večinoma iz padske ravnice ki ga je neznatno okrepilo nekaj veteranov. Pomen Emone v rimski obrambni zasnovi na jugovzhodu Alp kaže tudi odstotek pretoriancev iz Emone. V času ko so večino pretoriancev tvorili Italiki, so nenavadno številni v teh enotah'Panonci, med njimi pa jih je kar 65°/o iz Emone. Zato ni čudno, da je avtor navezal na ta podatek tudi izročilo, da je Emona od II. stoletja do padca panonskega limesa del italske desete regije. Po zlomu rimske obrambe na Donavi pa se osnuje v območju prelazov proti Italiji upravna enota ime­ novana Alpes Iuliana, ki zajema verjetno tudi Emono in tvori hrbtenico rimske obrambe na vzhodu. To novo Sašlovo dognanje pomeni pri preučevanju slo- -\ venske predzgodovine pomembno novost, ki odpira nove vidike glede nastanka Kranjske (Carneola) in upravno-pravnih razlag ter kontinuitete meja na tem območju (npr. slovensko-hrvaške pri Prezidu). • Spričo njegovega pomena za našo antično zgodovino bi vsekakor kazalo prevesti geslo Emona iz RE v celoti v neki naši reviji. ^ Peter Petru USTOLICEVANJE KOROŠKIH VOJVOD IN VOJVODSKI PRESTOL J o s e p h F e l i c i j a n , The Genesis of the Contractual Theory and the Instalation of the Dukes of Carinthia. Celovec 1967 (zal. Družba sv. Mohorja v Celovcu). 144 + I str. + 1 zemljevid v prilogi. G o t b e r t M o r o , Zur Zeitstellung und Bedeutung des Kärntner Herzog­ stuhles. Sonderdruck aus Mundart und Geschichte (Eberhard Kranzmayer zu seinem 70 Geburtstag am 15. Mai 1967 zugeeignet). Studien zur österreichisch- bairischen Dialektkunde, Bd. 4. Wien 1967, str. 95—110 + 8 tabel slik v pril. Neue Arbeiten über den Kärntner Herzogstuhl. Sonderdruck aus Carinthia I, 157. Jahrgang, Heft 3/4. Klagenfurt 1967, str. 420—468 (vsebina: G o t b e r t • M o r o , Zur Geschichte des Kärntner Herzogstuhles, 420—441; O - e o r g M i - c h e l a t s c h , Technischer Bericht über die Außenanlagen des Herzogstuhles, 441 443; W o l f g a n g F r i t s c h und F r i e d r i c h H a n s U c i k , Der Auf­ bau des Herzogstuhls und seine Gesteine, 444—452; R u d o l f E g g e r , Die Nordwestecke des Herzogstuhles, 453—459; K a r l G i n h a r t , Der Herzogsitz des Kärntner Herzogstuhls, 460—466; H e r m a n n B r a u m ü l l e r , Literatur­ bericht, 466-468). U l r i c h S t e i n m a n n , Die älteste Zeremonie der Herzogseinsetzung und ihre Umgestaltung durch die Habsburger. Carinthia I, 157, 1967, str. 469—497. Predvsem dve deli med zgoraj navedenimi me silita, da naj zavzamem do teh del svoje stališče posebej in že preden je prišla vnovič potreba za takšen zbirni referat o vsej z ustoličevanjem koroških vojvod povezani proble­ matiki, kakršnega sem podal pred osmimi leti (ZC 16, 1962, 176—209). Felici- janova knjiga je načela v zvezi z vplivi in odmevi ustoličevanja popolnoma novo vprašanje ,razmerja med poznanjem obreda in postankom pogodbene teorije o postanku države, Steinmann pa je poskusil vrniti preučevanje obreda v bistvu na stare poti, na katerih je bilo pred deli, ki sva mu jih posvetila v zadnjih dveh desetletjih Ljudmil Hauptmann in jaz. Druge razprave sem pri­ tegnil, ker obravnavajo ožji problem vojvodskega stola in njegovega postanka ter s svojimi rezultati (zlasti Ginhartov prispevek) delno tudi že odgovarjajo na Steinmannov — po moji sodbi metodično napačni in zato neuspeli — poskus. Jože Felicijan, ki je 1945 končal študij zgodovine (in romanistike) v Ljub­ ljani, se maja 1945 umaknil iz domovine in je sedaj "profesor zgodovine novega veka na »koledžu sv. Janeza« v Clevelandu, je posvetil svojo knjigo (če pustimo ob strani uvode, 5—11, ilustrirane priloge z njihovimi razlagami 2, 13—15, 38—41, 52—53, 65, 73—74, 89, 97, ter priložena zemljevida slovenskega 112 ozemlja in posebej slovenskega ozemlja na Koroškem v obsegu srede 19. sto­ letja in končno register oseb, krajev in institucij, 139—144 — sam tekst raz­ prave ima okrog 90 str.) trem različnim nalogam: v prvem delu knjige (17—62) — ki stoji sicer zunaj zgodovine samega obreda ustoličevanja koroških vojvod, je pa s stališča ameriških Slovencev gotovo najbolj zanimiv (tako da je senator Frank J. Lausche 28. XI. 1967 zaradi njega posebej opozoril na seji senata na Felicijanovo knjigo, gl. Congressional Record — Senat, November 28, 1967, str. 17195 si., in Amerikanski Slovenec LXXVI, 1967, 27. XII, z dodanim kratkim uvodom ter s ponatiskom sklepa iz Felicijanove knjige) — skuša dokazati dolo­ čeno funkcijo sporočila o obredu (v njegovi najmlajši obliki, običajni med 1286 in 1414) pri oblikovanju pogodbene teorije o postanku države ter tudi pri na­ stanku »ameriške deklaracije ó neodvisnosti«, za katero je napisal prvi koncept leta 1776 Thomas Jefferson; v drugem delu knjige (63—106) podaja kratko zgodovino obreda od prvega sporočila o njem v zvezi z dogodki sredi 8. sto­ letja do njegovega propada po zadnjem ustoličenju 18. III. 1414, v tretjem pa kratko predstavlja položaj slovenskega ozemlja in njegovo zgodovino od zgodnje antike naprej, seveda predvsem zgodovino Slovencev (107—136). 'Značaj pravega znanstvenega raziskovanja ima le prvi del, kjer je avtor uporabil srečno najdbo v Jeffersonovem izvodu knjige Jeana Bodina Les six livres de la République (1576, Jeffersonov izvod je iz leta 1580), v katerem je Jefferson posebej zaznamoval • dve strani, na katerih Bodin govori o razlikah med »kraljem« in »tiranom« (gl. kopiji str. 40 si.), ter stran, na kateri poroča Bodin (med drugimi opisi postavljanja vladarja) tudi o ustoličevanju koroških vojvod, čemur »ni nič podobnega« (kopija str. 15 — vendar na tej strani ni občrtkan le ta del in pomembno bi bilo vedeti, koliko in kje je še podobnih označb v knjigi, česar pa avtor ne pove). Ker je Felicijan pokazal vrsto vzpo­ rednic (str. 33 si.) med Bodinovimi označbami tirana in karakteristikami po­ litike angleškega kralja do kolonij v Severni Ameriki v Jeffersonovi deklara­ ciji, sklepa — pač po pravici — da je med viri za postanek deklaracije (seveda poleg drugih, zlasti poleg J. Locka) treba upoštevati tudi Bodinovo delo o dr­ žavi. Signiranje poročila o ustoličevanju pa uporablja — zaradi v njem opisane vloge ljudstva in ustoličujočega kmeta v obredu ter posebej glede na ustoliče- valčeva vprašanja po lastnostih novega vojvode in glede na vojvodovo prisego o pravičnem sodstvu — za sklep, da je »Jefferson očitno gledal v tem starem obredu ustoličevanja koroških vojvod dodatno potrdilo pogodbene narave ded­ nih monarhij« (35). Do tod je dokazovanje brez hib in je tako k že znanim pojavom zanimanja za slovenski koroški obred ustoličevanja koroških vojvod dodalo novega, po zgodovinskem pomenu gotovo enega izmed najzanimivejših. Toda avtor s tem še ni bil zadovoljen in se je podal v problematiko, kjer je težko priti do zanesljivih rezultatov raziskovanja brez zelo široko razpro­ strtega primerjanja in natančnega razlikovanja duhovnih ambientov in kon­ cepcij. Ze elementov pogodbe in pravice do upora v srednjeveških koncepcijah ni mogoče preprosta izenačevati s »pogodbeno teorijo« v pojmovanju države od začetka 17. stoletja naprej in trditi, da preambula »ameriške deklaracije o neodvisnosti« dolguje »mnogo kontraktualne teorije sholastični filozofiji« (25, k temu 20—25). Nadrejenost »božje pravice« tudi za vladarjevo ravnanje, poj­ movanja o razmerju med sacerdocijem in imperijem, razmerje med seniorjem in vazalom, omejitev pojma populus na privilegirane družbene skupine, Privi­ legiji do upora ob vladarjevem kršenju plemiških pravic (prim. Magno karto in Zlato bulo) in omejevanje pravice do »legitimnega upora« zoper vladarja, ki je zaradi kršenja privilegijev kot »tiran« sam postal »upornik«, na privile­ girane stanove (tudi med poznejšimi monarhomahi npr. Suarez pogojuje vla­ darjevo odstavitev »publico et communi Consilio civitatum et procerum«), vse to ustvarja bistveno razliko med elementi »pogodbe« v srednjeveškem pojmo­ vanju (in njegovem okvirnem pojmovanju o vodenju človeškega življenja po božji previdnosti) in med pogodbeno teorijo, kakor se razvija iz novega P°3™°" vanj a človekove narave in človeških pravic, ki jih mora spoštovati vsaka or­ zava in njena oblast, od preloma med 16. in 17. stoletjem naprej — od Grotiusa, Althusiusa in Pufendorfa prek Johna Locka do Painovega popularnega spis* »Common sense« in Jeffersonovega osnutka deklaracije pa do Rousseauja m 8 Zgodovinski časopis ' Ц З ' francoske ^eklaracdj&gčlp^ešJji^.jpEa^ic. s>»Samo, po;,;sgJbivumeyHih:0.Eesnie*;!xiz-so k a ^ ^ K ^ ^ j ^ a ^ t o ^ a ^ e ^ â ^ ^ ^ s - ^ ' ^ à ^ ^ V ^ ^ ^ ^ H ^ ^ a ' ^ 1 1 1 ^ ^ ' ^ ^ ^ ^ d«"""̂ so.ç5d.Tsvojegâ^s^ajn^aT^oWarj«ii^rz,, пскЈдат^^^^Јр^С-РТ^^ЗП^ЈтиЦЈсата katerimi,' fp/.Jžiyljehje,/^sy^ teh-J pra.yiçiXusi;anqy Цепе^ mecî /i j .ud^'^lađe,,/. 'ka^rih/^pr ay ične/; oblast;, •;, izvira јо Б (iz з r neprestano^ ,zà /iscuri,,lç^éta_"9ç(ôka^j^.'îfemCTÔ,s"t, pp^äyreci^ljudi^abso^tnemU)^ des j ap t^n ju^n j^p^ àtpesejpAtake fy-lade jtervi da''pösferbijo'rzä nóyè Jhivarje]svöje.varnosti«"//- [m,mogQÔp:izjv'aiàtiaiz-riQbeQihw srednjeveških. ; druzbemh-ikoncepcij. rZat,ponazoritey4 tega, prepada, medi kpneep-зЗ cijami,,le se,.dve,navedbi: »ker»je„sreca;.naroda..,edmiTCiLj,vsakejvlade^jet-tudini soglasie..naroda,]po,-|Çamep,, тргаД. ш .̂ naravi ^stvari m e n ,eami0 tempJjjii|sodisegja v ^ M â s s a c | i ^ uporâ!'«. jkätera»Äezela ' 'mo^ njéni^vlâdarji nispjv od çasa^do, с а м jOpp^or^eni,,.dlailjujd^tvp! hramjduha„pdp^ra«ß 'Jefferson су, ne_tç>f ^ Ê m ЈСЈЗЂЧ^ух o'/ОЈснп п' eri;T!9so jiE9;lan-jvo'?. rs.wi.iq ciivtìjfcba^q orflsul cq Niti Bpdjfta^ijj-, ki^a^sicer Ofojroa:lno. рр^ег4иЈр^ 2 л*е п9-ј12Ш?--1'Р^^Ле«teprjiçys his tor ično 'upoš tevan je^ ^njegovih pfiyüegiranih'/^.ргеф uyrščati,/med' pristaš^^^ objasti-jii zaradi ,hj\ég^vega/pójn^^ legffius/'aWoIùta'/^ preneha'-^Gepravm je",pjla/Bpđinbva/lmji^ nàsfétimjin\së*'d^gim'/ày^ preve^'ipóudarja^hjégóy^p^ teorije«i0 (43^46);' pràv, tàk0;/fpa/,tuai/za , Bodiha Vpfëyéc, poudarja,'pomeif jPiccolominija^o (6l//sl.),/'po*jka'tërém/jè^Bp^ nedokazana p'â/je/bètàla'dbih^ê/yâ o.-v^^ et auetoritate! R o m à n i / i m ^ na Bpdina. Piccplpminijeyopismpia jeCo'd 'pbgodb^ ,dobi-«] sledeča ^»železna,^ dbbâ^;,anarWjé'vkdncâ :i3en4/^aà, ist>' se Ìjudje/>>za^kli«/./(cònfugeré^ v_'varetyo''monarha"in^bpž^ Kpncno.'tuäi/ Piččolprriinijeyr; opis , ce-; v sârjëyitf nalog. ;pač. hi/povzet rpo/jypraš^jih/ r/uštpIi^ kbt'rmisli,'ayt'ór (5t; bbred^v^pisjnu^tudi splph 4i^o"menjen]),l:maryeč ,ppx fprmu- o làcj jaf t /obrëdhika/krbhâhjâ^ /je', /v / tenv poglëdùio odvisna,.* tudi /druga" "oblika rtûstolicevalnëga~pbrëda na /Koroškem (moje • JJstonn licev'ànj.e,.,/a05)./,j| ßinl/ 'V •!">'*-'• vr.do . . -"nc. J .Лт:-,>: .5 ri :;,,/; as r.ioJzioq r Pri, zgodovini ;obreda.ustoličeyanja koroškega :;y o j vode, .ki, j i , je ppsvečenjj drugi 'de l /knjige, 'avtor lé rpóvzèma' rezultate starejših "raziskav,,-, brez ; kakih posebnih novosti:/Približilo/ pqlqyica /.bèsèdila"/(63 / si./> 75—87)/ reproduciraj j v,; angleščihi' glàviie/vire/.dèìno;ze vines ih največ kasneje (91-^106)^pa'bbrâvnavaja pplèg kratkega :vložka p/zgodóyini* Kbf oške/(69f-;72)/zgodovinskoJozadje poVeda/, in ' njegovo/simboliko.-, ŽŽ'iari'gleškpga/fin1/arnefiškega'bralca J e / v s e to kbriš tna n ini prmacija, čeprav'-so' se'" y'( pregled/zapletle^ tildi 1 nekatere, ha'paké. in i po ysem ; 0 videzu .avtorju, tudi'del/ripvejše; l iterature hi dovolj*;domač./Zlasti, se'čuti/to p r i n obravnavanju' družberiozgodovinskega/ozadja obreda.'/, " • ,'{[ v = ••/l// : ' " / „ „ Г Ј f/;„Prêgledf slovenske, zgodo vrne,,] e : pray, tako — kar j e _ razumljivo jzaradtn mesta^bbijâvé/^ ,'prédyserri infòrnìaèija/ sestavljena 'bolj, iz 'zgodovinskega.^а-цј ppredja;podatkov, kl'jitì/le/récikp/sp'rèmija'kàkalppfezà^konceptualne analize0j Pregled je usmerjen'skprp'i?idjučhp/v rp'olitičhrm k^tumi"razvoj,/pa tudiitu.; se! zdi/ da aytòrju'/niso ;žnahe ..nekatere^pomembne'' nóvòsti^v/zgodovinopisjuj{ po 1045/ npr. pri * obi-avhäyä(h ju .slovenskega ̂ nacionklnegà/prebu j en jà /v | j?0. let ih g 19/'stoietja. Pri izbiri^zajetih^^ èlemehtpv/senuyelj'àyljà marsikje zelò» копкег^а^ђ tivrio in resničnemu/zgodo.vmsïcému^'razvojû/'hëu^trë pri'pdlbmkih srédhjéga,,vëka,,hiéd katerinü sploh'ni hbbéne ja'ovežujpče/razvoj-/,. h é ' č r t e ; pri lepšanju: pfbtireförmacije, kjer/ je ' izg^naydóìgà.dób'a, mrivilâVjpp^ Čahdku ; še bolj pa rv, 1,9/" stoletju!,, KÔpitàr," P.rëSerért/'Ba'raga/'ih'' Slbmšefc /imajo v gotovo .však/švoje .vidho/hieèta med, Slovenci^svoiég'â|.,casa\'^;ic.èp/ray//Bar4g%£ prey'serh' v Ameriki т^! toda/ zelo- različen 'pomen ^y'slb^enskem/пагоапепГтагјд vojü in prebujanju /in* tudi ' želo' različne,' koncepcije; o/tem /razvoju, kar/.vše«. l i . , ЛЈ^^~-.. _ 0 ~ - s ^ ^ - *J*J J*<\ Ј^х'Ј~1--~-^^чЈ i i . i J i j i . C U U o ^ J v i i i . - l j . l J J 1-1 - v t . . „ . ' w 1 . - J U 4 Ï . V J ' 114; H ч;'.«в-ј tAxìtivotyi^K 8 pri Felicuanu skoraj ne pride do izraza. Liberalno politično gibanje je le mi- « i S ^ l i ° m e n 3 i f n » V d ^ l a v ? k 0 n i t i to' U e r i k a l n o Pa Je nesorazmerno obsežneje zajeto, Slovenska Matica je izginila ob Mohorjevi družbi in podobno. Pohvalno pozornost posveča ob tej zgodovini izseljencem v Ameriki. Naravnost osupnila pa me je v zadnjem stavku tega pregleda postavljena trditev o slovenski »tra­ gični usodi molčečega naroda za železno zaveso«, zapisana 15 let po 1948 po človeku, ki je nosil že leta 1945 ob odhodu v tujino povsem napačna predstavo o tedanji volji in mišljenju slovenskega ljudstva in živi z njo očitno naprej ne da bi preskusil njeno pravilnost bodisi z obiskom domovine bodisi vsaj s seznanjanjem z vsemi oblikami tiskane besede, ki rastejo in se spopadajo med seboj v tem »molku«. V resniri tragična je ta zdomarska odtrganost od živega življenja v domovini in njena neresnična iluzija pri človeku, za katerega kaže prav ta knjiga, koliko vezi ga vendar priklepa na domača tla. * , o ™ S k U P l £ \ u a ! ? r a X ' o b J a v l J e n i h v Carinthiji I 157, 1967, je obenem s posebno razpravo Gotberta Moroja v Kranzmayerjevem zborniku posvečena, vsestranski raziskavi vojvodskega stola, za katero je dal pobudo po ureditvi njegove okolice sredi 60. let (o tem poroča Michelatsch) Gotbert Moro. u. r f * T t h r ? i Š k x a , raziskava sedanjega stanja vojvodskega stola, ki sta jo opravila » A S , U c l k i o 3 e ? a l \ P ? l e g Popravljenih mer višine (53 in ne 83 cm) in l o 4 w ( ? ' П Д 6 2 <:m) g o d n e g a sedeža - vse druge mere so z neiipoštevno majhnimi razlikami navedene ze pri Puntschartu — naslednje glavne rezultate Vojvodski stol je zgrajen iz 11 kamnitnih blokov, od katerih jih spada 9 k vzhodnemu (vojvodovemu) sedežu, dva pa k zahodnemu sedežu (v 14Ì s t »pa- latmskega grofa«). K vojvodovemu sedežu spadata namreč poleg vsega nje­ govega lica (dve stopnici, zgornja hkrati podstavek za sedež; sedež v obliki kapitela; obe stranici prestola, desna sestavljena iz dveh plošč; hrbtna plošča kot naslonjač) se oba opornika hrbtne plošče z druge strani, ki gradbeno nista sestavina zahodnega sedeža. Zahodni stol, ki ima ob straneh vidnejša okrajka zadaj pa nizek m komaj razločen vzvišen rob, je namreč prislonjen k notra­ njima robovoma opornikov tako, da je med njegovo hrbtno stranjo in hrbtno ploščo vojvodskega stola ostalo blizu 20 cm razmaka. Stopnica pod zahodnim sedežem — neobdelana plošča, predstavlja hkrati njegov podstavek, ki pa seže le nekako do srede sedeža, prostor pod njegovim zadnjim delom pa je na­ polnjen s kosi kamna, zvezanimi z malto, torej podzidan. Tudi vse vrzeli med ploščami vzhodnega sedeža so napolnjene z malto, prazni prostor med obema hrbtoma stolov in opornikoma vojvodskega sedeža pa s kamenjem,, zvezanim z malto. Po petrografskih značilnostih so vse plošče razen obeh sedežev mar­ mor, ki izvira »verjetno iz Kulmberga ali Seebichla pri Kraigu, kjer so bili S i l , ^ 0 l O l m t ; ,voj vodov sedež je iz grobozrnatega marmorja tipa S ï T ' o d ^ ° . d e r MJ*>™ izvira; blok zahodnega sedeža je iz konglomerata, kakršen se nahaja v Gurah (Satnitz) in v okolici Humperškega gradui • ° Р а t e ^ . m č n a x eksperta sklepata po tem stanju: »Medtem ko zbuja vzhod­ ni sedež vtis načrtne skladnosti in enotnosti, ki se izraža tudi v materialu (vseskozi marmor) in v obliki blokov (vsi so bolj ali manj j a s n a obdelani) ? w T ] e z ^ ? d n i s e d e * < h k r a * i s svojo stopnico) šele naknadno dodan! Čeprav se v celoti prav dobro uvršča v koncept celotne zgradbe, vendar več dejstev govori navidez za to, da današnji zahodni sedež prvotno n i bil v n a ­ črtu zgradbe, da je bil morda prigrajen tudi šele nekaj časa po dogotovitvi ostelega vojvodskega stola. (V opombi dopuščata tudi večjo starost današnjega ^ I Ä i ^ e d | - n a d r U g e m P r o s t o r u > o d feoder bi ga mogli p r e s t a v i t i k tej ^f* ? ° ,, £ * а е Ј 5 * Л х 8 ? : Л " ^ 1 0 < = številka bloka sedeža) neposredno na 1 ( = hrbtna plošča), tako da zahodnemu sedežu pravzaprav manjka pravo naslonjalo (nizkega roba na zadnji strani 10 pač ni mogoče računati kot to)- če bi bil sedež v načrtu že prvotno, bi ga gotovo pristavili čisto blizu k 1 in bi 8 m 9 (oba opornika hrbtne plošče) drugače postavili, pripravili ali tudi ^ l X r f d i ? g e K , b l , ° k e - Г 2- j e 8 * ° Р т с а («> zahodnega sedeža skoraj popolnoma neobdelan blok, s čimer se jasno razlikuje od vseh drugih g r a d b e n a delov 115 vojvodskega stola. — Misliva, da povzemajoč moreva reči: potem ko je bil že dogotovljen iz blokov 1—9 obstoječi del vojvodskega stola, je bil — iz ne- nega nam neznanega vzroka — dodan (morda'že poprej obstoječi) zahodni sedež, pri čemer so uporabili kot stopnico nek kamen, ki je bil pri roki, ne da bi ga naprej obdelovali« (449 si.). » Posebej opozarjata oba avtorja, da »kapitel« — vojvodov sedež — m vec cel, ker ga na zadnji strani, prislojeni k hrbtni plošči, manjka približno ena petina (448). Gotbert Moro, ki je vso preiskavo sprožil, je posvetil vprašanju najprej večjo razpravo, v kateri se kratko dotika tudi nekaterih drugih vprašanj ustoličevalnega obreda, ki pa ne segajo v jedro, obravnavanega vprašanja voj­ vodskega stola in jih zato tu — razen vprašanja razmerja virov za ustolicevanje, ki bo prišlo še na vrsto — odpravimo s kratkimi opozorili: »Servitus Ca- rantanorum« v Konverziji (c. 4) ni še v nobenem razmerju do odklonilne pravice koseškega zbora v vrinku v Svabskem zrcalu (str. 69), kajti novega kneza, so tedaj Karantanci volili in kralj potrjeval; odklonilna pravica ima za pod­ lago obratno zaporedje, da kralj izbira in zbor -soglaša«, kar se uveljavi pac šele po spremembah okrog leta 820. — Trditev, da spada prva odklonitev plem­ stva pri vojvodskem stolu šele v leto 1286, ni moja, marveč Kleblova; proti njej sem obsežno dokazoval (Ustolicevanje 275—282), da je nastajal vojvodski dvor in da se je povezovalo z vojvodo plemstvo že od začetka 13. stoletja naprej, da je bil torej »potreben vsaj že leta 1286 obred pri vojvodskem stolu« »vsaj«, ker sprejemam Kleblovo tezo, da ta del obreda zahteva kot temelj vojvodski dvor in povezanost deželnega plemstva z vojvodo, kar nastaja sicer — drugače kakor je mislil Klebel — že od 1200 naprej, da pa ne vemo, kako je z usto- ličevanjem med 1200 in 1286). — Podčrtati je treba Morovo ugotovitev, da se kaže spomin na nekdanjo veljavo obreda pri knežjem kamnu se pri zadnji poklonitvi plemstva na vojvodskem stolu 12. septembra 1651, ko je cesarjev namestnik Maksimiljan Dietrichstein zasedel stol šele potem, ko je zagotovil vojvodskemu kmetu Blažu Herzogu potrditev njegovih pravic (98; prim tudi G Moro, Zur Letzten Erbhuldigung am Herzogstuhl, Cannthia I 15o, 1965, 712 si z objavo ohranjenega zapisa). — Domneva, da bi bila prenesena vojvodova prisega ki je imela po 1338 gotovo zvezo predvsem z deželnim plemstvom, ze v 14 stoletju oz. pred 1414 od knežjega kamna k vojvodskemu stolu (107) nima v virih nobenega potrdila; pač pa viri (Otokar, Janez Vetrinjski, Ebendorfer, Piccolomini, Unrest; šele 1564 je v opisu obreda drugačno zaporedje; da j e tudi Maksimilijan 1506 mislil vendarle na prisego ob knežjem kamnu, kaze okoli; ščina da si je izgovoril vnaprej pri prisegi zastopstvo po namestniku; to pac ne bi bilo potrebno, če bi šlo za prisego plemstvu med fevdalnim obredom pri vojvodskem stolu) prej podpirajo obratno mnenje, da je bil prenos izvršen sele po letu 1414 — Sporočilu Janeza Vetrinjskega o sprejemu vojvode Bernarda 1202 ne odrekam »den Quellenwert«, marveč ga razlagam kot »navaden sprejem Bernarda po smrti njegovega brata kot edinega vojvodo« (Ustolicevanje 95); vrinek v Svabskem zrcalu, ki hrani obliko obreda, kakršna je propadla na j­ kasneje 1135 seveda s tem stališčem nima nikake zveze, pač pa kažejo na to drugi viri, po katerih je Bernard vladal na Koroškem že poprej skupno s svojim bratom (Ustolicevanje 94 si., 567). . Poglavitno vprašanje te razprave, ki jo je Moro povzel tudi v Carinthiji. pa so zgodovinski sklepi, ki jih izvaja iz kratko povzetih ugotovitev tehniških izvedencev; med njimi posebej poudarja samostojno izoblikovanje zahodnega sedeža čigar »prava sedežna ploskev je omejena z delno močno preperelima stranskima obrobkoma in s hrbtnim obrobkom, kakor to nakazujejo oz. izpri­ čujejo že shematične skice pri Hieronimu Mégiserju.. . in v slikah k poročilu stanovskega odbornika grofa Ludvika von Goes (Goeß) o obnovitvi vojvodskega stola 1834«. Po vsem tem sklepa, . ... 