ZaCefeic r€Ąolnci|€ Ą Nemški inžener seje vrnil te dni iz AfganiStana in podal nemškemu časopisju opis o početku revolucije v Afganislanu (Osrcdnja Azija). Upor je povzročil pobeg v nasem listu večkrat omenjenega kralja Araanulaha, ki se je naselil gedaj v Evropi. Inžener piše: Pod kraljem Amanulaliom sem bil poklican v Afganistan, da bi gradil čteste skupno z še enim ruskim inženerjem. Kraljevi guverner nama je naročil, naj izpeljeva moderno cesto po poti skozi močvarno ozeinlje, katero so uporabljale doslej karavane. Dobivala sva plače 500 dolarjev na mesec. Prideljen nama je bil Armenec kot tolmač in 400 domačinov-delavcev. Delavstvo je piipadalo hribovskernu p.emenu »Schin\vahis«. Delali smo od 3. ure zjutraj do 10. ure predpoldnc. Tcmu delovnemu času je sledil 5 urni odpočitek radi neznosne vročine. Od 3. ure popoldne do osmih zvečer smo bili zopet na delu. Zvečer smo se potegnili: Rus, Armenec in jaz pod skupen šotor. Ruski tovariš jje imel grampfon, sluge so nam pripravili samovar in varili smo tedne in tedne vedno isto hrano: dateljne in riž ter riž in dateljne. Vsak večer so tulili krog nas šakali in se opasno bližali šotorom. Moral je vedno kateri od nas ven, da je prepodil s streli zrerjad. Nekaj neznosnega so v teh krajih komarji, kojih pik povzroča malarijo. Radi teh noCnih gostov smo morali počivati pod gosto mrežo. Domače delavstvo nam je bilo spo.etka udano ter delalo marljivo. Necega večera smo zapazili na potu mimo nas karavano, s koje spremstvom so se delavci doigo ter živahno razgovarjali. Koj drugi dan za tem so nas gledali sovražno, "vršili delo leno, a zvečer so pobegnili. Na§i sluge so nam povedali, da je karavana nahujskala domaCine na pobeg. Iz platna za šotore so si sešili obleke ter izginili. Sedaj nam je bilo tudi jasno, da tamošnja budistiCna duhovščina ni obiskovala delavcev radi spodbude k bogoslužjti, ampak zavoljo hujskarije na upor proti kralju, ki jc začel uvajati v dežclo novotarije kakor so ccste. Medtem so se vrnili od gu-vernoria 3 možje, ki bi nam naj bili prinesli denar za nas in de- lavstvo. Guverner ni dal niti beliča, pač pa nam sporočil, da je utekel kralj Amanulah iz glavnega mesta Kabul. Kljub temu smo sklicali vodje preostalih delavcev in jim sporočili, da bodo dobivali večjo plačo, ako ostanejo na delu. Za naše obljube se niso Afganistanci prav nič zmenili. Koj isti večer so uničili vsa dose'danja dela, merjenja z instrumenti vred in utek11 med upornike. Sedaj je bil tudi čas za nas, da se rešimo najurnejSih korakov. Zajezdili smo konje in vzeli seboj le živila. 16 dni smo bili na potu po stezi: Herat—Kandahar. Prebivalstvo nas je gledalo strupeno. Prav nič nismo mogli kupiti, ker smo bili razkričani kot kristjani, ki so se upali graditi cesto proti volji Alaha (mohamedanski bog). Zadnje tri dni so nam pošla živila in hrana za konje. Celi ta Čas nismo zavžili nič in konji so bili sestradani jdo kosti. Ko smo vendar-le dosegli Kandahar, smo zvedeli, da je naš gospodar in kralj Amanulah že davno preko meje. Zahtevali smo od oblasti taostanke naše plače, a se nam je vse smejalo in svetovalo: zadovoljni bodite, ako izginete živi preko meje. Ni nam preostalo drugega, kakor da smo šli peš do meje v Indijo, kjer smo se lahko poslužili železnice do glavnega mesta Kalkuta. Tukaj sem se ukrcal na ladjo in se odpeljal nazaj v Nemčijo. Poznejša dolgotrajna krvava revolucija je uničila vse, kar je ustvaril dobrega, obče koristnega in lepega evropsko naobraženi kralj Amanulah. Bogznaj, kedaj in kdo se bo zopet upal, lotiti prepotrebne modernizacije neizmernega Afganistana, ki hrani nepregledna bogastva, a jih ne zna in noče izrabljati.