1 da je »zahodni sedež prvotno stal s a m . . . in da je obenem starejši kot vzhodni sedež, ki je potemtakem njemu šele dodan; pač šele ob tej priložnosti je bil konglomerata! blok dvignjen na neobdelani blok, ki je po svojem kame­ ninskem značaju in izvoru blizu kamnitnim blokom, ki sestavljajo vzhodni se- 116 S l ^ o n f ^ " m a * ? r i a 1 ' s č i m e r s t a P r i š l a oba sedeža v harmonično in pri tem vendar tudi različnemu rangu ustrezno razmerje«. 2. Vzhodni sedež ustvarja s svojo monumentalnostjo -vtis prestola-, torej l \ ^ Č 1 > 1 Уч?? , ? ч е П " ^ „ n e k e g a kneza, ki mu je-bila Karantanija-Koroška s svojim političnim središčem na Gosposvetskem polju, Krnskim gradom te­ melj njegove moči«; vpoštev prihajata Karlman in še bolj njegov sin Arnulf (zaradi njegovih dolgotrajnih zvez s Karantanijo). Ni mogoče reči, -ali je bila izvršena zasedba prestolnega sedeža v zvezi z že izvršenim prevzemom oblasti na knežjem kamnu na Krnskem gradu« ali pa jo je razložiti kot -postavitev na prestol«, kakor je izpričana za Arnulfa ob začetku njegove vlade 887 (Ar- n u l f u m . . . m regio solio ponunt), vendar je spadalo -sedenje« na vojvodskem stolu po podatku iz 1307 k nujnim dolžnostim novega vojvode za njegovo pri­ znanje po plemstvu. (Vendar se - kljub nespornosti samega dejstva obveznosti »concedere feoda« na vojvodskem stolu — nanašajo besede -in sede debita nondum resedisset« v sporočilu Janeza Vetrinjskega leta 1307 le na knežji kamen, ker jih je treba intepretirati v zvezi s podobno formulacijo v zvezi z ustoličenjem Otona 1335 pri istem avtorju, kjer pomeni sedeš gotovo knežji 243° З « ) 3 e U g o t o v i l ' ž e V 1 3 ' 1 « « * Levee; prim. Ustoličevanje 103, 105, *њЛ Z a h ? d n i ^ e f , n a i b i n a s t a l v zvezi z zamenjavo domačih knezov po frankovskm grofih (okr. 820), ni pa izključena že njegova uporaba po domačih ^ n ? n ? V - n l ° H L 4 P 0 Z n e : , 1 ? a J , b L b i l t o S e d e ž - w a l t P o t o v « (omenjanih med MainčJr f f ™« 2 ^ ° V P a l a V n s k l h Sroiov, omenjenih prvič ob ustoličenju Majnharda 1286. Z obema stoloma povezujejo viri sodstvo (za vojvodski stol Janez Vetnnjski — sedeš tribunalis; za zahodni sedež listina iz leta 1391) -4. Vojvodski stol je kot -fevdalna protiutež« kmečkemu obredu ob knežjem kamnu v zvezi z družbenim upadanjem kosezov ter s -pač že v 14 najkasneje pa" v 15. stol.« razvitimi fevdalnimi obredi (vojvodova prisega, poMonitev va­ zalov m podelitev fevdov po vojvodi med sedenjem na stolu po prisegi) postal -simbol posebnih pravic in samostojnosti Koroške« v nemški državi • U R I 5 ' - Z J ° 3 V 0 d i k i ? o „ S o t 0 l , 0 m P ° v e z u ^ e M o r ° Poročili o -intronizaciji« Hermana 1161 in Bernarda 1202, kar je oboje mogoče, vendar le kot hipoteza. Odprto J pušča vprašanje, zaradi cesa je postavljen vojvodski stol prav na tem mestu čeprav je ze Kleber opozoril - opiraje se na njegovo funkcijo v s o d s t ^ - da so sodna mesta tega casa na prostem in na javnih tleh (ob cesti), na kar opozarja tudi Braumuller v svoji oceni prve Morove razprave (468) v « J e t 1 Ì a r t e . h n i š k a Podlaga za te sklepe ni tako zagotovljena, kakor se zdi vsem trem piscem. Staro in sedanje stanje vojvodskega stola namreč loči njegova obnovitev leta 1834. V Goeßovem poročilu o obnovitvi (Moro, Kranz" S / p n ^ V , 0 9 S L S ° Š ^ i r j e P O d a t k i > k i j e m l j e J ° v e l J a v o nekaterim oporiščem navedenega sklepanja: -Teren okrog spomenika je naplavljen prod; nekaj col m ^ i r n t Z e m ^ a ' V v o d n a t i h l e t i h Preplavljena po izvirkih, k prihajajo iz sosednega gorovja na vzhodu, in po Glini, ki teče na zahodu.« - -V teh zelo premočenih nekompaktnih tleh so se kamnitne mase spomenika že globoko pogrezmle (se. skupna teža okr. 60 centov = nad 3 tone na 33 in У4 kvad­ ratnih čevljev = okr. 3,3 m * ) . . . ; kamnitne mase so se ločile druga od druge v *=ui n e s m e n - . , P o k v a r i l l z u n a n j i videz in pretile z razpadom (Auseinander- bm nLX°r, m !? %\~ ^ P r e i s k a v i tel> «a katerih je stal vojvodski stol, so bih najdem do globine četrtega čevlja v produ raztreseni le posamezni kosi lonujenega kamna, ponekod tudi raztresene kepe apnene m a l t e . . V navedeni f i l t i m . ! ° 1 d o s e g l i t r d e n zid, sestavljen iz velikih v apneno malto položenih lomljemh kamnov« (raztresene kamne in kose ometa med prodom razlaga po­ ročilo kot sledove podiranja te stavbe). - Za to preiskavo so seveda morali ves prestol razgraditi (po poprejšnjem natančnem registriranju mesta in po­ ložaja sestevmh delov), nato so zgradili sedanji zidani temelj (od omenjenega 2 i J ^ " H - 8 * ^ č e V I j e v n a v z g ° r ) ™ lomljenega kamna, "na tem temelju vnovič sestavili plošče stola ter j ih obenem sezidali skupaj (wurden auf und m fester Verbindung aneinandergestellt); vojvodski stol je z dodatnim podzid- kom dvignjen za dober čevelj (ponekod je po sporočilu podzidek tudi višji') nad ravnmo, v isti debelini pa je bil okrog stola nasut prod. > T 1 1 7 Poročilo jasno kaže, da spada vse, kar je pri spomeniku zidanega, šele k stanju po 1834 — ne le povezovanje posameznih blokov, marveč tudi zidani temelj zadnjega dela zahodnega stola in prav tako enako izdelana napolnitev vrzeli med hrbtoma obeh sedežev. Na enak način je — v ostalem — podgrajen tudi podstavek vzhodnega sedeža, le da je ta del dvignjenega temelja od vseh strani zakrit s ploščami. Nobenega oporišča torej ni za mnenje, da" v prvot­ nem stanju ne bi bila vrzel med njima prazna — vprašujemo se le po njeni funkcionalnosti., • Prav na to vprašanje pa odgovor j a Ginhartova razprava o času postanka »kapitela«, postavljenega za vojvodov sedež. Sedež brez dvoma ustreza obliki kapitela, ki »ima sorodne odnosnice šele iz poznejšega 8. in iz 9. stoletja«; vendar je bil za stol izdelan posebej, ker so njegove dimenzije prevelike za uporabo v tedanji arhitekturi in za takšno uporabo je v podrobnostih tudi premalo natanko obdelan. Zato datira Ginhart po stilnih značilnostih »posta­ nek vojvodskega stola v poznejše 8. ali, verjetneje, v 9. stoletje«; pri tem pa se opira tudi na miniaturi, ki kažeta na prestolu cesarja Lotarja (rokopis iz 849—851) in Karla Debelega (rokopis iz 881—887). Na obeh sprednjih oglih sedeža pa je poleg tega Ginhart ugotovil dve vdolbini — oporišči za sprednja drogova pri postavitvi baldahina ali loka nad stolom ob njegovi slavnostni uporabi (kar prav tako potrjujeta navedeni miniaturi). Seveda pa sama nista mogla držati baldahina, ki je moral biti podprt tudi od zadaj. »Zadnja drogova za baldahin sta našla vtičišče in oporo domnevno za visokim naslonjalom v sedaj z ometom napolnjenem vmesnem prostoru med ,sedežem palatinskega grofa' in naslonjalom. Čemu naj bi sicer služili sprednji vdolbini v obliki niš?« (463). Tako sta se pokazala vrzel med obema stoloma kot namerna in zahodni sedež prav v takšnem položaju, v kakršnem je postavljen, kot smiselni sestavni del celotne gradnje; s tem je izpodmaknjena vsaka nujnost za njegov posebni postanek; vse razlike namreč lahko izvirajo iz poudarjanja družbene razlike, med človekoma, ki sta spočetka sedela na obeh sedežih. To podpirata še dva gradbena elementa. Najprej dejstvo, da je hrbtni obrobek zahodnega sedeža toliko nižji in šibkejši od stranskih — kar izvira pač iz premajhne globine sedeža (44 cm), saj vreme ni krušilo tega obrobka bolj kakor stranske, tako da podajata obe shematični skici stola v tem pogledu neresnično idealizirano podobo — in si tega tako nizkega (53 cm) in z le nakazanim hrbtnim obrobkom opremljenega neuglednega sedeža ni mogoče misliti nikjer postavljenega sa- ; mega zase, še manj pa kot sedež grofa, že zaradi mnogo večjega vtisa pre­ proste vnanjosti knežjega kamna kot prostora koseškega-»kmečkega« obredja. • Pa tudi enotnost celotne zgradbe govori za vključenost obeh sedežev od vsega začetka v načrt. Obe opori naslonjala (vkopani v zemljo za dober čevelj) in plošča naslonjala (postavljena neposredno na zemljo) so gradbena os vsega spomenika in obeh sedežev; dve tretjini podstavka vojvodovega sedeža ( = druga stopnica) sta prav tako sloneli na nasuti in zbiti zemlji (Goeßovo poročilo ne daje podlage niti za domnevo, da bi kot podstavek nasuli kame­ nje!) kakor zadnja polovica zahodnega sedeža. Tehniki bi morali povedati, ali teža zahodnega sedeža pri taki gradnji ni bila celo nujna protiteža za pritisk, ki ga je na ploščo izvajal vojvodov sedež skupaj s svojim podstavkom. Obenem pa se zdi, da je razlika med obema sedežema (še celo po Ginhartovih ugoto­ vitvah!) vendarle prevelika, da bi bil tudi zahodni sedež zgrajen za visokega predstavnika fevdalne oblasti. Laže je misliti — kakor domnevava s Haupt- mannom — da gre sprva za sedež koseškega »sodnika dežele«. Nobenega ute­ meljenega vzroka ni za trditev, da ni ves prestol nastal kot celota v 9. stoletju, obratno pa vse navedeno govori v prid tej hipotezi. Po mojem mnenju gre za zgradbo iz časa po 820, ali prav v zvezi, s Karlmannom ali Arnulfom, kar bi bilo mogoče, puščam odprto, ker gre pač le za bolj ali manj verjetno domnevo, ne pa za dokazljivo zgodovinsko ugotovitev. Rudolf Egger pa je pojasnil antični izvor obeh napisov na severnem opor­ niku naslonjala (ki. so ju nekdaj napak razlagali slovensko) ter tudi njihov •postanek (VERI kot posvetilni napis na plošči, ki je bila v ograji keltskega 118 svetišča, nastal okr. 100; MASUETIVERI na robu iste plošče, postavljene kot podstavek antične arae, nastal v 3. stoletju). Zadnja razprava v isti Carinthiji o ustoličevanju pa ni posvečena proble­ matiki vojvodskega stola. Narodopisec Ulrich Steinmann (iz Berlina); skuša obnoviti nekdanje vrednotenje virov s trditvijo, da sta tako Janez Vetrinjski kakor tudi vrinek v Švabskem zrcalu odvisna od Otokarjevega opisa obreda. Svoj poskus podpira s tezo, ki jo je doslej (brez uspeha) branil le Jaksch, da naj bi se sprva (zadnjič še 1286) opravljalo ustoličevanje na vojvodskem stolu, ki pa naj bi ga — in to je nujna opora te teze — tedaj predstavljal le samostoj­ no postavljeni današnji zahodni sedež. Ob ustoličenju 1335 naj bi bil obred prvič razdeljen na dva dela — med knežji kamen na Krnskem gradu in voj­ vodski stol, šele Rudolf IV. pa naj bi zgradil vojvodski stol v sedanji obliki. Ginhartovo datiranje sedežnega kapitela »v 9. ali 10. stoletju-« (Ginhart, kakor smo videli, sedaj 10. stoletje izključuje iz datiranja) skuša obiti z domnevo, da je kapitel prišel na sedanje mesto iz ruševin kakega stavbnega objekta (472^ ki so ga imeli graditelji stola za antično zgradbo (494). Zaporedjac tekstov nikjer ne raziskuje z metodo tekstne kritike, se pravi z vzporejanjem samih virov in ugotavljanjem njihove medsebojne odvisnosti, marveč ga rešuje z vnaprejšnjo vero v Otokàrjeve podatke in s trditvijo, da izvirajo vse poznejše razlike le iz resničnega spreminjanja obreda, pri čemer je v analizi delno tudi površen. V zvezi s tekstno kritiko obsega razprava le štiri stavke, ki dokazujejo samo ali popolno nerazumevanje njenega načina dela ali pa neodpustljivo površnost pri uporabi literature (488): »Rauch je zaradi soglasja v koncepciji in na podlagi jezikovnih posebnosti domneval Otokarjevo rimano kroniko kot predlogo za vrinek (se. v Švabskem zrcalu). Bogo Grafenauer (1952) je temu ugovarjal in obratno trdil (!), da je Otokar odvisen od vrinka v Švabskem zrcalu. Opira se prav tako kakor Rauch na razporeditev in formalna soglasja. Iz teh značilnosti se torej ne da doseči noben enoumen dokaz za odvisnost enega od drugega« (!). To se pravi, kjerkoli se dosežejo s tekstno kritiko — čista tekstna kritika se namreč opira samo na kompozicijo in značilnosti be­ sedil! — različni rezultati, naj bi bili zaradi svojega nasprotovanja brezpo­ membni, ne glede na način različnih dokazovanj ! In tekstna kritika nepotrebna. Vse to je seveda metodično popolnoma nemogoče, saj so pretekla že tri stoletja, odkar se je pri obravnavanju preteklosti pokazalo, da je uspešno le tako raziskovanje, ki najprej pretrese posebej vire, ne pa takšno, ki virom določa vrednost po svoji volji in vnaprej (četudi po slučajni kronologiji ohra­ njenih rokopisov), in že pred pol stoletja je po pravici očital Tangi prav za­ nemarjanje tega vprašanja vsema raziskovanju ustoličevalnega obreda (tudi od Puntscharta naprej). Naloga, ki je bila s tem postavljena, je bila v resnici prvič opravljena v celoti v moji knjigi (in seveda ne bežim od stvarnega raz­ pravljanja o teh rezultatih, niti ne stojim na stališču nezmotljivosti: to kaže delna modifikacija rezultatov po diskusiji z Graberjem in Hauptmannom, ZC 16, 1962, 177—182, gl. Carinthia I, 1965, 646—648, prav tako pa diskusija v Münstru 25. 5. 1965, o kateri je sestavil prof. Manfred Hellmann po meni avtoriziran zapisnik, razmnožen v ciklostilu, in do katere je prišlo na mojo izrecno željo, da prediskutiramo vprašanja, ki so bila sporna n a razpravi v Freilassingu pri Salzburgu marca 1960, h kateri nisem bil povabljen; prof. Hellmann pa je ob zaključku izvajanj o razmerju virov »ugotovil, daß zwar die Genealogie der Überlieferung (Schwabenspiegel-Einschub /um 1300/ — Ottokar /1306—08/ — Johann von Victring) überzeugend sei, daß indes Vorlage aus dem XI. Jahrhundert über die Einsetzungszeremonie, von der wir sonst keine Kenntnis haben, zwar einige Wahrscheinlichkeit für sich hat, aber eben doch eine Hypothese darstellt. Prof. Grafenauer gab das ohne-weiteres zu, bemerkte aber, daß er sich die erhaltenen Quellen ohne eine solche Hypo­ these nicht zu erklären weiß«; gl. zapisnik str. 13—14). Steinmann mi pa na­ sprotno očita celo — milo rečeno — znanstveno nečednost, da naj bi bilo namreč moje raziskovanje virov vnaprej določeno glede rezultata (solite dem Zweck dienen, den Einschub als älteste-der drei Quellen zu erweisen!!). V resnici sem seveda študiral razmerje virov skoraj leto dni v internaciji 1943, kjer nisem' imel nobenih del o tej problematiki, marveč le prepis temeljnih 119 treh virov, tako da sem bil hočeš nočeš prisiljen k najčistejši tekstni kritiki, k podrobnemu primerjanju besede za besedo, odstavka za odstavkom v virih. Popolnoma nepričakovan je bil prav tisti rezultat preiskave, ki je zame naj­ tehtnejši dokaz v prid Otokarjeve odvisnosti od vrinka: da je namreč Otokar zvezan z obliko, ohranjeno v Gießenskem rokopisu, ki pa je v razmerju do starejše skupne predloge obeh ohranjenih variant vrinka že pokvarjena. Tudi za knjigo je ta del teksta (9—12, 69—206) nastal posebej (1948) in šele na njegovi podlagi sem v naslednjih dveh letih pisal zgodovino samega obreda. Ali se je sploh mogoče bolj varovati tez, ki bi bile vnaprej odmerjene na re­ zultat? Dokler Steinmann ne pokaže, kaj je v mojih analizah in vzporejanjih besedil bodisi namerno opuščeno bodisi v neskladnosti z genealogijo virov, je njegov očitek, da je moj rezultat »zweckgebunden«, le lahkomiselno iri premalo odgovorno pisanje. Trditve, do katerih je pomagala Steinmannu ne-metodičnost njegovega dela, pa so zahtevale za svojo postavitev še vrsto konkretnih napak, deloma zaradi nesporazumov, deloma zaradi površnosti pri upoštevanju dosedanjega razisko­ vanja obreda v delih od Puntscharta naprej in tudi pri analizi virov. 1. 2e zgoraj navedene ugotovitve o zgradbi in postanku vojvodskega stola (posebej tudi Ginhartovi rezultati o vojvodoevm sedežu) dokončno izpodbijajo prelahkotno postavljeno trditev o njegovem postanku v 14. stoletju oz. po­ prejšnji samostojnosti zahodnega sedeža kot prostora za fevdalno obredje poklonitve plemstva vojvodu. Zapis Rudolfovega imena na naslonjalu vojvo- dovega sedeža priča o popravilu stola in o velikem pomenu, ki ga je imela prav Koroška v Rudolfovih političnih načrtih. To potrjuje tudi normalni pomen Otokarjevega izraza gesidel kot množinska oblika izraza sedel (M. Lexer, Mit­ telhochdeutsches Taschenwörterbuch, 23. izd., 1943, 65; od štirih primerov, ki jih navaja G. Graber, Der Einritt des Herzogs von Kärnten, 1919, 70, op.- 84, v prid izjemnega pomena »sedež«, je ustrezen samo zadnji, kar še posebej opozarja na izjemnost take uporabe; gl. tudi Ustoličevanje 287 si., in G. Moro Kranzmayer, zbornik 97, op. 24), kajti redki izjemni pomen se more uporabljati v argumentaciji pač le tedaj, če to zahtevajo drugačne okoliščine, ni ga pa mogoče uporabljati v dokazovanju zoper soglasje vseh drugih podatkov, kakor je to pri Steinmannu. 2. Odkar je raziskana zgodovina Krnskega gradu, je domneva o prenosu »kmečkega« dela ustoličevanja na Krnski grad v 14. stoletju nemogoča že zaradi popolnega propada pomena te vasi po letu 1000 (E. Klebel, Carinthia I 130, 1940, 97; M. Wutte, Karnburg und Tanzenberg, Aus römischen und germa­ nischen Kärnten, Eggerjev zbornik, 1942, 268—287; Erläuterungen zum Hist Atlas d. österr. Alpenländer, II. Abt. 8/2, Ost- und Mittelkärnten nördlich der Drau, 1958, 305 si.). Grad (regalis sedeš) se zadnjič imenuje v listini 1 VII 983 (Gradivo II, št. 475; MDC III, 66) v zvezi z darovanjem zemlje v njegovi okolici- odtlej nastopata le vas in cerkev; vsa nekdanja gradu pripadajoča posest je bila razdrobljena med različna gospostva in celo prostor nekdanje pfalce je bil razdeljen med Gospo Sveto (prostor nekdanjega gradu) in Mordaxe oz. njihove prednike (travnik s knežjim kamnom). Kako zelo se je izgubila stara veljava kraja in spomin nanjo, dokazuje tudi dejstvo, da na Arnulfa navezujoča vse­ bina časti palatinskega grofa (pri Janezu v konceptu in čistopisu izpričana ze za leto 1286; tu je Steinmann spregledal popravek Hauptmanna, Südostfor­ schungen 15, 1956, 114) ne vsebuje spomina na to poglavitno Arnulfovo pfalco v deželi. V teh okoliščinah je Steinmannova domneva, podprta izključno z očitno napako Otokarjevega sporočila, ugotovljeno že po Puntscharta (ob so­ glasju vsega poznejšega raziskovanja), povsem nesprejemljiva. Toliko bolj, ker tudi po vseh zgodovinskih vzporednicah spada prav stari del obreda (pre­ vzem oblasti!)! v meje vojvodskega gradu in ne na sredo polja, ne glede na to, da postane knežji kamen (s svojim položajem prav v nekdanjem Krnskem gradu) za Steinmannovo domnevo popolna uganka. 3. Za površnost analize je posebej značilna trditev, da vsebuje vrinek v primerjavi z Otokarjem le štiri »novosti«, ki da so bile vse uveljavljene na novo med ustoličenji med 1335 in 1360 in da so zvezane s habsburškimi težnjami: 120 iQ«n o v ° J v o d o v a obleka z lovskimi dodatki, kot jo je uporabljal Rudolf IV 1360; 2. objezdenje, ki je bilo izbrano kot zasilna rešitev pri ustoličenju vojvode Albrehta 1342; 3. knežji kamen, ki ga je 1335 na novo določil kot prostor dela obreda vojvoda Oton; 4. prenos celotnega obreda pri knežjem kamnu na svo­ bodne kmete, kot se je zgodilo to najprej pri ustoličenju vojvode Otona 1335 m bilo izvedeno še v večji meri pri ustoličenju vojvode Albrehta 1342« (493) Ze te trditve je delno nemogoče braniti : gl. zgoraj o neutemeljenosti t. 3; težave hromega Albrehta (t. 2) je bilo pač laže premagati pri hoji kot pri jezdenju na komaj vjahanem konju ali kobili, poleg tega pa Janez; Vetrinjski, ~ „ l f P u p n o b r e d u navzoč, prav za to ustoličenje (drugače kakor za Otonovo lđdo) izrecno trdi, da je bilo izvršeno iuxta consuetudinem ante (tj. ob Main- hardovem ustoličenju 1286!) dietam, tako je Steinmannova domneva v direkt­ nem nasprotju z edinim zgodovinskim sporočilom o dogodku; vloge »freisaßov- kosezov« v vrinku ni mogoče niti vzporejati, kaj šele izenačevati in razlagati s prenosom odgovorov na ustoličevalčeva vprašanja v usta njegovih »prised- nikov« oz. »vseh-«. Poleg tega pa je vrsta razlik, ki jih Steinmann sploh ne upošteva so pa v povsem nezdružljivem razmerju do Rudolfove politike, ki naj bi stala za nastankom vrinka: kot pogoj za sprožitev postopka za prenos oblasti, j è postav- ljen cesarjev predlog (in to celo za vsakega vojvodo, kar pomeni odpravo dedne oblasti v rokah dinastije nad deželo); za razsodnika o tem predlogu je postav- ljen zbòr kosezov (»svobodnih kmetov«« kot posebnega sloja v 14. stol na Koroškem sploh ni in tudi izraz »freisas« v domačih virih ne nastopa!); med­ tem ko se je Rudolf potegoval za med fevdalci izjemno dostojanstven sprejem fevda avstrijske vojvodine, naj bi sprejel Koroško v kmečki obleki; vojvodi naj bi sodil koseški »sodnik dežele«, ki ga v tem času ni moglo več biti, kajti kosezi so tedaj že kot zaščitenci vključeni v deželska sodišča; za (pokvarjeno') določbo gießenskega rokopisa, ki je praktično onemogočala vsako tožbo nem­ škega plemstva zoper vojvodo, je že Hauptmann izrazil mnenje, da je zgodo­ vinsko nemogoča brez še drugačnega sodnika nad vojvodo — vsekakor je ta določba nekaj bistveno drugega kot Rudolf ova zahteva po ius de non evocando v falzificiranem »večjem privilegiju«. Vsega tega, kar zahteva za vrinek bist­ veno drugačne razmere, kot pa so bile v 14. stoletju, Steinmann ali ni hotel videti ah pa je namenoma pustil ob strani, čeprav je prav o teh posebnostih 4. Začuda Steinmann tudi ni videl bistvene razlike med Rauchovo in mojo analizo razmerja med vrinkom in Otokarjem: Rauch je pristopil k vprašanju ze s prepričanjem, da je vrinek falzifikat iz srede 14. stol.; v tem položaju mu je zadoščala sorodnost obeh virov za trditev, da je vrinek odvisen od Otokarja Jaz sem začel delo z golo ugotovitvijo sorodstva in ga nadaljeval kot prvi — z iskanjem morebitnih napak pri enem ali drugem viru, kakršne praviloma nastajajo ob prevzemanju. Pr i Otokarju ugotovljene značilne napake v pre­ nosu vsebme prav v smislu njegove dobe, neskladnost pravnega vložka (ki ne govori o Majnhardovem ustoličenju, marveč o »pravicah koroškega vojvode« ob njem) s kroniko ter ugotovitev, da Otokarjev opis teh »pravic« n t povezan s prvotno obliko vrinka, marveč z eno izmed njegovih variant, iz katere se m mogla razviti druga ohranjena oblika — ne pa le že poprej ugotovljeno soglasje med obema viroma, kot trdi Steinmann — so mi bili podlaga za ugo­ tovitev smeri odvisnosti. Odtlej pa zahteva vsako nasprotovanje tej rešitvi seveda konkreten dokaz, da sem se v tej analizi zmotil in ne skrivanje pred njo. Prav to velja tudi za Morovo sklicevanje na Puntschartovo ocenw Kauchove razprave (Kranzmay. zbornik 96, op. 7), češ da se z mojo analizo »v bistvu m nič spremenilo«. Puntschartovo izhodišče sploh ni bil kritičen pretres virov — niti v njegovi pomembni knjigi, niti pozneje — marveč z vero v stalnost obreda v vsem času njegovega obstoja pogojeno pravno formalno primerjanje vseh virov glede njihove skladnosti; seveda je bUa ta miselna ovira na poti do zgodovine obreda zvezana tudi z njegovim izhodiščem pri razlagi obreda (Peiskerjeva teorija o revoluciji poljedelcev zoper pastirske župane; v katero danes ne verjame nihče več; naj v zvezi s tem navedem k priimku Gregor Schatter, ki ga še uporablja K&lautz v korist dokazovanja obrske nomadske 121 oblasti nad Karantanci — Carinthia I 155, 1965, 644 si. — še misel, da gre za nemško paralelo in verjetno kar za prevod slovenskega priimka Sienčnik /še danes znanega na Koroškem/, do katere je prišel Sergij Vilfan ob dokazljivem podobnem preverjanju priimkov ljubljanskih meščanov v domačem mestu medtem ko jih v Trstu in italijanskih mestih imenujejo s slovenskimi priimki). Kritike virov od mojega Ustoličevanja naprej pač ni mogoče odpravljati s sklicevanjem na stara dela, ki se je niso lotevala, marveč le z dokazom njenih * lastnih morebitnih slabih strani. V zvezi z edinim takšnim Steinmannovim mne­ njem, da pri Otokarju navedene funkcije koroškega vojvode pri cesarjevem lovu niso zvezane s funkcijo «-lovskega mojstra«, naj opozorim le na dikcijo Otokarja, ki to mnenje nedvoumno zavrača: ~des fursten reht uz Kerndenland« je, »daz im der keiser sol sagen, swenn e r . . . wil jagen hie zu tiutschen lan­ den« (torej ne le na Koroškem! — w . 1905-08); v to pravico spada vojvodova skrb za pse za ta lov; dalje: »der von Kernden sol von sinem lande dem keiser geraete zuo gejeides Sachen machen« in p r a v o d tod so posebnosti, »waz er davon rehtes hat« ( w . 19925-30, le s preurejenim besednim zaporedjem) in kar je navedeno nato v pravnem vložku o u stolice valnem obredu. Opisane naloge so očitno razvezava naslova jegermaister, oprta na vir, ki ga Otokar sam navaja namreč na Tristana Gottfrieda von Straßburg, kjer so v 5. in 6. delu obsežno opisane naloge lovskega mojstra z uporabo vrste tehniških izrazov, ponovljenih na tem mestu pri Otokarju. Ce trdi Steinmann, ~ebensowenig konnte der Herzog von Kärnten nur wegen diesen Leistungen für den Reichsjägermeister gehalten werden« (489), mu dokazuje zmoto že vir 14. stol., kajti imenovanje vojvode kot »venator imerii« pri Janezu Vetrinjskem se stvarno opira samo na navedene Otokarjeve navedbe o vojvodovih nalogah in njihovo zvezo z njegovimi pravicami. S tem je izgubilo Steinmannovo razpravljanje vsako notranjo trdnost in vrednost za spoznavanje zgodovine obreda. To, kar je skušal ugotoviti glede spreminjanja obreda v prvi polovici 14. stol. — med ustoličenjema Majnharda Gorisko-Tirolskega in Rudolfa IV. — je ugotovil mnogo bolj zanesljivo in urejeno ze Ljudmil Hauptmann v svoji knjigi »Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu« (1954, 127—154; prim, mojo oceno v Naša Sodobnost 3 1955, 1140-1146). Bogo Grafenauer G e o r g i j e O s t r o g o r s k i , Serska oblast posle Dušanove smrti. Posebna izdanja Vizantološkog instituta, knj. 9, Beograd 1965, str. XII + 171. Prof. G. Ostrogorski se je lotil preučevanja dokaj temnega obdobja srbske preteklosti, katerega pomen daleč prekorači meje srednjeveške Srbije. Po razpadu Dušanovega cesarstva zavzema Serska oblast v vzhodni Makedoniji posebno mesto. Ona je prva občutila pritisk turškega napredovanja. Njen propad v boju s Turki je bil usoden za balkanske dežele, za južnoslovanske države in za sam Bizanc. Knjiga G. Ostrogorskega predstavlja pravo odkritje. Doslej o tej državni tvorbi v naši historografiji skoraj ni bilo besede. Vzrok, zakaj so zgodovinarji posvetili temu področju tako malo pozornosti, je pomanjkanje virov. Ti so zelo skopi, pomanjkljivi in na prvi pogled ne obetajo mnogo. Pripovedni viri/ sicer tako dragoceni pri raziskavah bizantinske zgodovine, niso prihajali v poštev pri obdelavi zgornje teme. Zato se je moral avtor nasloniti skoraj izključno na podatke v sodobnih dokumentih. Na prvem mestu so predvsem grške listine, po poreklu pretežno iz svetogorskih samo­ stanov. To je sicer dragoceno gradivo, vendar zelo komplicirano in precej eno­ stransko. G. Ostrogorski se je lotil mučnega in nehvaležnega posla, kajti n a podlagi takšnega gradiva je ne samo težko osvetliti dogodke, temveč tudi dokazati važnost in pomen raziskovane problematike. Ostrogorskemu je z nje­ mu znano metodo to delo v celoti uspelo. Povezal je v različnih dokumentih raztresene podatke in na osnovi teh slučajnih podatkov izdelal, čeprav nepo­ polno, vendar avtentično predstavo o Serski državi, njenem gospodarstvu in družbenih odnosih, etnični strukturi prebivalstva, notranji ureditvi, položaju cerkve, vlogi Srbov in Grkov v državni in cerkveni upravi, karakterju njenih odnosov do srbske kot tudi bizantinske države. 122 svetü osvetlitvi odnosov in ^оеГсапа №о^'ЛГ^1 g J J t 3 - 0 s t r o S° r s k ì Р°- prevzS"°šp"t S i l , " " • "° a v g u s t a a " «№«*™ 13«. 1««, to je obl„t MHPHH o K Ä ^ ^ ^ ^ tradicionalno mnenje, da s t i» Ј ^ zapleteno Je bilo vprašanje vzhodne meje Serske države Ostroeorski I t t i f r e u č i n tudi srbsko bizantinsko mejo v Dušanovi dobi, ker so p r e S raziskovalci enostavno prenesli mejo Dušanovega cesarstva v Uglješino dobo Ugljesma posest m segala kot v času carja Dušana do reke Meste aZ>ak so bile meje pomaknjene daleč proti vzhodu vse do jezera Pora (Boru) Sento noi/ J e v « » » «»«pota Uglješe doživela še eno razširitev Ta rlzširitevle Œ a Ï Ï п А Л Г ^ W ' T u r k i S O t a k r a t ^vzel? KunSno n zavladali nad večjim delom bizantinskega Volerona. Uelieša ie terfai гаот„1 n Ä d e l ™е г°п а> W * b» zaradi turškega osvajanja odrezan T^ko Ima Uglješma posest skupno mejo s Turki. Ta ugotovitev G. OstrogorskeJa ie zSo Ж Г М & * £ Г Ж ' tÌSte Ug4eŠine POmike' ki ga * Än?ÄpeelSa° ^ Ä f V l i n t ^ e l o r p o S n ^ S ^ Ä d S e ^ gjK 2 Ä ÄMEST n ^ p ^ S - d e S o t « 6 - Ä ^ S T Z ^ v e l l k o ozemlje, na katerem je vladal despot Uglješa nima nek^ea ™ z a v o v l w P Ä 3 * ^ e P°syeeeno Prebivalstvu in gospodarstvu Sèrske dr- S H « 7 ?.? e t a l & u i m Problemi objavlja avtor - ki ni strokovnih la line vistične raziskave - izredno dragocena metodološka in vsebinsto^ z a n a Ä " Iz virov toponomastičnih podatkov je razvidno, da je ta teritorij bil A n t™ Marko, sin Luke Ivanovića, je odpeljal pšenico i td) . Domnevam, da so vsi t i res bili kapitani, ne pa patroni ali trgovci na velike razdalje, dasiravno so brez »Cap-0«. V predmarčni dobi zasledimo nekega drugega Loja. Ko je proti koncu marca 1828 umrl pristaniški kapitan Anton Djačić, se je na razpis prijavilo za to mesto 14 kandidatov, med drugimi Andrej Fran Kovačić, pristaniški 126 kapitan v Bakru, dalje Jožef Bregant, senzal v Trstu, končno Jožef Loj bivši mornariški kapitan. — Za Breganta pravi poročilo, da je iz Lučerrika na tronškem, da zna italijansko in ilirsko, da je bil dve leti lajtnant avstrijske notilje na Donavi v turški vojni 1788 ter da je že dolgo senzal v Trstu Ker pa je bil star 68 let, ga pri kandidaturi niso upoštevali. Podatki o Loju trdijo °а,.Ј.е b . £ r ° 3 e n v „ T r s t u i» da je sedaj (se. 1828) star 54 let ter da obvlada italijanščino, nemščino, ilirščino, grščino, francoščino (Arhiv fin. ministrstva Dunaj, Commerz-Acten, No 16, 1831—1833). Zdi se, da je Trst dobil večje jadrnice šele po polovici 18, stoletja. 2e omenjeni fascikel 621 vsebuje vest iz leta 1762, da imata Bellusco in Rossetti iz Trsta navo, ki ima nosilnost 300 tonelat (1 tonellata = 2000 funtov ali 1120 kg- torej 336.ton nosilnosti); posadka je že štela 27 mornarjev/njih, ladjo in. blago pa je ščitilo 26 topov. Pripis pravi, da je to največja ladja v Trstu. — Dalje so bih takrat lastniki ladij Ivan Vojnovič, Lokman, Luka Prasel, Tomaž Ko- ^ o a l e C ( C o c a r a v e z > > }vaa. Gruden itd. Gruden je imel zelo majhno- barko p l je š t e T r š ^ u d i S a J ] e Ì m e l a n o s U n o s t i l e e n o s a m o tonefeto, posadka + n n^f J V e Č J a l a ? . j a ' „ 4 S < i , j o . v 1 8 ' s t o l e t J u zgradili na Reki, je tudi imela 300 S U r f 1 1 1 ? 8 « V J . e ^ ! j U 1 7 8 5 - 1 7 9 « > *> * " ^gradui 10 ladij (največja je Ä n k o T„ n L L f Ì ? l e t ] U 1 7 9 1 ~ 1 7 9 4 P 3 * * I* ladij, med njimi že omenjeno a m ^ i v * T o . P ° m e J m ' d a Je ne samo naraščala potreba po velikih jadrnicah, ampak da se je tudi povečala tehnična zmogljivost reške ladjedelnice. « а Л П 9 С п ° £ a L t U "f™*"***** š * nadvse zanimivo razpredelnico iz leta 1766 (fase. 621). Našteva ladje po domicilnih pristaniščih, vendar ima za petimi « « S ^ r i i Ì À n a ^ e d e n 0 K F > l r l , ? n i j o i n K r a n i s k o . To pomeni, da lastniki določenega S f J ? U ™l° P r f £ l v a l 1 У Pristaniščih, pač pa v zaledju. To niso bile velike jadrnice le njihovo število je znatno. Iz razpredelnice sem izpustil dve rubriki vse ostalo pa obdržal po originalu: ra' Trst Reka Senj Karlobag Bakar Purlanija Kranjska Skupaj Klasa 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 Število ladij 9 27 29 9 12 8 17 13 5 4 22 3 173 . 9 25 63 • 439 Tonelate 941 570 125 1162 810 27 3137 384 20 198 48 500 27 ( 150 873 327 9297 Število kapitanov 9 26 27 9 12 17 13 4 8 3 " 9 142 , Število mornarjev 114 98 98 117 101 18 238 107 15 31 29 52 18 33 106 187 1387 127 Reške ladje I. in II. klase so imele večjo zmogljivost od tovrstnih tržaških ladij, vsekakor pa preseneča majhni Senj s svojimi prvoklasnimi jadrnicami, pa tudi drugoklasnih ne gre prezreti. Ker je bilo pristanišče majhno, so našle delo na Reki, v Trstu in drugod; prevažale so torej za tuj račun. Karlobag in Furlanija sta šibko zastopana, medtem ko je Kranjska s svojimi majhnimi ladjami tako zanimiva, da bo treba za ta problem zbrati več podatkov in jo kdaj v bodočnosti posebej obdelati. Ker so imele njene jadrnice II. klase povprečno po 39 tonelat nosilnosti in po 4 može posadke, jadrnice III . klase pa po 6 tonelat in 3 može, je jasno, da so se te barke močno držale obrežnih predelov Jadrana, kolikor niso bile tretjeklasne jadrnice zgolj ribiške ladje. Trenutno nam niso znani niti lastniki teh ladij niti ne domicilna pristanišča. Marljivo iskanje novih podatkov nam bo gotovo pojasnilo kaj več v zvezi s Furlanijo in Kranjsko, zlasti s slednjo. Jože Sern W o l f g a n g A b e n d r o t h , Sozialgeschichte der europäischen Arbei­ terbewegung. Suhrkamp Verlag, Frankfurt a/M, 1965. 200 strani. Profesor političnih znanosti na univerzi v Marburgu a/L Abendroth spada med redke znanstvenike na zahodu, ki na marksizem gledajo dialektično in ga uporabljajo kot metodo pri svojem znanstvenem delu. Pripada znani mar- burški kritični historični šoli, ki je zelo cenjena v svetu. Poleg več razprav je Abendroth napisal tudi nekaj knjig, največ odmeva pa je najbrž vzbudila prav njegova »-Socialna zgodovina evropskega delavskega gibanja«. Poudarim naj, da je za zgodovino delavskih gibanj posameznih evropskih držav, kljub temu, da je bilo to področje človeške zgodovine v večini držav dokaj zanemar­ jeno in je deloma še, že precej obsežnih prikazov, ki pa seveda obravnavajo delavsko gibanje v določeni državi ali narodu. Na prste bi lahko prešteli v svetovni historični literaturi dela, ki skušajo zajeti zgodovino delavskega gi­ banja v Evropi. Zdi se, da je ravno težavnost, kompleksnost in problematičnost te zgodovine vzrok, zakaj o njej ni več zgodovinskih obravnav, čeprav je ravno mednarodna povezanost od njenih začetkov eden izmed njenih bistvenih fe­ nomenov. Abendroth nam je v jasni in koncizni obliki podal zapleteno zgodovino evropskega delavskega gibanja od njenih začetkov, to je, od konca 18. stoletja do današnjih dni, točneje do konca leta 1964, ko je bilo delo napisano. Mislim, da je glavna odlika dela v tem, da je na podlagi velikega empiričnega znanja, v katerem bi se lahko izgubil, avtor vendarle uspel, da je na dovolj poljuden in širšemu krogu bralcev dostopen način, obenem pa znanstveno točno prikazal zgodovino delavskega gibanja z vsemi glavnimi problemi. Borba delavstva za svoje pravice se kot rdeča nit vleče skozi vso knjigo in na koncu se nam raz­ grne kompleksna slika določenega gibanja v zgodovini človeštva. Avtor je knjigo razdelil na sedem poglavij, pri čemer je kronološko razde­ lil poglavja po ključnih problemih v razvoju znotraj delavskega gibanja, ne pa po običajni politični zgodovini, čeprav se oboje včasih ujema. 2e iz tega se vidi, kako drugačen pomen pripisuje avtor razvoju delavskega gibanja v primeri z drugimi zgodovinarji različnih meščanskih socioloških smeri. Abend- rothova zgodovina nam omogoči širši in bolj poglobjen vpogled ne samo v zgodovino delavskega gibanja, ampak tudi v gospodarski, socialni in politični razvoj Evrope v omenjenem času, v okviru katerega se je le-to razvijalo. jf Delavsko gibanje podaja stalno iz perspektive celotnega evropskega dogajanja, ^ čeprav prikazuje — zaradi specifičnosti, ki je ravno komponenta splošnosti — razvoj v posameznih državah in posameznih delavskih strankah obširneje ka­ kor drugje. Avtor nas seznani z začetki delavskega gibanja' v času francoske revolu­ cije, ko le-to nastopa še spontano, ne zavedajoč se samega sebe; nadalje, kako so v pol stoletja po francoski revoluciji nastajale. različne ideologije, ki so skušale pokazati izhod delavskemu razredu iz obupnega položaja zgodnje kapi­ talistične družbe. Pokaže nastanek marksizma, ki se je kot znanstvena družbo­ slovna teorija prvi povezal tudi z vsakdanjo delavsko borbo in tako prevagal 128 nad vsemi drugimi ideologijami. Prvo poglavje zaključi z izidom programa delavskega razreday s »komunističnim manifestom-« in s prvim samostojnim nastopom proletariate v revoluciji leta 1848. V drugem poglavju govori o I. international! kot mednarodni organizaciji delavstva, v kateri je marksizem kot njegova ideologija dokončno zmagal nad vsemi drugimi m ki je postavila temelje za delavsko organizacijo. Zato je v tretjem poglavju govor o razširitvi nacionalnih delavskih strank in sindikatov na evropskem kontinentu do ustanovitve II. internacionale. Četrto poglavje je posvečeno II. internacionali in vsem tistim problemom v delavskem gibanju, ki so se pojavih v njenem okviru. AnaÛzira vzroke za razvoj oportunizma in revizionizma v delavskem gibanju in pokaže rešitev v revolucionarnem marksizmu, ki ga je zastopala v zadnjih letih pred prvo sve- tovno vojno mala internacionalna marksistična levica, ki se je najbolj uvelja­ vila z boljševiško stranko. Poglavje se zaključi s krizo v od oportunizma pre­ plavljeni II. internacionali ob izbruhu prve svetovne vojne in med njo. Naslednje poglavje zajema dobo od oktobrske socialistične revolucije do prihoda nacistov na oblast. Oktobrska revolucija je za Abendrotha eno na j­ večjih dejanj v zgodovini človeštva, ki naj bi odprla možnosti za vse hitrejši progres in humanizacijo. Avtor govori o obeh smereh delavskega gibanja, v tem času, ki je bilo tudi organizacijsko in ne samo idejno razcepljeno. Čeprav stoji na stališču revolucionarnega delavskega gibanja, mu le-to ni vedno sinonim za boljševiško pot, niti ne za vse zadnje Leninove akcije. Pove, da: je bila Roža Luxemburg, najgenialnejši marksistični ideolog (oznaka boljševika Karla Radeka v članku: Rosa Luxemburg, K. Liebknecht, Leo Jogiches; Hamburg 1921, str. 25), do svoje smrti proti ustanovitvi komunistične internacionale. Govori o težavah in deformacijah pri graditvi socializma in socialistične misli v prvi deželi socializma. »Sovjetska zveza je bila zaradi izolacije prisi­ ljena h gospodarsko planski nekapitalistični industrializaciji, ki je prinesla s sabo velike obremenitve za prebivalstvo. To in pri njej storjene grobe zablode so bile vzrok za slabljenje razcepljenega delavskega gibanja« (str. 190). Pokaže, kako se je komunistična internacionala izrodila in postala transmisija za bolj­ ševiško doktrino po Evropi; kako je bila tudi komunistična internacionala, poleg oportumstičnega delavskega tabora, sokriva za zmago najbolj reakcio­ narne ideologije kapitalizma — za zmago fašizma v srednji Evropi. V šestem poglavju je prikazano delavsko gibanje v času vlade fašizma do konca druge svetovne vojne, ko je le-ta poražen. Pokaže velik razvoj pro­ dukcijskih sil v Sovjetski zvezi v tem času, zahvaljujoč ravno socialistični družbeni organizaciji, na drugi strani pa gospodarsko in družbeno krizo kapi­ talističnega sveta. Pokaže tudi, kako začne sovjetska država svoj državni in­ teres enačiti s stvarjo socializma. Tako sicer opusti kominterna priljubljeno parolo, da je največji sovražnik marksizma socialna demokracija, in začne pro­ pagirati ljudsko fronto. Ker pa si obenem Sovjetska zveza prizadeva za proti­ fašistično koalicijo z meščansko demokratičnima Anglijo in Francijo» ne do­ voljuje komunističnim partijam v zmagovitih ljudskih frontah v zahodni Ev­ ropi odločneje posegati s socialnimi reformami v družbeno ureditev^ To v veliki meri slabi ljudske fronte, ki se morajo nazadnje umakniti reakcionarnim režimom. Komunistične stranke zahodne Evrope so postale navadno: orodje sovjetske zunanje politike, kar se najbolj pokaže ob nenapadalnem paktu Hitler—Stalin; to pa jih v očeh delavskega razreda popolnoma kompromitira. Z napadom Hitlerja na Sovjetsko zvezo se položaj spremeni. Komunistične partije po okupirani Evropi začno z drugimi demokratičnimi silami organizirati antifašistični odpor. Te so v vseh evropskih deželah njegova gonilna sila in tako si spet pridobivajo simpatije med ljudstvom. V tem boju, ki ga, morajo voditi z lastnimi močmi, se začenja pri njih zopet prebujati kritični odnos do sovjetske prakse. Avtor posveti tu Jugoslaviji posebno mesto rekoč,, da je v času osvobodilnega boja proces emancipacije jugoslovanske partije odi.Moskve šel tako daleč, da ga Moskva tudi po končani vojni ni mogla več obvladati, kakor je to storila v drugih evropskih partijah. V zadnjem, sedmem poglavju obravnava avtor delavsko gibanje- po drugi svetovni vojni in pravi, da delavski razred, predvsem pa komunistične.partije 9 Zgodovinski časopis 129 v zahodni Evropi, niso izkoristile tiste objektivne situacije m moralnega ugleda, ki so ga imele ob koncu vojne, da bi spremenile družbeno ureditev. Kot vzrok navaja med drugim željo Sovjetske zveze, da bi živela v sožitju z močnimi državami zahoda in od njih dobila materialno pomoč za obnovo svoje Porušene dežele in da se je zadovoljevala z družbenimi spremembami le v deželah, katere ie zasedla Rdeča armada. Govori posebej o Jugoslaviji, o njenem spopadu s Stalinom in pripisuje jugoslovanskim komunistom izreden pomen, ker so odprli možnost za razvoj demokratičnega socializma. Na kratko skicira razvoj delav­ skega gibanja po evropskih državah, ki je še naprej razcepljeno in analizira v z r o k e l a to Zaključuje z mislijo, da je po drugi svetovni vojni hladna vojna Dotisnila Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropske države nazaj in v tej periodi so se pokazale barbarske konsekvence birokratske diktature. S tem se je po­ globila ločnica med obema taboroma v evropskem delavskem gibanju. Le-to ni moglo preprečiti, da bi atomsko oboroževanje ZDA in Velike Britanije, po­ tem tudi Sovjetske zveze in nazadnje še Francije in Kitajske ogrozilo svet z nepredstavljivo katastrofo za toliko časa, dokler se ne posreči odpraviti eko­ nomskih in družbenih vzrokov oboroževalnega gospodarstva in tlačenja ali iz­ koriščanja drugih narodov. Bilo je in ostane smisel in naloga evropskega de­ lavskega gibanja, delovati za premagovanje takšne nevarnosti in taksnih raz­ rednih družbenih struktur, ki povzročajo to nevarnost. »Hitri industrijski vzpon Sovjetske zveze nudi revolucionarjem v prejšnjih kolonijah primer, že v samem procesu industrializacije uresničiti socialistične ideje, kajti industrializacija z metodami planskega gospodarstva m družbeno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi se odvija mnogo hitreje, kot po privatno gospodarski kapitalistični poti. Na ta način vpliva evropsko delavsko gibanje s svojo idejno zakladnico na razvoj, ki je pripeljal ao revolucijav Kitajski, v arabskih deželah in na Kubi. Vzpon ZDA in Sovjetske zveze v velesili je resda zmanjšal pomen evrop­ skega delavskega gibanja, nikakor pa ga ni ugasil. Ce se posreči omiliti njegovo razcepljenost v boju za njegove stare cilje, bi bilo lahko nekega dne spet sposobno, da v industrijsko visoko razvitih deželah pripelje do razumnejše druž­ bene ureditve. Lahko bi potem pomagalo pri industrializaciji gospodarsko ne­ razvitih dežel, da bi se te izognile napakam, ki so jih v Sovjetski zvezi po Sta­ linovi smrti počasi premagovali in popravljali. Predvsem pa bi lahko z njihovo zmago znatno zmanjšali možnost atomske vojne« (str. 190). ^ ^ p ^ n f c J o ž e M u n d a , Bibliografija slovenskega marksističnega tiska — 11. aortt 1920 — 26. marec 1941. Knjige, brošure in časopisje. Bibliografija delavskega gibanja. II . del. 1. knjiga. V Ljubljani, Inštitut za zgodovino delavskega giba­ nja 1969. 123 str. 8°. (Strojep. avtograf.) _ . . Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani se je odločil izdati čim popolnejšo bibUografijo delavskega gibanja, ki bo upoštevala samostojne tiske ter članke iz časopisov, časnikov in zbornikov, ki »razpravljajo ah poro­ čajo o delavskem gibanju na Slovenskem: o neposredni politični aktivnosti pa tudi o sindikalni, socialni, zadružni, izobraževalni, kulturni, športni m drugi dejavnosti v organizacijah socialnodemokratske, kršcanskosocialistične, narod- nosocialistične in komunistične smeri. Upoštevala bo tudi drugojezičm tisk, ki ie izhajal na slovenskem narodnostnem ozemlju ter slovenski meščanski m izseljenski tisk, kolikor obravnava delavsko gibanje na Slovenskem oz. pole­ mizira z njim«. To bibliografijo bodo sestavljali štirje deli: I. del bo zajel ob­ dobje od prvega slovenskega delavskega tiska do ustanovitve Socialistične de­ lavske stranke Jugoslavije (komunistov) v Sloveniji, torej od1868 do 10 aprila 1920 II del obdobje stare Jugoslavije od ustanovitve SDSJ £ ) za Slovenijo do pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, III. del obdobje NOB in IV. del cas S O C l Septembr g a r a i969% pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja izšla Bi­ bliografija slovenskega marksističnega tiska za leta 1920-1941. Njen avtor je bibliograf Jože Munda, ki se je poleg številnih drugih bibliografij ze prej 130 ukvarjal tudi z bibliografijo delavskega gibanja pri nas. V prilogi Prispevkov za zgodovino delavskega gibanja 1962 je objavil Bibliografijo delavskega soci­ alističnega tiska na Slovenskem od 1868 do 11. aprila 1920; to je bibliografija samostojnih tiskov. Pravkar izdana knjiga pa zajema marksistične- brošure, knjige, zbornike, časnike in časopise v slovenščini. Prvotna naloga je bila pri­ kazati slovenski tisk, ki gâ je izdala partija ali bil pod njenim vplivom, vendar se je pokazala potreba vključiti tudi redka marksistična dela, ki so izšla pri nekomunističnih organizacijah in dela, izdana v tujini. Med zadnjimi, je poleg del, ki so jih naši komunisti dali natisniti v inozemstvu in jih potem pošiljali v domovino, upoštevan tudi tisk slovenskih izseljencev in Založniške zadruge inozemskih delavcev v Sovjetski zvezi. Vsebinsko se avtor omejuje na publici­ stična in znanstvena dela, po obsegu pa na tisk, ki ima vsaj tr i strani besedila. Izvzeto je leposlovje in drobni tiski (letaki ipd., ki obsegajo le 1—2 strani). Gradivo je razdeljeno po letih, na začetku vsakega leta so našteti listi, ki se nadaljujejo iz prejšnjih let, številke ob njih pa opozarjajo na mesto, kjer so podrobneje opisani. Bibliografski opis knjige ali brošure je običajen kot v dru­ gih bibliografijah. Pri časnikih so najprej splošni podatki (naslov, kraj, letniki, leto, začetni in končni datumi); sledijo podrobnejši podatki (podnaslov, spre­ membe kraja izdaje, izdajateljev, urednikov, tiskarn, podatki o zaplembah itd.). Tako pri knjigah kot pri časopisju in drugem materialu je navedeno hranilišče, pri tem je avtor dal prednost NUK kot najbolj dostopni instituciji, nato Zgo­ dovinskemu arhivu CK ZKS idr. Ob koncu opisa posamezne enote je krono­ loško zabeležena važnejša zgodovinska, spominska in bibliografska literatura. V celoti prinaša delo 234 bibliografskih enot, očitno pa je, da je bil marksi­ stični tisk najbogatejši v letih pred zadnjo vojno, najskromnejši pa ob pričetku diktature v letih 1929—1931. Pri zbiranju podatkov o marksističnem tisku pri Slovencih se je avtor posluževal na eni strani že objavljenih podakov, na drugi strani pa je nema­ lokrat osnovne podatke moral izluščiti sam na podlagi raziskav po knjižnicah, arhivih in celo iz osebnih informacij. Tisk, ki ga obdeluje, je izhajal v zelo težkih razmerah, velikokrat ilegalno in brez običajnih oznak avtorja, preva­ jalca, urednika, leta, kraja, založnika in tiskarja. Nedvomno je avtor s svojim vztrajnim zbiranjem podatkov za to knjigo opravil pomembno delo, ki. bo zlasti zgodovinarjem, ki se ukvarjajo z zgodovino slovenskega delavskega gibanja, dobro služilo, saj kaže najpopolnejšo sliko, ki jo moremo danes sestaviti po doslej znanih podatkih, obenem pa opozarja na vrzeli in nejasnosti, ki j ih bo treba v bodoče dopolniti. Da bi bila bibliografija vsestransko uporabna, je na koncu dodan še pre­ gled knjižnih zbirk, kazalo naslovov, kazalo izdajateljev, lastnikov, založnikov in tiskarn ter krajev izida in tiska, kazalo avtorjev, prirediteljev, prevajalcev in urednikov. Olga Janša Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem 1867—1968, Ljubljana 1969. Str. 192. Skoraj trdno sem bil že prepričan, da je nekritična izdaja Golouhovih spo­ minov pomenila hudo, toda poslednjo šolo Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Ko pa sem pregledal Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem 1867—1968, sem ugotovil, da sem se bridko zmotil. Izdajatelj in založnik, republiški odbor Zveze sindikatov Slovenije, je to publikacijo namenil »v počastitev 50. obletnice ustanovitve K P J — ZKJ, SKOJ in sindikatov«. Vendar pa j e treba povedati, da 1969. leta nismo slavili 50. obletnice ustanovitve sindikatov, saj so ti bili v naših pokrajinah že pred letom 1919. Slavili smo 50. obletnico t. i. neodvisnih sindikatov. Pregledu dogodkov v delavskem gibanju na Slovenskem 1867—1968 je nekdo dal neustrezno ime »Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem 1867—1968«, kakor da ne bi vedel tega, kaj je oris in kaj j e kronologija. Po časovnem zaporedju sestavljenega pregleda dogodkov ali pomembnejših dogod­ kov vendar ne smemo imenovati kronologija ali oris kronologije; Saj je že »• 131 študentom zgodovine na univerzi znano, da je kronologija veda o času, pomož­ na zgodovinska veda, ki omogoča pravilno datiranje dogodkov v preteklosti. Namesto izraza »pregled pomembnejših dogodkov« je nekdo dal delu ime »•kronologija-« in da bi bil videti skromnejši, je dodal še »oris«. Pravzaprav pa naj bi to bil pregled pomembnejših dogodkov v delavskem gibanju na Sloven­ skem od leta 1867 do 1968. Toda ali gre res za pregled pomembnejših dogodkov v delavskem gibanju na Slovenskem v poslednjih sto letih? Ce naj bi to bilo res, bi moral pregled dogodkov zajeti dogodke širše in ne tako ozko kot jih je zajel. V mnogih primerih se namreč pregled omejuje le na dogodke v sindikalnem gibanju. Nikakor ne prikazuje »toka modernega delavskega gibanja na Slovenskem-, kakor piše v predgovoru (tisti, ki zelo pogosto uporabljajo pojem »moderno delavsko gibanje«, naj bi ga enkrat skušali pojasniti). Ne upošteva tudi ce­ lotnega slovenskega narodnega ozemlja, kot piše v predgovoru, saj za obdobje med vojnama nima dogodkov iz Koroške. Predgovor sicer omenja, da so do­ godki v Sloveniji, ki je bila v Jugoslaviji, in dogodki v Slovenskem primorju in Istri, ki sta. bili v Italiji, prikazani ločeno v posebnih razdelkih A in B, ne pove pa, zakaj je tako in zakaj niso pregleda uredili tako tudi za obdobje po drugi svetovni vojni za tiste predele, ki niso v Jugoslaviji. Vzrok za tako ure­ ditev je v tem, da sta pregled dogodkov za čas med vojnama sestavili dve av­ torici, prva za osrednji del Slovenije in druga za Slovensko primorje in Istro, za Koroško pa verjetno avtorja niso dobili. Pregled pomembnejših dogodkov v delavskem gibanju na Slovenskem 1867—1968 je sestavilo več avtorjev, razen enega vsi sodelavci Inštituta za zgo­ dovino delavskega gibanja, in sicer: za obdobje 1967—1918 Pavel Dobrila, 1918 1941 Alenka Nedog in Milica Kacin-Wohinz, 1941—1945 Štefka Zadnik, 1945 1968 Ivka Križnar in Miroslav Luštek. Na ščitnem ovitku, platnicah in v glavnem naslovu je kot zgornja mejna letnica navedeno leto 1968, v kazalu in naslovu IV., t j . poslednjega poglavja knjige, pa leto 1967. Ne vem, odkod ta razlika, vendar je poslednji datum v pregledu dogodkov 9. december 1968. Pregled pomembnejših dogodkov ima številne vsebinske pomanjkljivosti, ki jih ne bi smel imeti. Avtorji so se namreč zlasti za časovna obdobja do 1945. leta lahko oslanjali na že objavljene preglede, česar pa v uvodu sploh niso povedali. Kaže, da je še najbolj pomanjkljiv pregled za obdobje narodno­ osvobodilnega boja 1941—1945. Zato se bom ustavil zlasti ob pomanjkljivostih logg dels k u l i s e Osnovna pomanjkljivost pregleda pomembnejših dogodkov v letih 1941—1945 je nepravilna zasnova dela. Ce je bil delavski razred s svojo avantgardo KPS hegemon našega narodnoosvobodilnega boja, naše revolucije, pregled ne bi smel zajeti le nekaterih političnih dogodkov in predvsem le dogodkov okrog Delavske enotnosti. Ni mogoče, da pregled pomembnejših dogodkov v delav­ skem gibanju na Slovenskem ne bi zajemal takšnih dogodkov kot so bili npr. napad Nemčije in Italije na Jugoslavijo in njeno razkosanje, vstaja slovenskega naroda v poslednjih dneh julija 1941, ustanovitev slovenske partizanske ozi­ roma narodnoosvobodilne vojske kot oborožene pesti delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva za narodno in socialno osvoboditev, množičnih de­ monstracij v Ljubljani 1941. in 1943. leta, prvega zbora aktivistov OF aprila 1943 konference KPS v Dvoru pri Žužemberku oktobra 1943, graditve ljudske ^-»**™ v velike nadrobnosti (celo t ^ ™ * l a K r a ' izvoljeni vrhovni organ se ni imenoval -vrhovni plenum OF« S S 1 ° ~ p l e n u m ? F "- Ker Je ta 120-članski plenimToF™ voineìn" S u S?IÄ "иГАзг0™ je datum: 2-ta ̂ D " ^ Ä poASïoSSAa t SÄ—art-w* eta 1941-1945 vseboval predvsem podatke o d o g o d i prTdetav^kfrn ïazïed^ m njegovi sindikalni organizaciji, tj. v Delavski enotnost" N e S S n ^ e bi bü primeren takšen pregled dogodkov, ki bi se omejeval le ̂ a Te dogodke na bi t u Ä k l m U -^ 1 о t r e b a d a t i drugačen, vsebini ustrezen naslov f e v S ^„ol- к ^ tekŠ,en' 0 Z J e z a s n o v a n pregled dogodkov moral biti popolnejši Vse! bovat! bi moral npr. tudi tele dogodke: stavke slovenskega delavstva pod o k T P S - £ ° l e t l ^ 4 1 , 0 k a t e r Ü 1 j e tekrat Pisal'Slovenski poTočevJecusodo stol dikahiih organizacij pod okupacijo (npr. tudi usodo Delavske zbornice) oku­ patorjeva prizadevanja za organiziranje delavcev v njegovih o r S a r i i a h vključevanje delavcev v prve partizanske enote (tudi o tem™ k S a o b javljem m deloma zbrani podatki), udeležbo delavcev v^nnožični vsteii nä Gorenjskem decembra 1941 (samo iz jeseniške železlmJ i T je sodèfovllo v Ä g £ S ^ n S t T V i t ^ P r o i e t a ^ e g a bataljona m'proletarskf Mgade' -Tone Tomšič« ustanovitev 2elezničarske brigade septembra 1943 obstoj obrat- mfa m tovarniških narodnoosvobodilnih odborov na Gorenjskem 1943 leta. t i £ , m t d e ^ ° ^ t r a c i j e delavcev v.Trstu, Tržiču ( M o n c o n e t a DutovUah • t a d S v * f t £ fn0nGoPHeiGohiC,l P ^ P , a d ^ T f a Š i z m a * I t a l * r S L S n ? S S £ 1Q44 n « X , v S r ш o n c i , o b kaPitulaciji Italije, stavko v Ljubljani avgusta toäiT 1944 И ^ f ! ? f a l n o s t a v j5° v Premogovnikih na š t a j e r s k a 15 ^ e p ! tembra 1944, ki je imel za posledico ustavitev obratovanja nekaterih nremo- W^H°>.VinprùV-!?n0xV^m) ^ o b č u t e n Postanek z dela v dragih p r ^ o g o v ^ - v1r944 letuTtd3 3 U S 0 Č d e l a V C e V ta Š t a J e r S k i h - a r i j s k i h s r e ^ č ^ p a r t i e iQdiZaio/«fSKaVO P o p o v e g a Pregleda pomembnejših dogodkov v letih inV^£ 5h\SeJeV,edČ b i l ° teeba ^Реапеје poslužiti že sestavljena pregledov dogodkov in tudi skrbno pregledati obilico literature in še več arbivskf e a in S l k f v & 2 Г ^ £ £ & £ « * 1 ° Р ^ и Г 1 е 0 b * S Ä 2 s T s S m S e m raasKovainem delu. Kampanjsko zastavljenega in na kratek rok omeieneea ? Ä Y e S t a V l ] a ? 3 a P r e S l e d a dogodkov v delavskem gibanju k a k t ó n e g T I J f S ™ i a C o v i n o delavskega gibanja pri sestavljanju - o T ^ a S o l o S delavskega gibanja na Slovenskem 1867-1968«, znanstvena u ^ T W a n ^ W smela poznati. Tak n a č i n e more roditi dobrih s a đ ^ r S љ Ј Г к Т je ilšlo ne more biti v čast niti sestavljalcem niti ustanovi in izdajatelju^ Tone Verena 133 Jugoslavija — spomeniki revoluciji. Beograd 1968. Urednik Miloš Bajić (s sodelovanjem članov uredniškega odbora in svetovalcev), založnika zvezni odbor Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije Beograd in založniško podjetje »•Svjetlost« Sarajevo. Str. 248 + XXXI. Kot je uredniški odbor zapisal v uvodu tega reprezentativnega in lepo urejenega zbornika fotografij in spomenikov, posvečenih naši revoluciji, osvo­ bodilnemu boju, je ta knjiga »eden prvih poskusov, ki stremi, da bi javnosti prikazal dela sodobne monumentalne plastike in urbanistično-arhitektonskih stvaritev, ki jih je navdihnil narodnoosvobodilni boj narodov Jugoslavije«. Poudaril je tudi to, da je poskušal pokazati tiste stvaritve, ki v razvoju naše povojne monumentalne plastike pomenijo novo likovno kvaliteto. S tem je že ' v uvodni besedi na kratko pojasnil kriterij za izbor spomenikov. V zelo razkošno in okusno opremljeni knjigi velikega formata je uredniški odbor, ki ga je vodil akademski slikar Miloš Bajić in v katerem je bila iz Slovenije umetnostna zgodovinarka Vera Visočnik, objavil 181 fotografij 104 spomenikov. Večina fotografij zajema celo stran knjige, nekatere pa tudi po dve strani skupaj. O opremi tega zbornika in kakovosti fotografij bi lahko rekli samo naj-* lepše. Ali je uredniški odbor izbral res najustreznejše spomenike revoluciji, da jih prikaže v tej knjigi, je vprašanje, na katerega naj odgovorijo umetniki in umetnostni zgodovinarji. Iz Slovenije je uredniški odbor predstavil naslednje spomenike: spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici (Slavko Tihec), spomenik pionirjem, padlim v NOB na Žalah (Zdenko Kalin), Ilegalec v Ljub-- ljani (Frančišek Smerdu), spomenik udeležencem revolucije v Kamniku (Drago Tršar), spomenik talcem in borcem na Žalah (Janez Boljka), spomenik talcu v Novem mestu (Jakob Savinšek), spomenik v Gramozni jami v Ljubljani (Boris Kalin), memorialni kompleks Begunj e-Draga (Edvard Ravnikar), spome­ nik padlim borcem in talcem v Begunjah (Boris Kalin), spomenik in grobnica na Urhu (Zdenko Kalin in Boris Putrih), spomenik padlemu partizanu v Be­ gunjah (Anton Bitenc), grobnica narodnih herojev v Ljubljani (Boris Kalin), -: spomenik borcem Gorice in Benečije v Goriških Brdih (Janez Boljka in Marko Slajmer), spominska kostnica v Črnomlju (Jakob Savinšek), spomenik revolu­ ciji v Kranju (Lojze Dolinar), Frankolovo, partizanska bolnišnica »Franja« pri Cerknem, Kvasica v Beli krajini (Jakob Savinšek), spomenik padlim borcem t v Dolnjem Logatcu (Stojan Batič). Iz Slovenije je torej prikazanih 19 spome-.' /likov revoluciji, med njimi je eden, t j . partizanska bolnišnica »Fran j a« svoje­ vrsten spomenik, namreč ohranjeni objekt iz narodnoosvobodilne vojne. K navedenim spomenikom iz Slovenije bi lahko prišteli še spomenik žrtvam fašističnega terorja na graškem pokopališču, kjer je med pokopanimi žrtvami največ Slovencev (talci, borci Pohorskega bataljona itd.) in tudi spomenik sam je zasnoval slovenski arhitekt Boris Kobe. Prikazu spomenikov sledijo na straneh I—XIV podatki o avtorjih sporne- i nikov, razvrščenih po abecednem redu njihovih priimkov. Iz Slovenije je na­ vedenih 16 avtorjev, od katerih so nekateri, zlasti arhitekti (Edo Mihevc, Mar­ ko Šlajmer, Marko Zupančič) soavtorji. Na straneh XV—XXXI so zgodovinski podatki, ki jih je zbral Pero Mo- rača. V tem delu knjige je pri podatkih o spomenikih revoluciji v Sloveniji . precej nepotrebnih napak, ki kazijo knjigo. Naj opozorim na nekatere. Pri geslu »Osankarica« je napisano, da je bil Pohorski bataljon obkoljen in uničen pri vasici Osankarica. V resnici je Osankarica ledinsko ime. Preveč enostavno je povedano oziroma zveni kot fraza: »Bataljon je bil ustanovljen v septembru 1942. To je najmočnejši izraz pripravljenosti štajerskega ljud­ stva za nadaljnjo borbo kljub strašnemu terorju nemškega okupatorja.« Samo enkrat je avtor pri nekem spomeniku omenil — le z besedico seveda — Osvobodilno fronto. Nikjer pa ni povedal kaj več o njej. Menim, da bi to lahko storil oziroma moral storiti vsaj pri geslu »Ljubljana-ilegalec«, saj niso bili ilegalci samo člani VOS, partizani, tiskarji, kurirji itd., temveč tudi poli­ tični delavci, t j . aktivisti Osvobodilne fronte. Med podatki za ta spomenik bi bilo treba vsaj omeniti člane Narodne zaščite, ki je imela v okupirani Ljub­ ljani kar več bataljonov, seveda ilegalnih. 134 Pri geslu »Novo mesto« avtor pravi: »Novo mesto j e bilo center narodno­ osvobodilnega gibanja na Dolenjskem. Tu je bilo po aprilski vojni vodstvo KP Slovenije za to pokrajino, kmalu potem pa tudi vodstvo Osvobodilne fronte. Na poletje 1942 je zajel Dolenjsko plamen oborožene vstaje. Večji del pokrajine je bil osvobojen.. .« Ni osnovana trditev, da bi bilo Novo mesto center narod­ noosvobodilnega gibanja na Dolenjskem, temveč je res, da je bilo eno od sre­ dišč. V letu 1941 ni bilo nekega vodstva KPS in OF za vso Dolenjsko, temveč je imelo vsako okrožje svoje vodstvo, zvezano naravnost s CK KPS in z IO OF,„ dokler nista bili jeseni 1942. leta ustanovljeni poverjeništvi CK KPS in IO OF za Dolenjsko. V vojaškem pogledu je bilo pokrajinsko vodstvo že od pomladi 1942. leta dalje. Neutemeljena je tudi trditev, da bi šele na poletje 1942 zajel , Dolenjsko plamen oborožene vstaje. Kajti enako kot v drugih slovenskih po­ krajinah so tudi na Dolenjskem pokale partizanske puške že 1941. leta in tudi v tej pokrajini se je že poleti in jeseni 1941 začel oborožen upor proti oku­ patorju. Ta se je zelo razmahnil spomladi, ko so nastali partizanski odredi," grupe odredov in prvo razsežno osvobojeno ozemlje in ne šele poleti 1942. leta. Skoraj ne bi mogel verjeti, da tako priznanemu raziskovalcu NOB kot je • Pero Morača, to ne bi bilo znano in domnevam, da je prevajalec srbsko besedo »•prolece-« enostavno prevedel v »poletje«. Napake so tudi pri geslu »Ljubljana — Gramozna jama«. Potem, ko pove, da je bilo spomladi 1942. leta v Sloveniji in še zlasti ob Ljubljani in tudi v mestu samem izredno aktivno narodnoosvobodilno gibanje, nadaljuje: »V borbi proti vstaji je italijanska okupacijska vlada 24. aprila 1942. leta izdala ukaz o streljanju talcev. Talce so postrelili v Gramozni jami. Na istem prostoru so poleg talcev postrelili tudi politične zapornike — pripadnike Komunistične par­ tije in Osvobodilne fronte. Na prostoru, kjer stoji spomenik, je pokopanih 425 ustreljenih talcev in borcev narodnoosvobodilnega gibanja.« V Ljubljani ne moremo govoriti o neki okupacijski vladi, temveč o upravi. Iz navedenega besedila bi razumeli, da je italijanski okupator vse talce, ki jih je streljal po odredbi z dne 24. aprila 1942, postrelil v Gramozni jami, kar pa ne drži. Streljal jih je tudi drugod, prve npr. pri Radohovi vasi, tudi v središču Ljubljane (Ulica stare pravde), na strelišču ob Dolenjski cesti (tri skupine) itd. V Gramozni jami pa je streljal tudi na smrt obsojene, npr. Toneta Tomšiča itd. Ustreljeni talci in borci niso pokopani na mestu, kjer stoji spomenik, tem­ več na Žalah in drugod, Tone Tomšič npr. v grobnici narodnih herojev. Mo­ goče je avtor mislil na Žale, toda pod geslom »Ljubljana — Zale« navaja, da so tam pokopani posmrni ostanki 289 talcev in partizanskih borcev Ljubljane. Avtor bi moral svoje podatke preveriti in preurediti. Ni mogoče trditi, da bi v Kranju »delovala množična organizacija Komu­ nistične partije« in da bi v kranjskem okrožju vodil priprave n a vstajo »Okraj­ ni komite K P Slovenije in njegova vojna komisija« kot piše pri geslu »Kranj — spomenik revolucije«. Nikjer v Sloveniji ni bila KPS pred vojno množična organizacija in vstajo v omenjenem okrožju je vodil okrožni komite KPS ozi­ roma okrožni vojno-revolucionarni komite. Pri geslu »Kvasica v Beli krajini« ni naveden pravi d a t u m dogodka, M. mu je posvečen spomenik. Napad IV. hrvaške udarne brigade (kordunaške) na italijansko avtomobilsko kolono, v kateri pa ni bilo sto vojakov kot pravi avtor, temveč 120, je bil 22. septembra 1942. leta in ne 22. oktobra 1942 kot trdi avtor. Tu sem opozoril samo na napake pri geslih za spomenike v Sloveniji, puščam pa ob strani razpravljanje o tem, kateri podatki manjkajo, da bi bil dogodek, zaradi katerega stoji spomenik, popolnoma dokumentiran. Sodim, da napake in pomanjkljivosti v tem delu knjige, zaL zmanjšujejo njeno vrednost Poslednje, strani knjige zavzema katalog spomenikov, urejen po vrstnem redu objavljenih fotografij. Tone Terene Poslovilna pisma žrtev za svobodo. Druga razširjena-in dopolnjena izdaja Poslovilnih pisem za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski. Za­ ložba Obzorja, Maribor 1969, str. 498. 135 Muzej narodne osvoboditve Maribor in Muzej revolucije Celje ter Založba Obzorja Maribor so nas 1969. leta ponovno prijetno presenetili. Že na naslovni strani so povedali, da gre za drugo, razširjeno in dopolnjeno izdajo Poslovilnih pisem za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski. O prvi izdaji sem poročal v Zgodovinskem časopisu, 1967, str. 312:—320. . Zbornik poslovilnih pisem žrtev za svobodo (druga izdaja) je sestavljen v glavnem po enakih načelih kakor je bil zbornik poslovilnih pisem za svo­ bodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski (prva izdaja). Uredniški odbor, ki je isti kakor pri prvi izdaji (glavna urednika Milan Zevart in Stane Terčak in člani Mirko Fajdiga, Cveto Pelko, Lojze Penič in Zdenka Rogl), je drugi izdaji dal drugačen naslov. Spremembo naslova je zahtevala-zlasti spreme­ njena vsebina druge izdaje. Le-ta namreč ni samo dopolnjena z novimi pismi , in podatki, temveč je tudi razširjena glede na območje^ kjer so umirale žrtve' za svobodo, in tudi glede na način usmrtitve. Prva izdaja je imela 194 poslo­ vilnih pisem talcev, ki so jih nacisti ustrelili na območju slovenske Štajerske. Druga izdaja ima poleg teh pisem novih 49 pisem ustreljenih talcev z istega območja, 22 pisem 19 oseb, katerih usmrtitev okupator ni objavil z razglasi in so bili vsi, razen enega, usmrćeni zunaj obravnavanega ozemlja, tj. zunaj slovenske Štajerske. Skupaj je torej objavljenih 265 poslovilnih pisem ali 71 več kot v prvi izdaji. Će bi uredniški odbor imel 49 poslovilnih pisem talcev iz slovenske Šta­ jerske že ob pripravi prve izdaje, bi jih prav gotovo vključil vanjo in mu ne bi bilo treba spreminjati naslova druge izdaje. Ker pa je v drugo izdajo vključil tudi 22 pisem 19 ljudi, ki jih ne moremo smatrati za talce, saj so večino pisem pisali mladeniči, ki so jih nacisti obsodili n a . smrt v nemški vojski, med njimi trije niso bili doma iz slovenske Štajerske, temveč iz Mežiške doline, enega pa so ubili ustaši, je moral uredniški odbor naslov zbornika ustrezno razširiti: izpasti je morala slovenska Štajerska in talce so zamenjale žrtve. Tu si postavljam vprašanje, ali je bilo smiselno razširiti edicijo za teh 22 poslovilnih pisem, katerih objava verjetno ni plod sistematičnega zbiranja. Tega se zaveda tudi uredniški odbor, saj v uvodni besedi piše, da doslej ni še nihče sistematično zbiral zgodovinskega gradiva in raziskoval upora slovenskih fantov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko in so se vključevali v odporniška gibanja drugih zasedenih dežel. Je pa takšna druga izdaja, kakršna je, to je nezaokrožena glede na kategorije žrtev in glede na območje, hkrati tudi neuspel poskus izdati vseslovensko izdajo poslovilnih pisem žrtev za svo­ bodo. Uredniški odbor priznava, da so moči dveh muzejev v severovzhodni Slo­ veniji za to nalogo prešibke, pri čemer se seveda postavlja vprašanje: ali ni dolžnost tudi drugih muzejev revolucije, da vsak na svojem območju zberejo to dragoceno gradivo. In še eno vprašanje se postavlja: kaj pa če je nekdo poslovilna pisma že zbiral in jih z avtoriteto neke vrhovne politične ustanove tudi precej zbral, a jih sedaj hrani v svojem zasebnem arhivu. Kakor v prvi tako je tudi v drugi izdaji uvodna beseda prof. Milana Ze- varta (str. 5—31), ki pa je vsekakor več kakor samo beseda. V resnici je to zelo tehtna razprava, saj nam avtor v njej na osnovi vsega do sedaj znanega gradiva na 28 straneh predoči nacistično ubijanje talcev v slovenski Štajerski. Zevart je svojo razpravo iz prve izdaje nekoliko dopolnil in razširil. Upošteval je pripombe, ki sem jih navedel v svojem poročilu o prvi izdaji, in uporabil je tudi novo gradivo, ki mu pri prvi izdaji še ni bilo znano ali dostopno. Tako pri navajanju podatkov o ubijanju talcev, ko pove, da so prvih deset talcev ustrelili v gozdu Dobrava pri Brežicah, v drugi izdaji doda, da so ustrelili tudi Ivanko Uranjek, ki je tej skupini prinesla propagandno gradivo. Ko govori o obešanju talcev na Stranicah pri Frankolovem, doda, da Hermana Zdolška niso obesili na Stranicah, temveč ubili pri Celju, da niso obesili Franca Zo- herja iz Braslovč, kakor piše na lepaku, temveč Franca Zoharjä iz Štor. V prvi izdaji je Zevart trdil, da socialna struktura talcev pove, da so v boju proti okupatorju največ prispevali delavci in kmetje. V drugi izdaji to trditev izpušča. Verjetno je sam prišel do spoznanja, da socialne strukture talcev, ki so jih ubili do 11. julija 1944 (do takrat so namreč na lepakih navajali tudi poklic talcev), hi mogoče posploševati na vse udeležence narodnoosvobodilnega 136 boja, saj nato sam ugotavlja, da celo -socialna struktura talcev za.sedaj še m povsem jasna«. _ , . . . P o d a t k o m ° ljudeh, ki so jih ubili potem, ko jih je obsodilo kakšno so­ dišče, dodaja primer orožnika Petra Podleska, ki so ga ubili zato, ker je dajal partizanom pomembne podatke. Takih dopolnil je v razpravi še več in jih tu ne bom navajal. ' . Bistveno je Zevart razširil odstavke o načinu izrekanja kazni pod nemško okupacijo na slovenskem Štajerskem, kjer do aprila 1943 sploh ni bilo rednega sodstva in je bil za obravnavanje kazenskih zadev pristojen komandant var­ nostne policije in varnostne službe v Mariboru oziroma njegovi organi. Smrtne kazni, za politične jetnike je izrekal komandant varnostne policije in varnostne službe sam. Vendar za prvi dve streljanji navaja šele pred kratkim odkrite podatke, da ju je neposredno odredu šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko. Dalje navaja na novo tudi nekaj okrožnic v zvezi z aretacijami zaradi mašče­ vanja po uporniških sabotažnih akcijah. 2e v uvodni besedi prve izdaje je Zevart s skrbno analizo podatkov z razglasov o ubijanju talcev prikazal streljanje talcev kot maščevalni ukrep za partizanske akcije. Za svojo razpravo v drugi izdaji je našel O tem še več podatkov in sicer v arhivskem gradivu, tako npr. za streljanja 23! IX. 1941 10. X. 1941 in 15. XI. 1941. Precej je dopolnil tudi odlomke o usodi svojcev ubitih talcev t j . o nacističnih deportacijah in uničevanju ožjih sorodnikov ubitih talcev; pri čemer se je precej opiral na moje razpravljanje v knjigi «Na­ cistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945«. Kljub temu, da je Zevart svojo uvodno besedo dopolnil in razširil, je glede na razširjen koncept druge izdaje nujno morala postati pomanjkljiva. Vklju­ čitev pisem drugih kategorij žrtev za svobodo bi seveda zahtevala tudi raz­ širitev uvodne razprave na opis ubijanja teh skupin. Objavljanje poslovilnih pisem talcev, aretiranih v Mežiški dolini in ustreljenih na Gorenjskem (pismo Ervma Mlekuža), bi npr. zahtevalo, da Zevart v uvodni besedi predoči tudi sistem ubijanja talcev na Gorenjskem. Vprašanje pa je, ali bi bilo res: smiselno zaradi enega samega pisma na Gorenjskem ubitega talca občutno razširiti uvodno besedo. Zato ponovno menim, Ла bi bilo bolj smiselno počakati z objavo tega pisma do tedaj, ko bodo sistematično zbrana ali dostopna ter objavljena tudi druga poslovilna pisma žrtev za svobodo iz Mežiške doline in Gorenjske. Enako kot v prvi izdaji je uredniški odbor tudi v drugi izdaji pisma objavil po izvirnikih ali verodostojnih prepisih brez poseganja v tekst, torej taka kakor so jih napisale žrtve za svobodo pred smrtjo. Postavlja pa se mi vprašanje o »verodostojnosti prepisov.« Po čem namreč lahko uredniški odbor sodi, da je prepis nekega poslovilnega pisma verodostojen? Morda misli na overovljene prepise? Sam pravi, da ima nekaj prepisov poslovilnih pisem, za katera pa ni mogel ugotoviti, ali so verodostojna ali ne in jih zato ni objavil Menim, da se je uredniški odbor lahko sam prepričal, kako kritičen mora biti do raznih tudi »verodostojnih prepisov«. V prvi izdaji je.uredniški odbor objavü poslovilno pismo Draga Hvalca, ustreljenega 2. oktobra 1942Г v Mari­ boru, po Sajetovi zbirki »Pisma na smrt obsojenih«, Ljubljana 1959? v drugi izdaji pa po izvirniku, ki ga hrani Hvalčeva mati. Da bi lahko bolje videli, kako je eno in isto pismo objavljeno zelo različno, navajam obe verziji vzpo­ redno. Poslovilna pisma žrtev za svobodo (str. 332) Dragi Domači. Poprej ko Vam kaj pišem vaš vseh skupaj lepo pozdravim, in vam po­ šiljam najlepše pozdrave nič ni tre­ ba biti žalostni ker je pač tako, da mora biti. Zaradi drugih sim zdaj v nesrečo padel pozdravite v poznane in moje prijatelje- Vse moje stvari lepo spravite in j ih varjite ker jaz nevem kdaj pridem domovi Najbrž pa nikoli več. Pozdravljam tudi bra­ te in sestre in vse. NepozaMte na me spomnite se me vsaj za verne duše. Druga pa ni nič novega Adijo mama ata sestre in bratci lepe pozdrave od nepozabljenega Dragota 137 F. Saje: Pisma na smrt obsojenih (str. 59—60) Ljuba mamica in ostali domači! • Najprej Vas vse skupaj pozdrav­ ljam; rad bi Vam pozdrave prinesel sam, pa to ni mogoče. Bodite močni in se ne žalostite, če se ne bomo več videli. Žrtve so potrebne in jaz bom med njimi. Vse moje stvari J e p o spravite in jih imejte za spomin na­ me. Pozdravite vse znance in prija­ telje in spomnite se včasih name, ker se ne bomo videli nikdar ,več. Mamica, ostanite zdravi, oče, bratje in sestrice tudi. ,, ;-, Prejmite vsi skupaj najlepše in zad­ nje pozdrave od Vašega •..„ " i * -Dragota Sajetova objava Hvalčevega poslovilnega pisma se od izvirnika razlikuje tako zelo, da bi komajda še verjeli, da gre za eno pismo. Če ne bi Saje sani izjavljal, da je poslovilna pisma prirejal za objavo in če mi ne bi že poznali, kako jih je prirejal, bi menili, da ga je tudi Saje dobil v roke že prirejenega, t j . da je dobil prirejen prepis. Primeri Sajetovega prirejanja poslovilnih pisem, ki sem jih prikazal v poročilu o prvi izdaji poslovilnih pisem, so pričali bolj o tem, kako je Saje iz pisem izpuščal vse, kar se mu ni zdelo primerno za objavo. Primerjava obeh objav Hvalčevega poslovilnega pisma pa kaže, da je v pismo svojevoljno vrinil tudi "misli, za katere je sodil, da spadajo vanj. Stavka:' »-Bodite močni in se ne žalostite, če se ne bomo več videli. Žrtve so potrebne in jaz bom med njimi.-« si je Saje enostavno izmislil in vrinil v pismo, medtem ko je stavek: »-Zaradi drugih sim zdaj v nesrečo padel.« kar izpustil. Ponovno se sprašujem, kako je mogel Saje tako ravnati s poslednjimi pismi žrtev za svobodo? ( Ker sem o vsebini poslovilnih pisem, objavljenih v prvi izdaji, že pisal v poročilu o prvi izdaji, tega sedaj ne bom ponavljal. Glede vsebine novih pisem naj poudarim, da imajo v glavnem podobne elemente kakor poslovilna pisma v prvi izdaji. Žrtve se predvsem poslavljajo od domačih, jih tolažijo in prosijo odpuščanja za vsa morebitna nesoglasja in nesporazume. Pred smrtjo so mirne, zavedajo se, da umirajo za pravično stvar in nekatere to v pismih tudi jasno povedo. Tako npr. Janko Sirca piše: »-Radi česa sem obsojen Vama ne smem pisati ker zakon ne dovoljuje tega toda bodita mirna nisem bil kradel ali moril marveč zgolj moja slovenska vzgoja, ki sem jo prejel v šolah je bila predmet temu.« Franc Pen poudarja: »-Toda naša prekrasna Slovenija in naša domovina je vredna te žrtve.-« Franc Fele ugotavlja: »-Danes sem obsojen na smrt, to zato ker sem Slovenec.-« Peter Podlesek," ki ' so ga, nacisti obsodili na smrt tudi zato, ker je, uslužben pri nemškem orožništvu, opozoril Pohorski odred na bližajočo se veliko nemško hajko, izjavlja: »-Jaz umiram za .Slovenski narod' ter gledam z mirnim očesom smrti v oči.« ter dalje: »Z mojo: krvjo-bo podpisan akt za rešitev .Slovencev'.« Med nekaj desetinami avtorjev na novo objavljenih poslovilnih pisem so le trije ali štirje obžalovali1 svoja dejanja, zaradi katerih so jih nacisti ubili. ' Zaradi svoje posebnosti pa v drugi izdaji izstopata dve pismi. Branko Zabavnik iz Jastrebcev pri Kogu je 4. decembra 1941 ali 23 dni pred usmrtit­ vijo v Mariboru, v ptujskem »restu lačen in napol zmrznjen« napisal pravo oporoko in ji tudi sam dal naslov: »-Testamen, ali moja poslednja volja (Opo­ roka)«. Pismo orožnika Franca Visočnika, ki so ga ustrelili 15. aprila 1943 v Salzburgu, je sicer pravo poslovilno pismo, a je nekaj posebnega, ker ga je pisal vso noč. Druge žrtve so namreč imele za slovo na razpolago le nekaj minut. Manj razumljiva mesta v poslovilnih pismih je uredniški odbor pojasnil s kratkimi opombami. Podobno kot v poročilu o prvi izdaji moram tudi zdaj ugotoviti, da je takih pojasnil premalo. Okolnost, da se je tudi tujina zelo zanimala za prvo izdajo poslovilnih'- pisem, je napotilo uredniški odbor, da je na koncu druge izdaje v angleškem, francoskem, nemškem in ' ruskem jeziku objavil zelo skrajšano Zevartovo uvodno besedo. Kdor bo skrbno prebral nemški prevod tega uvoda, bo ugo-. tovil, da je pomanjkljiv glede izrazov. Tako npr. ni lepo ali prav uporabljati! za območje* slovenske Štajerske izraza »-Besatzungseinheit«, saj so nacisti z izrazom »-Besatzungseinheit« označevali okupacijsko enoto, posadni oddelek. 138 Bolje bi bilo uporabljati izraz »Besatzungsgebiet««. Prekmurje ni -das Land an der Mur«, temveč »das Übermurgebiet«. Prve skupine talcev na slovenskem Štajerskem nacisti niso ustrelili 31. julija 1941, temveč dan prej, kot je pra­ vilno zapisano v uvodni besedi in tudi v tistem delu knjige, kjer so objavljena poslovilna pisma; gre verjetno le za strojepisno napako. Za 1942. leto pravi: »In diesem J a h r gab es einundzwanzig Erschiessungskommandos.« in ta izraz uporablja še naprej za slovenski »skupine ustreljenih« oziroma za »množična streljanja«. Menim, da pomeni izraz »das Erschiessungskommando« ekseku- cijski oddelek, t j . tisti vojaški, policijski ali drugi oddelek, ki je streljal talce. Izraz: »Im J a h r e 1943 gab es vier solche Schiessereien.« nikakor ni dober. Dr. Uiberreitherju je bilo ime Sigfried. V nemščini se naslov komandanta varnostne policije in varnostne službe glasi »der Kommandeur der Sipo und des SD« in ne »Kommandant . . .« . Boljši od izraza »arretieren« je »festnehmen« in seveda tudi vse sestavljenke s tem izrazom. Bolje od »Wie verfuhren die Nazis mit den Angehörigen der Geiseln?« bi bilo »Wie behandelten die Nazis die Angehörigen der Geiseln?« Nikakor n i v redu izraz »die Schreiber der Abschiedsbriefe«, temveč »die Verfasser der Abschiedsbriefe«. Mežiška dolina je Miesstal, la vallée de la Meža, the Meža Valley itd. Sodim torej, da bi moral uredniški odbor bolje paziti na prevod, da ta ne bi kazil drugače skrbno pripravljene izdaje poslovilnih pisem. Z namenom, da bi tuje bralce seznanil z vsebino zbornika poslovilnih pisem žrtev za svobodo, je uredniški odbor poskrbel za prevod poslovilnih pisem talcev Albina in Marjana Milavca, Antona Bostiča, Jožeta Fluksa in Ivana Acmana v angleščino, francoščino, nemščino in ruščino. Prevode teh pisem je objavil v posebni prilogi, ki ni vezana v knjigo. Druga izdaja poslovilnih pisem ni tako razkošna kot prva, je pa kljub temu lepo in skrbno opremljena. Tudi njo je opremil Janez Vidic. Osnovna razlika v opremi obeh izdaj je v tem, da je druga bolj strnjena kot prva; manj je praznega vmesnega prostora med pismi in v drugi izdaji je papir manj kakovosten kot v prvi. V svojem poročilu o prvi izdaji poslovilnih pisem sem predlagal, naj bi uredniški odbor vključil v zbornik med faksimile tudi gestapovski formular o »poostrenem zaslišanju« (beri: mučenju), ki ga prek nurnberškega procesa pozna tudi inozemska literatura, in fotografijo ubitih talcev, ki jo hrani Muzej ljudske revolucije Slovenije. Ta sicer ni natančneje dokumentirana, vendar po nacistih, ki si ogledujejo pobite talce, lahko trdno sklepamo, da izvira iz slovenske Štajerske. O usmrćenih talcih v slovenski Štajerski imamo namreč mnogo manj fotografij kot o talcih na Gorenjskem. Verjetno uredniškemu odboru ni uspelo natančneje dokumentirati omenjene fotografije, vendar pa bi že samo dejstvo, da gre za ubite talce iz slovenske Štajerske, bilo dovolj, da bi uredniški odbor fotografijo objavil. In morda bi se med bralci našel kdo, ki bi jo mogel natančneje dokumentirati. Tudi za drugo izdajo poslovilnih pisem naj poudarim, da bodo skrbno zbrana in v glavnem neokrnjeno objavljena pisma mnogim, tako zgodovinar­ jem kakor tudi pedagogom, psihologom, filozofom itd. služila kot Vir za tehtna razglabljanja o tem, kaj je slovenski človek mislil in čutil v najtežjih trenutkih svojega in narodovega življenja. Vedno bolj pa sem prepričan, da bi ne smelo biti Slovenca, ki bi vsaj enkrat ne prebral poslovilnih pisem žrtev za svobodo. Tone Ferenc 139 B I B L I O G R A F I J A K w n £ £ ! ^ X £ ! ? i l Z N A R 0 » N I IN UNIVERZITETNI KNJIZNICÏ. KNJIŽNICI ODDELKA ZA ZGODOVINO FILOZOFSKE Р А К Ш Т Т К IN KNJIŽNICI INSTITUTA ZA N A R O D W S T N Ä ^ R A I ^ S V LJUBLJANI kot l ï n ï k r z S - 6 , ! ^ ^ 0 ^ 0 ^ 1 1 5 , 1 1 6 l i t e r a t u r e 3e sestavljen po istih principih otoif -• Z a r a d l °bJektivnm vzrokov tokrat ni vključena knjižnica Slovenske ^ a S J e ^ T a £ 0 S t J >n "metnosti, zajeta pa so dela iz Narodne ^univer l f tetnl knjižnice (NUK), knjižnice oddelka za zgodovino filozofske f a W t Z T m ™ ™51ШШ^ГеУ ^ ^ « . M t i t u t a za^arotoostaTvfra/an^aNV) ^ ' П°~ Bibbografsb pregled zajema samostojne publikacije in je ureien tako da začenja s pomožnimi zgodovinskimi vedami; sledijo w Ä X Ä Z S a S°- b l > . P r i spl,°fnih d e U h > i« splošna dela, to sf razni z g o d o v S pregledi, priročniki, enciklopedije, atlasi itd. ter dela, ki jih ni mogoče uvrstit pod eno samo državo (dela, ki obravnavajo probleme dveh držaTs^ uvučena k državi, na kateri je težišče obravnave). Nato naštevamo Uteraturo o Š t o v S « T W H Î " ^ 2 5 ^ A\s}TÌÌa s habsburško monarhijo kot celoto 6 — Azija 26 — TMHL* T Blz?nt™*° cesarstvo 10 - Češkoslovaška 7 - Francija 18 - Bibliografski pregled so sestavili Miloš Rybaf za knjige iz NUK O l M Janša za knjige oddelka za zgodovino FF, Mara Mervtt и ! k n j i g e Ж g 1. P o m o ž n e z g o d o v i n s k e v e d e o i a Ä ^ h £ 1 Z , T Е ? ? ј Schriftgeschichte als Kulturgeschichte. Bellnhausen üb S u K b 202882 ' r L i " ^ ^ 0 2 1 0 1 0 ! 1 6 "** P o l i t * <1965>" 3 5 2 st? 8^ nustr! S n f t p Ä . 7 , • S h ? r b u r n e F r i e n d & Ronald Charles Heizer: Studies W Î + T e f t e - ^ t 3 1 Si teS- В е г к е 1 е У & ^ W i e s 1965 т г к i7iSL »" ^ Y f 1 ^ o f California publications in anthropology. 2) nSL^vS^^^^ forschune M t i 7 m v r e C b ' 5 T : A u f s ä t z e * » mittelalterlichen Urkunden- CESSES; (li n München ^ " « ^ S HÌKSSBVFA D Ï M ^ S ^ i ^ m T ^ i » , 1 5 , 1 8 ^ 8 1 ^ schwedi*che MünzeinLivlanl Hobert, Louis: Hellenica-. Recueil d'épigraphie, de numlsmatiafe rfd'SSStS 141 grecques. Vol. 10—13. Limoges 1955—1965. 8°. NUK 132092 — Santifaller, Leo: Urkundenforschung. Methoden, Ziele, Ergebnisse. Graz & Köln, Böhlau Verl. 1968. VIII -f 77 str. 8°. FF C 3177 — Studien zur Geschichtsschreibung im 19. und 20. Jahrhundert. Hrsg. von Paul Philippi. Köln & Graz, Böhlau Verlag 1967. XIV + 230 str. 8«. (Siebenbürgisches Archiv, Bd 6/1967,) FF D 3781 — Tihomirov, Mihail Nikolaevič & Anatoli j Vasil'evič Murav'ev: Russkaja paleo­ grafija. . . . Moskva, »Vyssaja škola« 1966. 287 + (III) str. 4°. (cir.). NUK II198009. 2. B i b l i o g r a f i j e Bibliographie d'études balkaniques 1966. Sofia, Académie Bulgare des sciences 1968. 348 str. 4°. F F E 551 — The European Bibliography compiled by the European Cultural Centre, Geneva. Ed. Hjalmar Pehrsson and Hanna Wulf. La bibliographie européenne . . . Leyden, A. W. Sijthoff 1965. VIII + 472 str. 8°. INV B 1700 — Meyer, Klaus: Bibliographie der Arbeiten zur osteuro­ päischen Geschichte. Aus den deutschsprachigen Fachzeitschriften 1858—1964. Hrsg. von Werner Philipp. Berlin, in Korn, bei Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1966. 314 str. 8°. (Bibliographische Mitteilungen des Osteuropa-Instituts an der freien Universität Berlin, H. 9.) FF C 3122 — Scherer, Anton: Südosteuropa- Dissertationen 1918—1960. Eine Bibliographie deutscher, österreichischer und schweizerischer Hochschulschriften. Graz (itd.) H. Böhlaus Nachf. 1968. 221 str. 8°. FF C 3178, INV B 1666 — Südosteuropa-Bibliographie. Hrsg. vom Südost- Institut, München. München, R. Oldenbourg 1968. Bd. 3.: 1956—1960. Teil 2.: Albanien, Bulgarien, Jugoslawien, Südosteuropa und grössere Teilräume. 4°. . INV C 35. 3. S p l o š n a d e l a Arnau, Frank: Jenseits der Gesetze. Kriminalität von den biblischen An­ fängen bis zur Gegenwart. München, Rütten & Loening Verl. (1966). 351 str. + pril. 8". Ilustr. NUK 209044 — Baumont, Maurice & Raymond Isay & Henry German-Martin: L'Europe de 1900 à 1914. Paris (1966). (V) + 476 str. 8°. (L'hi- stoire du XXe siècle. II.I) NUK 203597 — Becker, Alfons: Papst Urban II. (:1088—1099:). T. 1. Stuttgart 1964. 8°. (Schriften der Monumenta Germaniae historica. 19.) NUK 132185 — Bloom, Solomon F.: Europe and America. The Western world in modern times. New York & Burlingame, Harcourt, Brace & World [1961]. XXII + 761 str. 8°. FF D 3772 — Boba, Imre: Nomads, Northmen and Slavs. Eastern Europe in the ninth century. Wiesbaden, Otto Harrassowitz 1967. 138 str. 8°. (Slavo-orientalia. Monographienreihe über die slawischen und orientalischen Welt. Bd II.) FF D 3830 — Brinton, Crane & John B. Christo- pher & Wolff Robert Lee: Civilization in the West. 3. print. (New Jersey, Engel- wood Cliffs 1965). XVI + 717 str. + pril. 8°. FF D 3796 — Bruhn, Wolfgang & Max Tilke: Kostümgeschichte in Bildern. Eine Übersicht d. Kostüme aller Zeiten u. Völker vom Altertum bis zur Neuzeit. . . . (Neue Ausg. Unveränd. Neuaufl.) Tübingen; Wasmuth (1963). 79 + 200 str. 4°. NUK 199032 — Chélini, Jean: Histoire religieuse de l'occident médiéval. Paris, Armand Colin 1968. 512 str. 8°. (Série »-Histoire médiévale«, Collection U.) FF D 3835 — Chevalier, Jacques: Histoire de la pensée. T. 1—4. Paris, Flammarion (1966—1968). 8°. NUK F 2 CHE — Delos J. T.: Le problèmes de civilisation. La Nation. Montreal, Ed. de l'Arbre (1944). 8«. Vol. 1.: Sociologie de la Nation. Vol. 2.: Le nationalisme et l'ordre de droit. INV B 1728 — Durant, Will and Ariel: The age of Voltaire. A history of civilization in Western Europe from 1715 to 1756, with special emphasis on the conflict between religion and philosophy. By Will and Ariel Durant. New York, Simon & Schuster 1965. 900 str. + pril. 8°. (The story of civilization: part IX.) FF D 1805 — Durant, Will and Ariel: Rousseau and revolution. A history of civilization in France, England, and Germany from 1756, and in the remainder of Europe from 1715 to 1789. New York, Simon and Schuster 1967. X + 1091 + (II) str. + pril. 8°. (The story of civilization: part X.) FF D 1805 — Erigena, Joannes Scotus: De. divisione naturae libri quinque, diu desiderati. Accedit appendix ex ambiguis 142 S. Maximi graece & latine. Oxonii, e Theatro Sheldoniano, Anno 1681. (Un- verand. Nachdruck.) Frankfurt am Main, Minerva 1964). XIV + 312; -f- (III) + 88 str. 8». FF D 3834 — Folz, Robert: The concept of empire in Western Europe from the fifth to the fourteenth century. (L'idée d'Empire dans l'Occi- Aen t £U,XLau X r V e s i è c l e ) T r a n s l a t e d by Sheila Ann Ogilvie. (London), E. Arnold (1969). 250 str. 8». FF C 3179 - Garin, Eugenio: Moyen age et renais- sance. (Medioevo e rinascimento). Traduit de l'italien par Claude Carme. (Paris) M, aJomfnÌi1 9£9 )- 2 7 4 s t r - 8°- F F C 3 1 7 6 - G e c k - Elisa-beth: Johannes Gutenberg! (1468—1968.) Vom Bleibuchstaben zum Computer. Bad Godesberg, Inter Na- tiones 1968. 127 + (VII) str. + pril. 8«. Ilustr. NUK b 208881 — Geschiente der Ost- und Westkirche m ihren wechselseitigen Beziehungen. Acta Congressus Và«,0na,eu a™??r? S a l ' s f a u rgensis in memoriam SS. Cyrilli et Methödü anno 1963 celebrati. Wiesbaden, Harrassowitz 1967. (VII) + 203 str. + 12 tab 8° (An- nales Instituti Slavici. 1/3.) NUK 209167 — Hrbata, František: Komunistička mternacionala a protifašisticke hnutf v letech 1933—1935. Praha 1963 250 + a i ) str. + 3 pril. 8°. (Acta Universitatis Carolinae. Philosophica et historica. Mono­ graph«. 3.) NUK 157837 — Internationaler Faschismus. 1920—1945. (Journal of contemporary history. Hrsg. von Walter Laqueur u. George L. Mosse.) (Mün­ chen), Nymphenburger (1966). 300 str. 8«. NUK 202875 — Jnndt, Auguste- Histoire de panthéisme populaire au moyen âge et au seizième siècle (suivie de pieces médites concernant les Frères du libre esprit, maître Eckhart les Libertins spirituels, etc.:). Paris 1875. Unyeränd. Nachdruck. Frankfurt am Main, Minerva 1964. (III) + 310 str. 8». FF C 3180 - Koeltz, Luis Marie: La guerre de 1914—1918. T. 1. Les opérations militaires. Paris (1966). 8°. (L'histoire du XXe siècle. ,2.1) NUK 203597 - Konkordate seit 1800. Originaltext und deutsche Übers der geltenden Konkordate. Zsgest. u. bearb. von Lothar f,ch0^^ F r a n M u r t am Main & Berlin 1964. XXXIX + 584 str. 8». (Dokumente, da.) NUK 209240 — Koztowski, Janusz Krzysztof: Studia nad zróznicowaniem kulturowym w paleohcie górnym Europy Srodkowej. Krakow 1965. 147 + (II) str. 8°. (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagiellonskiego. 109.) NUK 136662 Knowles, M. D. & D. Obolensky: Le moyen âge. Paris, Éditions du Seuil 1968 622 str. 8". (Nouvelle histoire de l'église, 2.) FF C 3183 — Krivoguz, Igor' Mi- hajlovič: Vtoroj Internacional. 1889—1914. Moskva, »Mysl'« 1964 493 + (II) str 8». (cir.) NUK 203927 -^ Die Kulturen der eurasischen Völker. Die Kulturen der früher Reitervölker. Von Joseph Wiesner. — Die Kultur der Ungarn. Von Julius von Farkas. Mit Beiträgen von Thomas von Bogyay. — Die Kultur Finn- lands. Von Rolf Dencker. — Völker und Kulturen Nordeurasiens. Von Gustav Rank. Mit 348 Abb. u. 4 Farbtaf. Frankfurt am Main (1968). loč. pag. 4° (Handbuch der Kulturgeschichte. Abt. II. 10.) NUK C II131843 — Lachouque, Henri- Dix f o e ! P S V T S ? ™ ^ " 1 6 m i l i t a i r e - (Paris 1963.) 96 str. + pril. 4». (Tout par l'image. 4Z.) NUK F 7 II LAC — Leckie, Robert: The story of world war I. New York Random house (1965). 189 str. 4». FF E 550 — Lietzmann, Hans: Geschichte der Alten Kirche. Bd 1—4. Berlin, Walter de Gruyter & Co. 1961. 8°. NUK 204179 — Masnr, Gerhard: Propheten von gestern. (Prophets of yesterday.) Zur europaischen Kultur 1890—1914. (Aus dem Amerikanischen von Alfred Dunkel.) (Frankfurt a. M.), S. Fischer Verl. (1965). 490 str. 8». NUK 193303 — Menlean, Maurice: Le monde antique. 1. De la préhistoire à l'histoire. Les peuples de lOrient classique. Les Grecs et l'expansion de leur civilisation. 1965. (Paris), Bordas-Laffont 1965. 4». (Le Monde et son histoire. 1.) Ilustr. NUK F 9 II MON/1 — Miccoli, Giovanni:, Aspetti del rapporto tra ecclesiologia ed orga- nizzazione ecclesiastica nel primo periodo della Riforma gregoriana. Todi 1966 £ £ * ' . £ • ^ 0 ? ^ - o d t i s ] - F F C 3 0 9 6 - »««Wei, André: L'islam et sa civilisation! Vile—XXe siècle. Pans , Armand Colin 1968. 573 str. + pril. 8°. (Destin du monde). FF C 3184 — Monro, Thomas: Evolution in the arts and other theories of culture history. Cleveland, The Cleveland Museum of Art. (1963). XXI + 562 n o ™ ^ $ £?¥%} - o l đe»fc°urg, Zoé: Les croissades. (Paris), Gallimard (1965). (V) + 6 5 2 + ( I ) p . + . p l . 4». NUK F 9 II OLD - Oppermann, Hans: ,nii,4 s C a e s a r m Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. (Reinbek bei Hamburg 1968.) 183 str. 8«. (Rowohlts Monographien. l35.)-NUK 161827 — Pacaut, Marcel- Les structures politiques de l'occident médiéval. Paris, Armand Colin 1969 143 411 str. + zvd. 8". (Série »Histoire médiévale«, Collection U). FF D 3835 — Pamjatniki kamennogo i bronzovogo vekov Evrazïi. (Otv. red. O. N. Bader.) Moskva, »Nauka« 1964. 181 + (II) str. 4- corr. 4°. (cir) Ilustr. NUK II 131977 — Ponteil, Félix: Les classes bourgeoises et l'avènement de la démocratie. 1815—1914. Paris 1968. 574 + (I) str. 8°. (L'Evolution de l'humanité. 90.) NUK F 9 EVO/90 — Posnov, Mihail Emmanuilovič: Istorija hristianskoj Cerkvi. (:Do razdelenija Cerkvej — 1054 g.:) Brjussel', »Žizn' s Bogom« 1964. 14 + (II) str. -f 1 si. 8°. (cir.) NUK 204454 — Presser, Helmut: Johannes Gutenberg in Zeugnissen und Bilddokumenten. (Reinbek bei Hamburg 1967.) 173 str. 8°. (Rowohlts Monographien. 134.) NUK 161827 — Renouard, Yves: Études d'hi­ stoire médiévale. Préface de Charles-Edmond Perrin. I—II. Paris, S.E.V.P.E.N. 1968. 1138 str. + 1 pril. 8°. (Bibliothèque générale de l'école pratique des hautes études Vie section). FF D 3839 — Rötscher, Hans-Jochen: Zur Rolle der Per- sönlichkeit in der Geschichte. Halle (Saale) 1966. 107 str. 8°. (Wissenschaftliche Beiträge der Martin-Luther-Universität Halle—Wittenberg. 1966. 14.) NUK 208796 — Schubert, Hans von: Geschichte der christlichen Kirche im Früh- mittelalter. Ein Handbuch. 2., unveränd. Aufl. Hildesheim, Georg Olms 1962. XXVIII + 808 str. 8°. NUK 208328 — Toscano, Mario: The history of treaties and international politics. (Storia dei trattati e politica internazionale.) Voi. 1. Baltimore 1966. 8°. NUK 209114 — Tuchman, Barbara W.: The proud tower. A portrait of the world before the war. 1890—1914. New York, Macmillan co. (1966). X V + 528 str. + pril. 8°. FF D 3774 — Verlinden, Charles: Les origines de la civilisation atlantique. Dela renaissance à l'âge des lumières. Neuchâtel, La Baconnière 1966. 474 str. 8°. NUK F 9 VER — Villages désertés et histoire économique. Xie—XVIIIe siècle. Paris, S.E.V.P.E.N. 1965. 619 str. + (VIII) str. + pril. 8°. (Les hommes et la terre, XI). FF D 3837 — World atlas. Prepared by the cartographers of The American map company, with geographical and population data, and other reference material compiled by Gwen M. Schultz. Greenwich Conn. Fawcett crest books (1966). (:96:) + LXIV + 255 str. 8°. FF C 3109. 4. S l o v e n i j a i n S l o v e n c i b r e z o z i r a n a d r ž a v n e m e j e Blaznik, Pavle: Das Hochstift Freising und die Kolonisation der Herrschaft Lack im Mittelalter. München, Trofenik 1968. 24 str. + 1 zvd. 8°. (Litterae Slo- venicae. 5). NUK 188414, FF C 3143 — Botteri, Guido: Trieste, 1868—1918. Storia e cronaca di mezzo secolo in cento pagine di quotidiani. Trieste, Ed. LINT (1968) 321 str. F°. Ilustr. INV V/3 — Bozzi, Carlo Luigi: Gorizia nel 1918. Testimoni- anze e documenti dell'epoca ed un »Diario giovanile« di C. L. Bozzi. A cura di Carlo Luigi Bozzi per il cinquantenario della liberazione. Gorizia (Biblioteca Governativa) 1968. 114 str. 8°. Ilustr. (Suppl. agli »Studi goriziani«. 9.) NÜK II 41768, INV B 1544 — Gagern, Falk von: Mokric. Die Heimat von Friedrich von Gagern. Mit 44 Abb. auf Taf. u. 2 Zeichn. Hamburg u. Berlin, P. Parey (1962). 216 str. + sl. 8°. INV B 1708, NUK 172389 — Gorizia e l'Isontino nel 1915. Testi- monianze 'inedite. Di Carlo Luigi Bozzi [itd.]. Gorizia, »Studi goriziani« 1965. 131 + (II) str. 8°. FF D3820 — Grafenauer, Bogo: Der Brief Hadrians II. an die slavischen Fürsten : echt, verfälscht oder Fälschung? (Übersicht zum Stand der Forschung). 15 str. 8°. Iz: Annales Instituti Slavici, Bd. I, 1. Prolegomena ad memoriam SS. Cyrilli et Methodii anno 1963 celebrati. 1964. FF D 3790 — Duro- selle, Jean-Baptiste: Le conflit de Trieste. 1943—1954. Bruxelles (1966). 684 str. + pril. 8°. (Études de cas de conflits internationaux. 3.) NUK 209253 — Kandier, Pietro: Documenti per servire alla conoscenza delle condizioni legali del Municipio ed Emporio di Trieste. . . . Trieste, t. Tipografia del Lloyd Austri- aco 1848. 4°. NUK II 199136 — Kobel, Ludwig & Hans Pirchegger: Steirische Ortswappen einschliesslich jener der ehemaligen Untersteiermark. Graz, Alfred Wall 1954. (II) + 318 str. + pril. 4°. FF E 563, NUK 198176 — Kuhel, Mirko G.: Slovenija v borbi za svobodo. Chicago, 111., Slovenski ameriški narodni svet 1945. 65 str. 8°. NUK 153456 — Naši rajni duhovniki. Kratki orisi njihovega trudapolnega dela in življenja. Izd. Krščanska kulturna zveza v Celovcu. (V Ce­ lovcu, Družba sv. Mohorja.) 1968. 495 str. 8°. Ilustr. INV B 1658, NUK 216550 — 144 Pitoni, Anita: L'anima di Trieste. Lettere al professore con documenti rari l^f^- £ = е , Vallecchi (1968) 176+ (IH) str. 8«. (La Cultura e i l t e m ^ ! A i i ^ n } • "7 ^ 1 о т е п 8 , к а citalmca pri sv. Ivanu 1868—1968. (Ur. Lojze т Л Н % J ' ^ 0 « H on O V ! n s l f 0 P r o s v e t n ° društvo -Slavko Skamperle« Sv. Ivan - Trst.) (Trst 1968.) 80 str. + 1 Pr i l . 8°. Ilustr. INV B 1677 - Studia Slovenica Ш ^ ш Г Г А Slodnjak septuagenarii. München, Trofenik 1969. 0Л1) + 183 str + pni . 8». (Geschichte Kultur und Geisteswelt der Slowe­ nen. Bd V.) F F D 3829, NUK 209691 - Trieste Ottobre-Novembre 1918 Raccolte el«£ ^ m e n t l , d e l 3 , t e m p o a c u r a Ш Salvatore Francesco Romano. Milano, All'in­ segna del-pesce d'oro 1968. Par te : I. Gli ultimi giorni della dominazione austri- «l 3" л. - amministrazione provvisoria del Comitato di Salute Pubblica 3Ì ? , ° ^ \ Г 3 N o v e m b r e 1918. III . GU inizi del Governo Militare Italiano: 'Dal 3 al 30 Novembre 1918. F F C 3116 — Udina, Manlio: Scritti sulla questione di Trieste sorta in seguito al secondo conflitto mondiale ed i principali atti ad essa Г е ! а " £ - ^ a n 0 ' A - G i u f f r è 1969- XXIII + (ID + 466 str. 4». (Università di Tr i - este. Pubblicazioni della Facoltà di giurisprudenza. 4.) INV C 373 Vilfan, Sergij: Rechtsgeschichte der Slowenen. [Pravna zgodovina Slovencev.]' Graz ï f ? л т ? ? ^ 9 ™ ! , 2 S t r - 8°- ( G r a z e r Rechts- und Staatswissenschaftliche Studien. £1.) JNUK 158418. 5. J u g o s l a v i j a r ^ • • ^ . • • ,r T c,eci, Emerico (:quondam. Mirko Cecich:): I monumenti pagani di Salona: Vol. 1. (Milano), Pleion (1962). 4°. NUK 199114 — Lendvai, Paul: Dèr rote Bal- kan. Zwischen Nationalismus*und Kommunismus. (Frankfurt a M ) F Fischer (1969). 427 str: 8». INV B 1717 — Loverdo, Costa de: Les Maquis rouges des Bal- k a n ! Ì ™*}-;19f- ( . \ G r Ì c e - Yougoslavie — Albanie.:) (Paris), Stock (1967). d«8 -t- (III) str. + pril. 8°. (Témoins de notre temps.) NUK 205597 — Marjanović, Ì ^ n L V ? u e r r a POPolne e rivoluzione in Jugoslavia (:1941—1945:). (Trad, dalla EDIT Rijeka.) Milano 1962. 166 + (I) str. + pril. 8°. (Il gallo. 71.) NUK 193498 — Mihajlov, Ivan: Spomeni. 1—3, (Selci Umbro & Louvain, I. Michailoff) 1958— (1967). 8». [cir.] Ilustr. NUK 194488 — Predonzani, Elio: Piccola storia d'un piccolo paese. Verteneglio. (A cura della Famiglia di Verteneglio aderente all'Unione degli Istriani Libera Provincia dell'Istria in esilio) (Trieste t G Coana 1968.) 143 str. 8». Ilustr. INV B 1760 — A Short History of Yugoslavia from early time to 1966. By Darby [itd.]. Cambridge, University press 1968. X + 282 str. 8». NUK 217227,- FF C 3097 — Wnescht, Johann: Jugoslawien und das Dritte Reich.' Eine dokumentierte Geschichte der deutsch-jugoslawischen Beziehungen .von 1933 bis 1945. Stuttgart, Seewald Verl. (1969). 359 str. 8°. INV B 1662.' : t т г / + , ' 6. A v s t r i j a s h a b s b u r š k o m o n a r h i j o k o t c e l o t o Beiträge zur Sozial- und Wirtschaftsgeschichte der Steiermark und Kärn- tens. Ferdinand Treme! zur Vollendung des 65. Lebensjahres dargebracht von seinen Freunden. Graz 1967. 167 str. + 1 pril. 8». (Zeitschrift des Historischen Vereines fur Steiermark. Sonderb. 14.) Ilustr. NUK 60522 — Brook-Sheperd, S?J « U ^ 1 1 1 K™116,, und Reich. Die Tragödie des letzten Habsburgerkaisers. i^r i,Dokumentarbildern. (2. Aufl.) Wien [itd.] F. Molden (1968). 400 str 8e INV B 1661 — Die Entwicklung der Verfassung Österreichs .vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Mit d. Originalwortlaut d. Bundes-Verfassungsgesetzes in d Fassung von 1929. Stand vom 1. Oktober 1963. (Beiträge von Wiesflecker [ i tdl ' Hrsg. vom Institut für Österreichkunde, Wien.) Graz & Wien Stiasnv noffin 208 str. 8» NUK 126966 - Erti, Franz: Topographia N o n * . Ше Ä 5 lungen, Strassen und Kastelle im Ostalpenraum. Kremsmünster, (Topographia Norici) 1965. 180 str. + 2 pril. 8°. NUK 208282 - Fischer, Heinz: Zum Wort gemeldet: Otto Bauer. Wien [itd.], Europa Verl. (1968). 397 str. 8» INV B 1657 — Geschichtliche Wanderungen durch die steirischen Fremdenverkehrsgebiete Hrsg. von Fritz Posch. Graz 1967, (I) + 112 str. + 2 pril. 8». (Zeitschrift des' Historischen Vereines für Steiermark. Sonderbd. 13.) Ilustr. NUK 60522 — Jed­ io Zgodovinski časopis J45 licka, Ludwig: Der 20. Juli 1944 in Österreich. 2. erw. Aufl. Wien & München, Herold (1966). 180 str. 8°. (Das einsame Gewissen. 2.) INV B 1349 — Jedlicka, Ludwig: Ende und Anfang Österreich 1918-1919. Wien und die Bundesländer (Salzburg Salzburger Nachrichten Verl. 1969.) 130 str. - si. 8». (Politik konkret.) INV B1722 — Johann, Elisabeth: Geschichte der Waldnutzung in Kärnten unter dem Einfluss der Berg-Hütten- und Hammerwerke. Klagenfurt Ge- schichtsverein f. Kärnten 1968. 248 str. + pril. 8°. (Archiv f. vaterländische Geschichte u. Topographie. 63.) INV B 25 - Klusacek, Christine: Die Österrei- chische Freiheitsbewegung. Gruppe Roman Karl Scholz. Wien [itd.] Europa Verl (1968) 76 str. 8". (Monographien zur Zeitgeschichte [9.].) INV a L34ö — Kretzenbacher, Leopold: Heimat im Volksbarock. Kulturhistorische Wanderun- gen in den Südostalpenländern. Mit 24 Abb. und einem Nachwort von Gotbert Moro. Klagenfurt 196.1. (IV) + 180 + (III) str. + pril. 4«. (Buchreihe des Landes- museums für Kärnten. 8.) NUK II 131772 — Leser, Norbert: Zwischen Refor- mismus und Bolschewismus. Der Austromarxismus als Theorie und Praxis. Wien [itd.], Europa Verl. (1968). 600 str. 8». INV B 1660 - Lhotsky Alphons : Geschichte Österreichs seit der Mitte des 13. Jahrhunderts (:1281—1358:). Wien, kom. Hermann Böhlaus Nachf. 1967. (II) - 403 str. 8«. FE• D 3832 - Madl, Antal- Politische Dichtung in Österreich (:1830—1848:). Budapest, Akadémiai Kiadó 1969. 360 str. 8°. FF C 3144 — Mellach, Kurt: 1848. Protokolle einer Revo- lution. Eine Dokumentation von Kurt Mellach. Eingel. von Gerhard Fritsch. Wien-München, Jugend u. Volk [1968]. 189 + (III) str. 4». Ilustr INV C 351 - Neck, Rudolf: Österreich im Jahre 1918. Berichte und Dokumente. Wien, Ge- schichte u. Politik 1968. 205 str. 8». INV B 1696, FF C 3171 - The Nationality Problem in the Habsburg Monarchy in the Nineteenth Century: a Critical Appraisal. [International conference at Indiana University on April 2—6, 1966.) Houston, Rice University 1967. 8». Parts 1—3. (Austrian History Yearbook. 3.) INV B 1101 — Die Nationale Frage in der Österreichisch-Ungarischen Monar- chie 1900—1918. (Redigiert von Péter Hanâk unter Mitwirkung von Zoltan Szazs.) Budapest, Akadémiai Kiadó 1966. 358 + (I) str. 8». NUK 208502 - Nuss- baumer, Erich: Vinzenz Rizzi. Sein Leben und Wirken. Klagenfurt Geschichts- verein f. Kärnten 1967. 64 str. 8». Ilustr. (Kärntner Museumsschriften. 46.) INV B 56 — Protokolle des Gemeinsamen Ministerrtaes der Österreichisch-Ungari- schen Monarchie. (-.1914—1918:). Eingeleitet und zusammengestellt von Miklos Komjâthy. Budapest, Akadémiai Kiadó 1966. XI + 724 str. 8». (Publikationen des Ungarischen Staatsarchivs II. Quellenpublikationen 10.). FF D 3809 — Regele, Oskar- Gericht über Habsburgs Wehrmacht. Letzte Siege und Unter- gang dem Armee-Oberkommando Kaiser Karls I. - Generaloberst Arz^ von Strassenburg. Wien & München, Herold (1968). 250 str. + si. 8». INV B 1664 - Rosenkranz, Herbert: »Reichskristalnacht«. 9. November 1938 in Österreich. Wien [itd.], Europa Verl. (1968). 72 str. 8». (Monographien zur Zeitgeschichte. [81) INV B1348 — Seuffert, Burkhard & Gottfriede Kogler: Die ältesten steirischen Landtagsakten. 1396—1519. Graz & Wien, Stiasny Verlag 1953—1958. II Teil-1452—1493. (1958). (Quellen zur Verf assungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark, Bd IV.) FF D 3084 - Steiner, Herbert: Gestorben für Öster- reich. Widerstand gegen Hitler. Wien [itd.], Europa Verl (1968) 241 str 8 . (Österreichprofile. [13.]) INV B 708 — Stolz, Otto: Der geschichtliche Inhalt der Rechnungsbücher der Tiroler Landesfürsten von 1288-1350 Innsbruck Uni- versitätsverlag Wagner 1957. 84 str. 8». (Schlern-Schnften, 175.) FF D 3836 — Sutter, Berthold: Die Badenischen Sprachenverordnungen von 1897. Ihre Genesis und ihre Auswirkungen vornehmlich auf die innerösterreichischen Alpenlander. Bd 1-2 Graz & Köln 1960—1965. 8°. (Veröffentlichungen der Kommission fur neuere'Geschichte Österreichs. 46/47.) NUK 38091 VIII F e - Tremel, Ferdi- nand: Wirtschalts- und Sozialgeschichte Österreichs. (Von den Anfangen bis 1955.) Wien, Franz Deuticke 1969. (VIII) + 487 str. + pril. 8». FF D 3842 - Trot- ter Kamillo- Die Burggrafen von Lienz und zum Lueg. Mit einer Einbegleitung von O. v. Dungern. Innsbruck, Universitätsverlag Wagner 1954. 140 str. + 1 pn i . 8«. (Schlern-Schriften, 105.) FF D 3803 — Wachs, Walter: Kampfgruppe Steier- mark. Wien [itd.], Europa Verl. (1968). 64 str. 8». (Monographien zur Zeit- geschichte. [10.]) INV B 1348 — Wagner, Dieter & Gerhard Tomkowitz: -Ein 146 Volk ein Reich, ein Führer«. Der Anschluss Österreichs 1938. (Mit 33 Abb auf Kunstdruck u. 3 Faks.) München, Piper & Co. (1968). 392 str. 8°. INV B 1659 — Wahlen und Parteien in Österreich. [Hrsg. vom} Institut für höhere Studien und wissenschaftliche Forschung, Wien. Wien, Österreichischer Bundesverl & K i c t i % n < L U - , X ° l k 1 9 6 6 - T e U A : W a h l r e c h t , Teil B: Wahlwerber, T e i l ' c : Wahlstatistik. 4». (Österreichisches Wahlhandbuch. Bd. 1—3. Teil A-^C ) INV C 361. 7. Č e š k o s l o v a š k a Ceskoslovensko a Juhoslâvia. Z dejin ceskoslovensko-juhoslovanskych vztahov. (Bratislava), Slovenska akadémia vied 1968. 440 + (IV) str 8° FF C 3155 — Handbuch der Geschichte der böhmischen Länder. Hrsg. von Karl Bosl. Stuttgart, A. Hiersemann 1967. Bd I. Die böhmischen Länder von der archaischen Zeit bis zum Ausgang der hussitischen Revolution. FF D 3840 — HIavacek, Ivan: Stfedovëké soupisy knih a knihoven v ceskych zemich Pri­ spevek ke kulturnim dëjinâm ceskym. Praha 1966. 159 + (III) str 8° (Acta Universitatis Carolinae. Philosophica et historica. Monographia. i l ) NUK 157837 — Kaspar, Jaroslav: Nevolnické povstâni v Cechach roku 1680. Praha 1965 216 + (I) str. + 1 zvd. 8°. (Acta Universitatis Carolinae. Philosophica et histo­ rica. Monographie. 8. Pfispévky k dëjinâm tfidnich'boju v Cechäch. 3.) NUK 157837 — K hospodâfskym a socialnim dëjinâm Cech v 16."—18. stoleti (Karel Novotny: Klašterni manufaktura v Oseku v 18. stoleti. — Eduard Maur: Pfimd- sti Chodové ve sporu se Svamberky. 50.—70. leta 16. stoleti. Praha 1967. I l l + (III) str. + pril. 8°. (Acta Universitatis Carolinae. Philosophica et historica. 1967. 3.) NUK 157837 — Petran, Josef: Zemëdëlskâ vyroba v Cechâch v druhé polovine 16. a poèâtkam 17. stoleti. Praha 1963. 255 + (II) str. + 1 zvd. 8° (Acta Universitatis Carolinae. Philosophica et historica. Monographia. 5.) Ilustr. NUK 157837 — Svoboda, Jifi: Protifeudâlnf a socialni hnuti v Cechâch na konci doby temna (:1750—1774:). Praha 1967. 126 + (I) str. + 1 zvd. 8°. (Acta Universitatis Carolinae. Philosophica et historica. Monographia. 18.) NUK 157837 — Urban, Waclaw: Studia a dziejów antytrynitaryzmu na ziemiach czeskich i slowackich w XVI—XVII wieku. Krakow 1966. 149 + (III) str. + 1 pril. + corr. 8°. (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagielloiiskiego. 129.) NUK 136662 — Zgorniak, Marian: Wojskowe aspekty kryzysu czechoslowackiego 1938 roku. Krakow 1966. 164 + (II) str. 8°. (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagielloiiskiego. 123.) NUK 136662. 8. M a d ž a r s k a s s t a r o O g r s k o k o t c e l o t o Csallâny, Deszö: Archäologische Denkmäler der Gepiden im Mitteldonau- becken (:454—568 u.Z.:). (Übers, von Jânos Pusztai.) Mit 281 Taf., 1 Kt. und 28 Abb. im Text. Budapest 1961. 406 + (V) str. 4°. (Archaeologica Hungarica. N. S. 38.) II 117683 — Horvath, Zoltân: Die Jahrhundertwende in Ungarn. Geschichte der zweiten Reformation (1896—1914). (Budapest), Luchterhand (1966). 547 str 8°. FF C 3145. 9. 11 a 1 i j a Baldassarre, Ida: Bari antica. Ricerche di storia e di topografia. Bari 1966. 89 + (III) str. + pril. 4°. (Studi di archeologia e d'arte in terra di Bari. 1.) NUK II197748 — Bürger, Norbert: Südtirol — wohin? Ein politisches Problem unserer Zeit und seine Lösung. Leoni am Starenbergersee, Druffel Verl. (1966). 212 str. 8°. INV B 1665 — Candeloro, Giorgio: Storia dell'Italia moderna. Vol. 5. Milano (1968). 8°. NUK 137707 — Ciano, Galeazzo: Diario 1939—1943. (Ed. economica) Milano Rizzoli (1963). 8°. 2 voi. NUK 193401 — I Documenti diplomatici, italiani VII serie.: 1922—1935. Voi. 5-6. (:7 febbraio — 23 settembre 1928:). Roma, Mi- nistero degli Affari Esteri 1967. 4». INV C 7 — Etienne, Robert: La vie quoti- dienne à Pompei. [Paris], Hachette (1966). 493 str. 8°. Ilustr. NUK F 9 ETI — De Gasperi, Alcide: I Cattolici trentini sotto l'Austria. Antologia degli scritti dal 1902 al 1915 con i discorsi al Parlamento austriaco. Roma, Ed. di Storia e Letteratura 1964. Voi. 1-2. 4". (Politica e storia. 9, 10.) INV C 349 — Gatterer, io* 1 4 7 Claus- Im Kampf gegen Rom. Bürger, Minderheiten und Autonomien in I ta7 lien Wien [itd.], Europa Verl. (1968). 1478 str. 8°. INV B 1652 — Gestrin, Ferdo: L'amministrazione del Comune di Fano nel secolo XV. 4 str. 4°. Iz: Rivista di - Fano 1966 NUK II 197193 — Ghini, Celso: Le elezioni in Italia 1946—1968. (1. ed ) Milano. Ed. del Calendario 1968. 372 str. 8°. INV B 1670 — Gramsci, Anto- nio- Il Vaticano e l'Italia. A cura di Elsa Fubini. Pref. di Alberto Cecchi. (2. ed.) (Roma), Editori Riuniti (1967). 143 str. 8°. (Le idee. 11.) INV B 1754 — Gramsci, Antonio- Sul Risorgimento. A cura di Elsa Fubini. Introd. di Giorgio Candeloro. (4 ed riv.) (Roma), Editori Riuniti (1967). 135 str. 8°. (Le idee. 12.) INV B 1754 — Heargon, Jacques: La vie quotidienne chez les Etrusques. Dessins de Henri Paivre Paris, Hachette 1961. 352 str. + pril. 8°. (La vie quotidienne.) NUK F 9 HEU — Lengereau, Marc: La Vallée d'Aoste. Minorité linguistique et Region autonome de la République Italienne. La Tronche-Montfleury, Société des Escrivains Dauphinois [1969]. 216 str. s kt. 8°. (Collection -Histoire régionale«.) INV B 1727 — Notitia doctorum sive catalogus doctorum qui în collegiis philo : sophiae et medicinae Bononiae laureati fuerunt ab anno 1840 usque ad annum 1800 A cura di Giovanni Bronzino. Milano 1962. (II) + VIII + 366 str. 4°. (Uni- versitatis Bononiensis Monumenta. 4.) NUK II 197751 — Secchia. Pietro & Filipo Frassati- Storia della Resistenza. La guerra di liberazione in Italia 1943—1945. Voi. I-II. Roma, Editori Riuniti 1965. 1056 str. 8". FF F 219 — Spataro, Giuseppe: I democratici cristiani dalla dittatura alla RepubbUca. [Milano], A. Mondadori (1968). 434 + (II) str. 8°. (Le scie.) INV B 1763 — Tasca, Angelo (A. Rossi): Na- scita e avvento del Fascismo. L'Italia dal 1918 al 1922. Pref. di Ignazio Silone. (La ristampa.) Firenze (1963). (XCI) + 582 + (II) str. + pril. 8°. (Documenti della crisi contemporanea. 5.) NUK 202808. — Trevisani, Giulio & Stefano Canzio: Compedio di storia d'Italia. 2. ed. (Milano), Edizioni la Pietra (1965). Voi. I. Giulio Trevisani: Dal crollo della società schiavistica alle ripercussioni in Italia della Rivoluzione Francese. Voi. II. Canzio, Stefano: Il Risorgimento italiano. FF C 3105 — Tolloy, Giusto: Con l'armata italiana in Russia. (Con 4 cartine. 1. ed. in questa collana.) (Milano), U. Mursia & C. (1968). 245 + (I) str. 8°. INV B 1761 — Vinciguerra, Mario: I partiti italiani dallo statuto albertino alla part i- tocrazia. (4. ed.) (Bologna), Calderini (1968). 287 str. 8°. INV B 1757. 10. B i z a n t i n s k o c e s a r s t v o Ducellier, Alain: Les Byzantins. (Paris), Ed. du Seuil (1963): 182 + (I) str. 8». (Le Temps qui court 30.) Ilustr. NUK F 9 TEM/30 — Hrochova, Véra: Byzantska mèsta ve 13.—15. stole«. Prispevek k sidelni topografii stfedovëkëho Recka. Praha 1967. 118 + (II) str. + zvd. 8°. (Acta Universitatis Carolinae. Monographie. 20.) NUK 157837. 11. S t a r i v z h o d Beek, Martinus Adrianus: Bildatlas der assyrisch-babylonischen Kultur. (Atlas van het Tweestromenland.) Deutsche Ausg. von Wolfgang Röllig. Vor- wort von Wolfram von Soden. (Gütersloh), Mohn (1961). 164 str. + zvd. 4«. Ilustr NUK III 118450 — Parrot, André: Assur. (Paris), Gallimard (1969). XVI + 433 + (Ш) str. 4°. FF E 561 — Parrot, André: Sumer. (Préface d'André Malraux). Paris, Gallimard (1960). XLVIII + 396 + (III) str. 4». FF E 562. 12. T u r č i j a Mantran, Robert: La vie quotidienne à Constantinople au temps de Soliman le Magnifique et de ses successeur (:XVle et XVIle siècles:). (Pans), Hachette (1965). 320 str. 8°. (La vie quotidienne.) NUK F 9 MAN. 13. S o v j e t s k a z v e z a Borisov, Jurij Vasil'evič: Sovetsko-franzuskie otnošenija (:1924—1945 gg.:). Moskva, »Mezdunarodnye otnošenija« 1964. 552 str. 8». (cir.) NUK 203906 - 148 " Istonja Sibiri s.drevnejših vremen do naših dnej, v pjati tomah. Leningrad »Nauka« 1968. Tom III. Sibir' v epohu kapitalizma. 530 str. 8° [cir.] FF D 3708 — Serczyk, Wladysîaw: Koliszczyna. Krakow 1968. 173 + (Ш) str. 8» (Zeszyty naukowe-Uniwersytetu Jagiellonskiego. 193.) NUK 136662 — Vzpor. nasi.- De colonorum seditione in Ukraina a. 1768 coorta. 14. P o 1 j s k a Gaweda, Stanislaw: Moznowladztwo malopolskie w XIV i w pierwszej polowie XV wieku. Studium z dziejów rozwoju wielkiej wlasnošci ; ziemskiej. Krakow 1966. 166 + (II). str. + corr. 8° (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagi­ ellonskiego. 141.) NUK 136662 — Luczak, Czeslaw: Wysiedlenia ludnošci polskiej na tzw. ziemiach wcielonych do Rzeszy 1939—1945. Wybór žrodel i opracowanie Czeslaw Luczak. Poznan, Instytut Zachodni 1969. XIII + 134 str. 8°. (Documenta Occupations. 8.) INV B 1731 — Perzanowski, Zbigniew: Dokument i kancelaria sadu ziemskiego krakowskiego do polowy XV wieku. Krakow 1968. 166 + (III) str. + corr. 8°. (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagiellonskiego. 182.) — Ilustr. ' v . I l ' l " ' ' ' ; 15. Nemčija" 1" Athenaion-Bilderatlas zur Deutschen Geschichte. Hrsg. von Herbert Jan- ,,"£? iltd)- F r a n k f u r t a m Main, Akademische Verlagsgesellschaft Athenaion (1968). VIII + 807 str. 4°. FF-E 553 — Bruforđ, Walter Horace: Deutsche Kultur der Goethezeit. Konstanz (cop. 1965.) 327 str. + prü. 4°. (Handbuch der Kultur­ geschichte. Abt. 1.̂ 8.) Ilustr. NUK C I I 1 3 1 8 4 3 ' — Botte, Heinrich: Geschichte Dresdens bis zur Reformationszeit. Aus dem Nachlass herausgegeben von Her­ bert Wolf. Köln & Graz, Böhlau Verlag 1967. XII + 309 str. + pril. 8° (Mittel­ deutsche Forschungen, Bd 54.) FF D 3782 — Deutsche Geschichte. Hrsg. von Hans-Joachim Bartmuss (itd.). Berlin, Veb Deutscher Verlag der Wissenschaf­ ten 1967. Bde: l.Von den Anfängen bis 1789. 2. Von 1789 bis 1917. 4». FF E 545 — Dokumente des geteilten Deutschland. Quellentexte zur Rechtslage des Deut­ schen Reiches, der Bundesrepublik Deutschland und der Deutschen Demokra­ tischen Republik. Mit einer Einführung hrgb. von Ingo von Münch. Stuttgart Kroner (1968). LI + 588 str. 8°. (Kröners Taschenausgabe Bd 391.) F F B 745 — Folz, Robert: La naissance du Saint-Empire. Textes de Otton 1er r e tc l Pa­ ns, Albin Michel (1967). 372 + (IV) str. + 1 pril. 8». (Le Memorial des siècles. ^f«^V e i no e c mf n tâ 10J ^ * F 9 MEM/10 - Gedenkschrift für Harold Steinacker. , ; ;? Ì T Ì O : ) - H „ r g b : v o n T h e o d ° r Mayer. München, Oldenbourg Verl. 1966. e ? i t ? ™ 8 « o l ô ; ( B u . c b e / e i . h e d e r Südostdeutschen Historischen Kommission. aa ib.) FF D 3831 — Historisches Lesebuch in drei Bänden. (1815—1933.) Hrgb von Georg Kotowski (itd.). Frankfurt am Main, Fischer Bücherei 1966—1968 Bde: 1. 1815—1871 (1966). 2. 1871—1914 (1967). 3. 1914—1933 (1968). FF B 756 — Hlawitschka. Eduard: Lotharingien und das Reich an der Schwelle der deut- schen Geschichte. (Mit 2 T a l ) (Stuttgart) 1968. XXVII + 258 str. + pril 8° (Schriften der Monumenta Germaniae historica. 21.) NUK 132185 — Kahl H a n t s " D l e t J ' ï h 1 : S l a w e n u n d Deutsche in der brandenburgischen Geschichte des zwölften Jahrhunderts . Die letzten Jahrzehnte des Landes Stodor. Halbbde 1-2 Köln & Graz 1964. 8°. (Mitteldeutsche Forschungen. 30.) NUK 135905 — Kovačič Pavla: Auschwitz. Spomini in doživetja v taborišču smrti. Cleveland (••Sloven­ ska knjiga-«) 1961. 64 + (II ov.) str. 8°. Ilustr. NUK 153861 — Lipgens, Walter- Europa-Foderationspläne der Widerstandsbewegung 1940—1945 Eine Doku­ mentation. München, R. Oldenbourg 1968. XX + 547 str. 8°. (Schriften d For- If ? u £ P l n s t i t u t s d e r d e u t s c h e n Gesellschaft f. auswärtige Politik. 26) INV Г , „ » Г " * * e J u l n * » Franz: Aufsätze zur Geschichte der Arbeiterbewegung. Ber- ' lm 1963. 15 + 556 str. 8°. (Gesammelte Schriften. 4.) NUK 201666 — Mehrine ' Franz: Zur Kriegsgeschichte und Militärfrage. Berlin 1967. 502 str 8» (Gesam- melte Schriften. 8.) NUK 201686 - Metšk, Frido: Verordnungen und Denk- schriften gegen die sorbische Sprache und Kultur während der Zeit des SDät- feudahsmus. Bautzen, Domowina 1969. 56 str. 8». (Schriftenreihe f. Lehrer u. 149 Erzieher im zweisprachigen Gebiet. 1/1969.) INV B 1230 — Mommsen, Wilhelm: Otto von Bismarck in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. (Die Bibliographie besorgte Klaus Malettke.) (Reinbek bei Hamburg 1966.) 186 + (I) str. 8°. (Ro- wohlts Monographien.'[122]) Ilustr. NUK 161827 — Nowak, Elisabeth: Die Ver- breitung und Anwendung des Sachsenspiegels nach den überlieferten Hand- schriften. Hamburg, b. t. 1965. (И) + XI + 355 + (CXXV) str. 4°. Strojep. avtogr. NUK II 197536 — Preger, Wilhelm: Matthias Flacius Illyricus und seine Zeit (Reprogr. Nachdr. d. Ausg. Erlangen, 1859—1861.) 2 Hälfte. Hildesheim, G. Olms; Nieuwkoop, B. de Graaf 1964. 8°. NUK 202893 — Potsdamer Abkommen. Ausgewählte Dokumente zur Deutschlandfrage 1943 bis 1949. Mit e. Vorwort von Stefan Doernberg. (Zsgest. von Eberhard Heidmann. 2. Aufl.) Berlin, Staats- verl. d. Deutschen Demokratischen Republik 1967. 140 + (IV) str. 8°. NUK 204437 — Schuschnigg, Kurt : Im Kampf gegen Hitler. Die Überwindung der Anschluss- idee. (1. Aufl.) Wien [itd.], F. Molden (1969.) 472 str. 8°. INV B 1701 — Svam- berk, Zdenëk: Programovë koncepce SPD 1918—1960. Rozbor programatiky zâpadonëmëcke socialni demokracie a jeji'ch historickych pfedpokladù. Praha , (1967). 129 +'(I) str. 8°. (Acta Universitatis Carolinae. Philosophica et historica Monographia. 21.) NUK 157837 — Weisert, Hermann: 1200 [Tausendzweihundert] Jahre Handschuhsheim und Neuenheim. Heidelberg, Braunsdruck 1965. 30 + (II) str. 8°. Ilustr. NUK 207367 — Wolf, Gustav: Quellenkunde der deutschen Refor- mationsgeschichte. (Reporgr. Nachdr. der Ausgabe Gotha 1915.) Bd 1—3. Vol. 1—2. Hildesheim, Georg Olms 1965. 8°. NUK 208339 — Zeeden, Ernst Walter: Deutsche Kultur in der frühen Neuzeit. Mit 292 Abb. u. 6 Farbtaf. Frankfurt a. Main (1968). XV + 510 str. 4°. (Handbuch der Kulturgeschichte. Abt. I. 5.) NUK C I I 131843 — Zwentiboldi et Ludovici Infantis diplomata. Die Urkunden Zwen- tibolds und Ludwigs des Kindes. Bearb. von Theodor Schrieffer. 2. Aufl. Bero- lini 1963. 4°. (Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolingorum. 4. Monu- menta Germaniae historica . . . [3.]) NUK II 31702. > • " i 16. S v i c a Schwarz, Dietrich W. H.: Die Kultur der Schweiz. Mit 254 Abb., 4 Farbtaf. u. 4 Kt. Frankfurt am Main (1967). VI + 408 str. 8°. (Handbuch der Kultur- geschichte. Abt. I. 11.) NUK C II 131843. ! tl 1 7 . V e l i k a B r i t a n i j a "•-* Macmillan, Harold: Winds of Change. 1914—1939. London [itd.], Macmillan 1966. Vi l i + 664 str. + si. 8°. (Macmillan, Harold: Memoirs. 1914—1955. 1.) INV B 1630 — Macmillan, Harold: The Blast of War. 1939—1945. London [itd.], Mac- millan 1967. XVI + 765 str. + si. 8°. (Macmillan Harold: Memoirs 1914—1955. 2.) INV B 1630 — Macmillan, Harold: Tides of Fortune. 1945—1955. London [itd.], Macmillan 1969. XX + 729 str. + si. 8°. (Macmillan, Harold: Memoirs 1914—1955. 3.) INV B 1630 — Nicolson, Harold: The war years 1939—1945. Vol. II. Diaries and letters. Ed. by Nigel Nicolson. New York, Atheneum 1967. 511 str. 8°. FF^ D 3205. 18. F r a n c i j a Devin, Josette: Paris de toujours. (Paris), Waleffe (1968). 182 + (I) str. 8°. Ilustr. NUK F 9 DEV — Latouche, Robert: Gaulois et Francs de Vercingétorix à Charlemagne. (Paris & Grenoble), Arthaud 1965. 389 + (I) str. 8°. FF C 3185 — Lelong, Charles: La vie quotidienne en Gaule à l'époque mérovingienne. (Paris), Hachette (1963). 222 + (I) str. 8°. (La vie quotidienne.) NUK F 9 LEL — Sneerson, L. M.: V preddverii franko-russkoj vojny. Franko-germanskij kon- flikt iz-za Ljuksemburga v 1867 g. Minsk, Izdatel'stvo Lenina 1969. 124 str. 8°, (čir.] FF C 3149 — Thonzellier, Christine: Catharisme et valdéisme en Langue­ doc. A la fin du Xlie et au début du Xl l le siècle. Politique pontificale. Contro- verses. Louvain & Paris, Nauwelaerts 1969. 525 str. 8°. FF D3838 — Wilhem, Jacques: Paris au cours des siècles. (Paris 1961.) 190 + II str. + pril. 4". (Tout par l'image 38.) NUK F 9 I IWIL. 150 19. B e l g i j a 1 « ч п ^ ћ S £ r r ï u î ? ^ * е г v o n d e r : D e r deutsche Vormärz und Belgien 1830—1848. Wiesbaden, Steiner 1966. X + 411 + (I) str. + 1 pril. 8«. NUK 208111. 20. N i z o z e m s k a Roebroeck, Eugène Joseph Marie Gerardus: Het land van Montfort. Een agrarische samenleving in een grensgebied. 1674—1820 Mit deutscher Zsfas- ^f- • ~ A ^ ? C " ? j é s u m f e n , f r a n c a i s - Assen, Van Gorcum — Prakke & Prakke (1967). XXVI + 409 str. + pril. 8». Z zvd. NUK 208059. j 21. S p a n i j a ,т, P?*?! 6 1 1, 6*' J a c < ïues : La vie quotidienne en Espagne au temps de Goya. ^ A 1 S ) ' H f c h e t t e <1966>- 215 + (I) str. + prü. 8». (La vie quotidienne.) NUK F 9 CHA — Vives, Jaune Vicens: An economic history of Spain. With the collabo- ration of Jorge Nadal Oiler. Translated by Frances M. López-Morillas. Princeton & New Jersey, Princeton university press 1969. XIII + 825 str. 8°. FF D 3834. 22. P o r t u g a l s k a ! Godinho-Vitorino, rMagalhâes: L'économie de l'empire Portugais aux XVe Tar ies 6 2T) FF D S ? ' S E V - P K N - 1 9 6 9 - б 5 2 + (V) str. 8». + pril. (Ports-Routes- 23. Z d r u ž e n e d r ž a v e - A m e r i k e 1 n o < A f ? e r i c a g o e s t o t h e p o U s - Highlights of the presidential campaigns 1789— 1964. Hartford, Travelers insurance Co. 1964 (b. p.) 8°. FF F 221 — Baritz, Lo- ren: Sources of the america mind. A collection of documents and texts in ame- ncan intellectual history. New York [itd.], John Wilwy & sons (1964—1966). Vol; I-II FF D 3575 — Barnes, Eric Wollencott: Free men must stand. The war that made a nation. New York, Popular library (1964). 128 str. 8e FF B 741 — ? А ^ е " , Е : The m a k i n g ot foreign policy. Washigton, Potomac books • 1966. V + 95 str. + prü. 8». FF C 3119 — Boorstìn, Daniel J.: An American pri- "fïi л b r ü l . i a n t l v comprehensive gathering of the most important documents 00 ™ A m . t n c a n p a s t ) N e w Y o r k [ i td-J- N e w American library (1968). 1056 str. », at B 742 — Catton, Bruce:, Grant takes command. Boston & Toronto, Little, i r i w 1 n d t K ° - 196 +-- ( X i n ) + 5 5 в , **• 8°- F F D 3 7 8 6 - C o l b y - Vlneta: A m e r i c a A % Ì ? ^ e 8 И ^ ? ' . Л * 3 ? J 0 r k > W U s o n c o - 1 9 6 4 - 1 9 9 s t r - 8°- V^e Reference 1 Tnnlnn % n ? ; V) F F C 3 " 8 - Coles, Harry L.: The War of 1812. Chicago & London, The University of Chicago press 1965. XVI + 299 str. 8°. (The Chi­ cago history of American civilization.) F F C 3111 — Commons, John R.: Myself. m ^ « 3 ^ 1 0 ! ^ ^ ^ 0 1 ! 1 1 5- C«,111™118- Madison, The University of Wisconsin press 1963. (VIII) + 201 str. + pril. 8». F F C 3166 — Concise dictionary of ame- ^ Ј У 1 ? ; N 1 W Y o r k > C h a r l e s Scribner-s sons (1964). XI + 1273 str. 8». T £ £ ? 2 f i ? ^ Elsenhower, Dwight D.: The White house years. Waging peace i F 7 n \ ™ a r d ! . n £*У. N.Y ЕЈсшМеЉцг & c o - 1 9 6 5 - XXIII + 741 ^ + p r i l . io R f „,r J Г Kl therJ 5 a r o l d : T b e r o a d to t h e W 1 1 1 1 6 bouse. The story of the Y o r k f ^ w b y , t K ? - S ^ f f ° f T h e N e w Y o r k T i m e s - (Abridged edition).. (New York), Berkley publishing corporation (1965). 313 str. 8». F F B 740 Fehren- o^freif' D o n J E - > . ! d - : Abraham Lincoln: A documentary portrait through his ™ i ? 7 ™ ~ a n d , ^ m | f ; ( N e w Y o r k ) ' N e w American library (1964). 288 sfr. 8». F F B 738 — Frank, Elke: John F. Kennedy. Berlin (1968). 94 str. 8«. (Köpfe des XX. Jahrhunderts . 50.) NUK 146,837 - Freidel, Frank: Les États-Unis d'Amé- Ж a £ Ì ^ T f è ? % ? ^ d ; u d e ^ e a n R - W e U a n d - **&™е de Henri Bonnet. Paris 0986). 454 + (I) str. 8°. (L'histoire du XXe siècle. [6.J) NUK 203597 — Freidel. Frank: Our country's presidents. Introduction by Lyndon B. Johnson. Washing- 151 ton. National geographic society (1966). 248 str. 8«. FF D 3798 - Handln», Oscar, ed • American principles and issues. The national purpose. New York, Holt, _ Rinehart and Winston (1961). XVI + 576 str. 8». FF D 3821 - Hoffman, Edwm D • Pathways to freedom. New York, Lancer books (1964). 158 str. 8°. FF B <36 —'Hofstadter, Richard & William Miller & Daniel Aaron: The American repu- blic New Jersey, Prentice-Hall 1959—1965. Vol. I: To 1865 (1959). Vol I I : Since 1865 (1965) 8° FF D 3787 — Let freedom ring. The story of independence hall and its role in the founding of the United States. With the text of the Luma- drama spectacle "The American bell" by Archibald MacLeish. New York, Ame- rican heritage publishing co. (1962). 64 str. 4°. FF E 560 — Lyons, Eugene: Her- bert Hoover. A biography. Garden City, Doubleday & Co. (1964). IX + 444^ str. go F F D 3819 — Magrnder, Frank Abbot: American government. Rev. by Wil- liam A. McClenaghan. Boston [itd.], Allyn & Bacon 196^(XI) + (760) str 8» FF D 3841 — Miller, Helen Markley: Lens on the west. The story of William Henry Jackson. Garden City, N. Y., Doubleday co. 1968. 192 str. 8». FF D 3777 - Moscow Henry: Thomas Jefferson and his world. By the editors of American- heritage the magazin of history. Narrative by Henry Moscow. In consultation, ; with Dumas Malone. New York, Harper & Row (1965). 128 str. 8» FF B 739 - The National experience. (By) John M. Blum (itd.). New York [ltdj, Harcourt, Brace & World 1963. XX + 858 str. 8°. FF D 3775 — Nye, Rüssel B.: This almost chosen people. Essays in the history of american ideas. Michigan, State univer- sity press (1967). X + 374 str. 8°. FF C 3167 — Phillips, Cabell: The Truman Dresidency The history of a triumphant succesion. New York, The Macmillan Comp London, ColHeï-Macmillan (1966). XV + 463 str. + pril. 8» NUK 208653 — Bernini, Robert V.: Andrew Jackson. New York, Twayne Publishers (1966). 212 str 8° FF C 3117 — Rnssel, Francis: The shadow of blooming grove. War- ren G ' Harding in his times. New York & Toronto, McGraw-Hill book co. (1968) XVII + 691 str. 8°. FF D 3794 — Salinger, Pierre: With Kennedy. Garden City & New York, Doubleday & Co. 1966. XVI + 391 str. 8». FF D 3788 - Schu- bert, Gledon A.: Constitutional politics. The political behavior of Supreme Court Justices and the constitutional policies that they make. New York itd.], Holt, Rinehart and Winston 1964. XVI + 735 str. 8». FF D 3818 — Scott, William and Stephen B.Withey: The United states and United nations. The public view !945_1955 New York, Manhattan publishing co. 1958. XIII + 314 str. 8Q. FF C 3165 — Sidey, Hugh: John F. Kennedy, president. Greenwich Conn., Crest book (1964). 400 str. + pril. 8°. FF B 734 — Truman, Harry S.: Memoirs by Harry S Truman New York, New american library (1965). Vol. I. Year of decisions. II Years of trial and hope. FF B757 — Wanamaker, Temple: American foreign policy today. With a preface by Dean Rusk. New York (itd.), Bantam books 1964 (VI)+ 250 str. 8°. FF C3110 — White, Theodor H.: The making of the president 1964. (New York), New American library (1966). 510 + (II) str. 8°. FF B 737 — Woll, Peter: American government. Readings and cases. Boston & To- ronto, Little, Brown and co. 1962. XIII + 433 str. 8». FF C 3168. 24. L a t i n s k a A m e r i k a Documentes historicos. Archivo de Gonzalo de Quesada. Introduction y notas por Gonzalo de Quesada y Miranda. Habana, Universidad de la Habana 1965 VII + 551 str. 8°. (Biblioteca de autores Cubanos, 33). FF C 3169 — Foner, Philip Sheldon: Istorija Kuby i ee otnošenij s SŠA 1845—1896 gody. (A history of Cuba and its relations with the United States 1845—1895.) O p t e r y anneksio- nizma do naCala vtoroj vojny za nezavisimosf. :) Perev. s. angl. O. A. Zelenmoj i N F. Paisova. Vstup. stat'ja A.M. Zorinoj. Moskva, »Progress« 1964-472 str. + corr 8° (cir) NUK 203926 — Métraux, Alfred: Les Incas, (Pans), Ed. du Seuil (1965). 192 str. 8°. (Le Temps qui court. 26.) Ilustr. NUK F 9 TEM/26. 25. A f r i k a Althelm, Franz & Ruth Stiehl: Die Araber in der alten Welt..Mit Beiträgen von Aristide Calderini [itd.]. Bd 1, 2, 4, 5. Berlin 1964-1968. 8». NUK 208551 - 152 Balanđier, Georges: La vie quotidienne au royaume de Kongo du XVle au XVIIle siècle. [Paris], Hachette (1965). 286 -f (I) str. 8°. (La vie quotidienne.) NUK F 9 BAL — Ganiage, Jean & Hubert Deschamps & Odette Guitard: L'Afrique au XXe siècle. Aves la collab. de André Martel. Paris 1966. 908 str. + zvd. 8°. (L'histoire du XXe siècle. [8.]) NUK 203597 — Sus, Endre: Histoire de l'Afrique Noire. 2. éd. (Trad, par Frida Lederer.) 1-2. Budapest, Akadémiai Kiadó 1962—1964. 8°. NUK 169908. 26. A z i j a Gandhi, Mahatma: The collected works. Ahmedabad, The publications divi- sion, Ministry of information and brodcasting (1964—1968). Vol. XXVII—XXIX (May 1925—February 1926). FF D 3613 — Leqniller, Jean: L'Asie: L'Extrême- Orient. T. [1.] Le Japon. Paris (1966). 8°. (L'histoire du XXe siècle. {12.]) NUK 203597 — Nahon, Gérard: Les Hébreux. (Paris), Ed. du Seuil (1963). 190 + (I) str. 8°. (Le Temps qui court. 32.) Ilustf. NUK F 9 TEM/32 — Percheron, Maurice: Gengis Khan. (Paris); Ed. du Seuil (1962). 186 + (VI) str. 8°. (Le Temps qui court. 29.) Ilustr. NUK F9TEM/29 — Prozessmaterialien in der Strafsache ge- gen ehemalige Angehörige'der japanischen'Armee wegen Vorbereitung und Anwendung der Bakterienwaffe. Moskau, Verlag für Fremdsprachige Literatur 1950. 612 Str. 8». FF C 3102. ' " • ' 153 . SINOPSIS Jože S o m , znanstveni sodelavec, Ljubljana: Delovanje komerčnih konsesov. — Komerčni konsesi kot specialni organi za pospeševanje trgovine ш manufaktur v Notranji Avstriji (1763—1774) so sestavljali tudi statistike o stanju in napredovanju določenih podjetij. Avtor je uporabu to statistiko za prikaz napredka trgovine na Slovenskem v cit. desetletju. The Activity of the »Kommerzkonsess«. — The Commerce Concessions as special organs for the development of commerce and trade m Interior Austria (from 1763—1774) also included the statistical facts about the state and progress of certain undertakings. This statistics was used to show the commercial progress of Slovenia in the mentioned century. Zusammenfassung: Das Wirken von Kommerzkonsessen. UDK 380.15(497.12) "1763/1774" Dušan K e r m a v n e r , znanstveni svetnik v pok., Ljubljana: Prispevek k pojmovnemu razciščenju oznake »Jungslovenen«. — Avtor je na osnovi pregleda -nemške žurnalistike« iz let 1859—1860 m 1864 ugotovil, kako m zakaj so pričeli uporabljati to oznako in kaj vse je le-ta prvotno pomenila. The Contribution to the Meaning of the Term »Jungslovenen«. - H a v i n g had a look over the -German Journalistes« (from 1859—1860 and 1864) the author recognised the previous meaning of this term. Zusammenfassung: Die Anfangsbedeutungen der Bezeichnung »Jnngslo- venen« in den Jahren 1859—1860 und 1864. UDK 949.712 "1859/1864" :07(436) Vasilii M e l i k , izred. univ. profesor, Ljubljana: O razvoja slovenske nacio- ™iBO-poUttcne zavesti 1861-1918. - Avtor analizira razvoj te zavesti v cit času pri Slovencih na podlagi rezultatov štetij in volitev ter ugotovi, da so bile velike razlike med posameznimi slovenskimi pokrajinami, da pa se je nacionalno-politična zavest kljub raznim negativnim vplivom krepila. About the Development of the Slovene National Conscience from 1861—1918. — According to the census results and votes the author gives analysis of the development of the Slovene national conscience. He, con­ cludes that there were enormous differences among the Slovenian coun­ tries but he says that the national-political conscience was growing stron­ ger in spite of adverse influences. Zusammenfassung: Die Entwicklung des slovenischen National-poIIH- schen Bewusstseins von 1861 bis 1918. UDK 323.1(497.12) "1861/1918" France K l o p č i č , višji znanstv. sodelavec v pok., Ljubljana: Protivojno sta­ lišče slovenske socialnodemokratske stranke leta 1914 in 1915. — Avtor ugotovi, da slovenska socialno-demokratska stranka v času prve svetovne vojne ni odobravala vojne in ni podlegla vojnemu šovinizmu. The Antimilitary Position of the Slovene Social-democratic Party from 1914 till 1915. — The author states that the Slovene social-democraüc party didn't agree with the war and refused to be overwhelmed with its chauvinism. J. „ ' _ ; „ _ , „ ' « Резмме: Антивоеннак поа.аџгц сл&^гпске.* соцгаАде^_-.,- партии в 1914—1915 rr. - UDK 329.14(487.12) "1914/1915" K A Z A L O С О Д Е Р Ж А Н И Е _ C O N T E N T S RAZPRAVE СТАТБИ — S T U D I E S Jože. S o m , Delovanje komerčnih konsesov . . . . . . . . . 1—20 ДеателБностБ управителеи концессннми The-Activity of the »Kommerzkonsess« UDK »0.15(497.12) "1763/1774" Dušan K e r m a v n e r , Prispevek k pojmovnemu razčiščenju oznake »Jungslovenen« 21—37 Ho поводу определенин поннтил „кжгсловенен" The Contribution to the Meaning of the Term »Jungslovenen« UDK 949.712 "1859/1864" Л7(436) Vasilij M e l i k , O razvoju slovenske nacionalno-politične zave­ sti : 1861—1918 . 39—51 O развитии словенского националшо-политического сознаннн 1861—1918 About the Development of the Slovene National Conscience from] 1861—1918 UDK 321.1(497.12) "1861/1918" France K1 o p č i č , Protivojno stališče slovenske socialrtödemokrat- ske stranke leta 1914 in 1915 53—75 Антивоеннаи позицнн словенскоб социалдемократическоА партни в rr. 1914—1915 • The Antimilitary Position of the Slovene Social-democratic Party from 1914 till 1915 UDK 329.14(497.12) "1914/1915" Z A P I S K I ЗАПИСИ — NOTES Paola K o r o š e c , Elementi obdobja preseljevanja ljudstev na ne- kropoli, na Ptujskem gradu 77—81 >y Следц из периода переселении народов на некрополе j y Птуиского замка The Elements of the Migration óf Peoples on Necropolis on the • Castle of Ptuj UDK 930.26(497.12 Ptuj) France R o z m a n , Socialna struktura naročnikov -Novic« v le­ tu 1845 81—89 Социалмган структура подписчиков „Новиц" в 1845 r. The Social Structure of the Subscribers of »Novice« in the Year 1845 UDK 070.33(497.12) "1845" Viktor S тл01 e j , O dijaških letih Davorina Hostnika . . . . . . 90—93 Даворин Хостник в среднеи школе ; ,-•, The Students' Years of Davorin Hostnik UDK 92 Hostnik Dav. "1865/1879" Dušan K e r m a v n e r , O številu slovenskih justificirancev v prvi ^ ^ svetovni vojni - * * * *i O количестве казненних словенцев во врема первои мировоо About the Number of the Slovene Justificians during the First World War UDK 940.405.6(497.12) Tone Z o r n , Iz germanizacijskih prizadevanj na Koroškem med obema svetovnima vojnama '-,1 Потуги германизации в Каринтии в годи межлу двух воИн From the Endeavours for the. Germanisation in Cannthia be­ tween the two Wars UDK 323.13( = 30)(436.6) ':1918 1941" IN MEMORIAM Ludvik Modest Golia (Maks M i k i a v č i c) 101—102- UDK 92 Golia Ludv. Mod. Jorjo Tadić (1899—1969) (Ignacij V o j e) 103—107 UDK 92 Tadić Jorjo OCENE IN POROČILA РЕЦЕНЗИИ И ИЗВЕШЕНИН — BOOK REVIEWS AND REPORTS ' UDK 930(058) Herman Müller-Karpe, Händbuch der Vorgeschichte I. Altsteinzeit ш (France O s o l e ) „ , . , J. Sašel, Emona (Peter P e t r u ) ' ' Ustoličevanje koroških vojvod in vojvodski prestol (Bogo G r a - m _ 1 2 2 Georgije Ostrogorski, Serska oblast posle Dušanove smrti (Ignacij i 2 2 _ 1 2 5 V o j e) " Eduard März, Oesterreichische Industrie- und Bankpolitik in der Zeit Franz Josephs I (Jože S o m ) • 1M Miroslav Pahor, Sto let slovenskega ladjarštva 1841-1941 (Jože S o r n ) ' ' Wolfgang Abendroth, Sozialgeschichte der europäischen Arbeiterbe- wegung (Janko P r u n k ) I Ä — w u Jože Munda, Bibliografija slovenskega marksističnega Uska — П. april 1920 — 26. marec 1941 (Olga J a n š a ) 130—131 Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem 1867—1968 (Tone F e r e n e ) " i — i « Jugoslavija — spomeniki revoluciji (Tone F e r e n c) . . . . . . . 134—135 Poslovilna pisma žrtev za svobodo (Tone F e r e n e ) 135—139 BIBLIOGRAFIJA БИБЛИОГРАФИЛ — BIBLIOGRAPHY UDK 016:930 Miloš R y b a f — Olga J a n š a — Mara M e r v i č , Nove *пј>8 е v Narodni in univerzitetni knjižnici, knjižnici oddelka za zgodo- vino Filozofske fakultete in knjižnici Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani 1 4 1 T - I M INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI 1970 941/949 119710022,1/2 Zgodovinsko društvo povezuje zgodovinarje v njiho nem, strokovnem in pedagoškem področju. Združuji ukvarjajo, jo učijo in predavajo in jo imajo radi. Pospe slovenskega naroda in slovenske zemlje, študij sploš zgodovine drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, sle pomožnih zgodovinskih ved in teorije zgodovine; spre zgodovinskega pouka in izobrazbe; daje pobude za zbiranje in ohranitev zgodovin­ skih, arheoloških, umetnostnih, narodopisnih in sploh muzejskih in arhivskih predmetov. Vsa zgodovinska društva v Sloveniji povezuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije, ki vzdržuje zveze s sorodnimi društvi v Sloveniji, v drugih republikah in v inozemstvu. Zgodovinski časopis je njeno glasilo in na svojih straneh že 34 let izraža vsa ta svoja hotenja. Zato postaja Zgodovinski časopis vse bolj stalni spremljevalec in priročnik slovenskih zgodovinarjev tako pri znanstvenem in strokovnem delu, kot v šoli. Redno izhajanje revije omogoča sprotno seznanjanje bralcev z najnovejšimi izsledki in dognanji slovenske zgodovinske znanosti, s potekom znanstvenih sestan­ kov, s knjižnimi novostmi in z društveno dejavnostjo zgodovinarjev. Zanimanje za Zgodovinski časopis raste tako doma kot v tujini, hkrati ko se povečuje število novih članov zgodovinskih društev, ki bi radi nabavili komplet naše revije. Po drugi strani pa so mnoge razprave iz preteklih letnikov Zgodovinskega časopisa trajne vrednosti, ker resno in temeljito znanstveno delo nikdar ne zastara, zato obstaja povpraševanje tudi po starejših letnikih, ki pa so nekateri že razprodani. Uredništvo Zgodovinskega časopisa je zato leta 1976 začelo zbirati prednaročila za ponatis posameznih letnikov revije. Leta 1977 je izšel ponatis prvega letnika Zgodovinskega časopisa z letnico 1947, ki je prvotno izšel v nakladi 1800 izvodov, nato so izšli še ponatisi treh letnikov (17/1963, 18/1964 in 26/1972 št. 1-2). Sedaj ponatiskujemo Zgodovinski časopis 24/1970 št. 1—2. Tudi ta ponatis je v nakladi 500 izvodov pripravila razmnoževalnica Dopisne delavske univerze Univer­ zum v Ljubljani. Ob nekaterih tehničnih izboljšavah (plastificiran ovitek, vezava) so spremembe v zvezku naslednje: kazalo je premaknjeno z zadnjih dveh strani ovitka na zadnji dve strani zvezka, dodan je napis na hrbtu revije in pričujoče spremne besede. Tudi ta ponatisnjeni zvezek Zgodovinskega časopisa se odlikuje po bogati in pestri vsebini razprav in drugih prispevkov. čas C0BISS • V Ljubljani, decembra 1981 France Kresal Predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije