G. župnik Andrej Fišer umtl. V ne- deljo, dne 17. aprila je umrl v Ribnici na Pohorju tamošnji g. župnik in duh. svetovalcc g. Andrej Fišer. Blagopokojni se je rodil 26. novembra 1855 pri Sv. Križu pri Rog. Slatini in je bil posve,čen 20. julija 1884. Bil je vzoren duhoviiik, dober govornik in glede izredne gbstoljubnosti znan med duhovnimi sobrati in narodom. Vsi, ki so ga poznali, so se divili njegovi neprisiljeni šalji.vosti. Dolga leta je župnikoval v Ribnici, kjer so ga Pohorci ljubili in mu bili udani kot dušnemu pastirju in očetu, ki je bil vsakemu na razpolago z dejansko pomočjo in dobrim nasvetom iz dolgoletne gospodarske izkušnje. Dobremu g. Andreju ostane ohranjen časten in hvaležen spomin med duhovščino lavantinske škofije in med slovenskim narodom! Župnija Sv. Lenart pri Veliki Nedelji je podeljena g. Jožefu Reharju, župniku v Guštajnu. & Mrtvega so našli na hodniku tvornice za dušik v Rušah 20 letnega vodjo žerjava Antona Kramar. Na hodniku je prišelv dotiko z električno žico in oblcžal mrtev. $ Strel iz zasede. Ko je vozil s kolesom 20 letni posestniški sin Franc Vresnik iz Dolgoš pri Mariboru skozi gozd 15. aprila, mu je pognal neznanec iz ncposredne bližine kroglo skozi desno sence, da mu je obtičala v kosti nad levim očesom. Ranjenega je prepeljal mariborski rešilni oddelek v bolnico. Samomor blazneža. Poročali smo, kako je blazni posestnik Ivan Ačko v Zgornjem Prebukovju pri Sv. Martinu na Pohorju ubil prevžitkarja in soseda Antona Žigarta. Za dejanje neodgovornega ubijalca so pridržali v zaporih v Slov. Bistrici, kjer so ga našli 15. aprila zjutraj obešenega v zaporni celici. Požigelčeva roka na delu. Popolnoma jc uničil požar gospodarsko poslopje posestnika in krCmarja Rečnika v Bukovcu nad Framom. Škoda znaša nad 70.000 Din in je krita le delno z zavarovalnino. Nekoliko pozneje je pogorelo šest gospodarskih poslopij, ki so bila last posestnika Prstiča. V obeh slueajih je bil ogenj podt^knjen. Polskavčani so obupani. Dne 14. aprila ob 1. uri v noči je do tal pogorelo vsled podtaknjenega ognja Ravšerjevo poslopje štev. 40 na Bukovcu. Ljudskošolca Ilojnika je pograbila pri pogledu na požar božjast in so ga komaj rešili. Ako bo požigalec nemoteno na delu, bo kaialu upepeljena cela Zgornja Polskava. Upravičeno so ubogi Ijudje že čisto obupali. Zopet dva požara. V Studenicah pri Poljčanah je dne 13. aprila ponoči izbruhnil požar v kozolcu veleposestva čč. sester. Kozolec je pogorel do tal in je nastala škoda precejšnja, ker je bil kozolec nizko zavarovan. Sumi se, da je tudi tukaj zažgala hudobna roka. — ,V Spodnjem Duplcku je dne 15. aprila zgorola hiša ubogo kočarice. Zgorelo je vse do tal. Tudi tu se ne ve, kako je nastal ogenj. Nekaj čudnega jc letos, da so požari tako številni, iko še niti doba neviht in strele ni tu. Smrtna žrtev staregc sovraštva. V Šikolah pri Pragcrskem je ustrclil posestniški sin Franc Habjanič posestniškega sina Kom*ada Lavi^enčiča. Vzrok krvavega dejanja je iskati v starem sovraštvu med obema. Smrtonosen obračun z nožem. Pri Sv. Barbari v Slov. goricah je došlo do krvavega obračuna med posestniškim sinom Francem Tertinek in posestnikom Francom Jakopec. Tortinek jo zabodel Jakopeca v srce, da je obležal na mestu mrtev. Vzrok zločinske podivjanosti je bil v tem slučaju alkohol. Nssreča z rsvolverjem. Šolski upravitelj Ambrož Rusijan se je vračal od obiska pri Sv. Marku niže Ptuja v Dornavo. Med potjo rnu je spodrsnilo, pri padcu se mu je sprožil samokres v hlačnem žepu in Rusijana tako poškodoval po desni nogi, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. Ker je miril, je bil zaboden z nožem. Gozdni delavec Ernest Miholič iz Kobilja je bil na obisku sorodnikov pri Mur8ki Soboti. Na povratku je srečal zvečer družbo pijanih razgrajačev. Miril je pretepače in mu je eden zasadil nož v stegno in v trebuh ter ga smrtno nevarno ranil. Gospodarsko poslonje in skladišče žrtev ognja. V Fokovcih v Prekmurju je uničil požar trgovcu Samuelu Grossu gospodarsko poslopjc in skladišče. Kopači med seboj. Dne 13. aprila so se začeli med seboj prepirati v vinogradu kopači dveh posestnikov pri Sv. Barbari v Halozah. Iz prepira se je razvil obči pretep z motikami, iz katerega je odnosel posestnikov sin Joško Šmigoc počeno lobanjo in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. Potjrešan. Že od 3. aprila pogrešajo 72 letnega delavca Jurija Erjavca od Sv. Janeza pri Marenborgu. S kolom je obdelal neznanec 30 letnega tovarniškega delavca Martina Žnidariča od Sv. Rozalije pri Št. Jurju ob južni železnici. Na glavi poškodovanega so oddali v celjsko bolnico. Vlom v trgovino pri belem dnevu. Dne 13. aprila med opoldanskim odmorom je ndrl neznanec v trgovino trgovca Kudiša na Kralja Petra cesti v Celju. S ponarojonimi ključi jc odprl ročno blagajno in odnosel iz nje 8500 dinarjev. Iskra zanetila ogenj. V okolici Vranskega je parna žaga Vladimirja Stilinoviča deloma pogorela. V sredo, dne 13. aprila je zanetila v parni sušilnici na žagi iskra požar, ki bi bil lahko usodepoln za celo žago, da ga niso vrli gasilci omejili in je zgorela le sušilmca. Samomcr. V Št. Jurju ob južni železnici se je ustrelil 241etni mladenič Martin Vodeb iz Črnolice pri Št. Jurju. Fant si je končal mlado življenje, ker je zaman iskal službo kot kovaški pomočnik na že.eznici. Umor. Neznani zločinec je zaklal ter oropal 46 letnega vojnega invalida Franca Gajšeka iz Slatine. Umorjeni je dobil oscm zabodljajev z nožem. Bil je vojni invalid brez noge in zapušča ženo ter šest ncprcskrbljenih otrok. Smrtno je ponesrcčil v rudniškem kamnolomu na Reštanju pri Rajhenburgu mlad rudar Anton Poznek, doma iz Prekmurja. ZapuSča ženo in tri otročiče. Neznan moški se jc pognal z mosta v Brežicali v Savo, ki ga je odnesla proti Zagrcbu. Trije drugošolci u.onili v narasli Srki. Trije gimnazijski ' drugošolci v Novem rnestu: 15 letni Stanislav Škofič iz Kamnika, 141etni Ciril Rus iz Krke pri Stični in 13 letni Stanko Erste iz Trebnjega, so odvczali čoln, ki je bil privezan ob kraju in hoteli na drugo stran narasle Krkc po cvetlice. Valovi so zanesli čoln proti jezu ter preko njega in vsi trijc pridni fanti so utonili. Več rcšilnih poskusov se je izjalovilo. Domačija pogorela. V Podzemlju v Beli Krajini je pogorela domačija g. Rolhlna. Ogenj je zalotil domačc v spanju in so si komaj rešili golo življenje. Požar je uničil gostilniško hišo, trgovino in sosedni kozolec. Dva požara v eni vasJ. V nedeljo, dne 10. aprila proti polnoči je uničil ogenj posestniku Jakobu Križetu v Vapči vasi nad Semičem v Beli Krajini hlev in kravo. — V torck za tem je izbruhnil požar v isti vasi v vinski kleti posestnice Katarinc Golobič. Gasilci so rešili hišo ter druga poslopja in spravili tudi pravočasno vino iz goreče zidanice. iPoplave v naši državi. Neurja zadnjega tcdna z deževnimi nalivi so pov- Gondolo prof. Piceardovega balona spravljajo z vclikimi težavami v dolino, odkoder bo prepeljana v muzej v belgijsko mesto Briissel. Belgijski profesor Piccaid se je dvignil lani z balonom 17.000 m visoko. Srečno Je pristal v tirolskih gorah. Aluminijasfa gondola njegsvega balona |e bila dosedaj na Tirolskem. — Desno: Samostansko cerkev sv. Avguština v belgijskem mestu Lii.tich so razžagali na dvoje. Enega od razžaganih delov bodo pomaknili za uekaj nietrov proč od glavne stavbe in na ta način bo cerkev povečana. zročila velike poplave Donave, Save in Tise. Donavski valovi so prebili takozvani pančevski rt ter se je reka razlila z bliskavico po razsežnih pokrajinah. Obramba razliva Donave je bila onemogočena radi prevelikega in presilnega dotoka Save. Na Tisi pri Stari Kaniži je utrjevalo noč in dan nasipc 700 delavcev. Pri Žablju je branilo nasipe 800 delavcev. Pri Dolnji Gradinji je podiia voda nasip in je preplavila 3700 ha rodovitne zemlje. S terrj prodorom je prišlo pod vodo 600 domov. Vsled ogromnega dotoka pritokov se je dvignila ter razlila Donava, voda je prodrla v beograjsko okolico. Hotel »Bristol« je bil pod vodo in tamkajšnji prebivalci so se morali posluževati čolnoy. Klavnica ob Donavi je bila pod vodo in tudi vsg, železnica, iki veže glavni kolodvor s klavnico. Zemun je bil videti z beograjske strani kot mali otok, obdan od treh strani od valovečega vodovja, Povodenj v južnih krajih naše države zadnje dni ni popustila, ampak vodovje vsled neprestanega dežja narašča. Nasipi ob Savi in Tisi popuščajo in voda je poplavila na tisoče oralov najbolj rodovitne zemlje. Letošnja poplava je izza zadnjih 48 let največja. V Čeki lu »kominterni« je tudi kriza. Kredit za berlinsko Čeko, oziroma GPU so v Moskvi zmanjšali za polovico Tudi ikrediti za čekiste v Varšavi, na Dunaju in v Pragi so znatno zmanjšaifi. Inozemski oddelki »kominterne« tudi ne bodo iz Moskve več prejemali gotovega denarja, marveč blago. In z denarjem za prodano blago bodo poravnavali stroške za agitacijo. Poročllo iz Celja: Vsa celjska okolica, od otroka do starega človeka že pozna manufakturno in modno trgovino »Pri sv. Antonu« v Celju, Gosposka ulica 2, znana je trgovina vsakomur, ker so cene poleg dobrega blaga skrajno nizke, izbira velika, postrežba točna in izredno prijazna. Kdor enkrat kupi pri sv. Antonu, ta j9 našel trgovino za oblačilo, kakor si jo je želel. Priporočam Vam torej, da si te vrstice dobro zapomnite in pazile, kadar pridete v Qelje zaradi nakupa oblačilnegablaga, na sliko sv. Antona, katera je izvešena na dtrgovino. 453 Na prvi pogled je simpatičen človek, iz če^ gar fine kože nia obrazu in rokah brez lišajec in gub se da sklepati na snago in nego. Skrbni ljudje vparabljajo zato saruo medicinsko zanesljiva sredstva kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada _ra rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din>, dalje Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote (5 kosov franko 52 Din). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. Steklo, porcelan, šipe vseh vrst, ogledal, okvirjev i. dr. po najnižji ceni, kakor tudi steklarska dela izvrši R. I. Petek, Ptuj, nasproti pošte. 475 Prebivalstvo Čeboslovašlie prištedi letno na obutvi Kč 1.200,000.500,—. Podjetje Bata je izdalo zanimivo statistiko o prihranku čehoslovaškega prebivalstva na izdatkih za obirtev. Po tej statistiki iznaša letna poraba obutve v Čehoslovaški 30 milijonov parov čevljev. Vsled popolne raeijonaliisacije v proizvajanju obutve pri firmi Bata je povprečna cena posameznega para čevljev za 30% nižja, kar iznaša za vse prebivalstvo Kč 900,000.000.— letnega prihranka. Znatne prihranke je opažati tudi pri popravilu. Po gorenji statistiki imajo prebivalci v Čehoslovaški okoli 50,000.000 parov razne obuitve, katero popravljajo najmanj dvakrat letno. Tako je tudi tu novo vpeljana raetoda v načinu popravljanja obutve omogočila, da je povprečna cena za vsako popravilo nižja za Kč 3.—, kar iznaaš skupno vsoto 300,000.000.— Kč. Glasom tega iznašajo celokupni prihranki prebivalstva Cehoslovaške na abutvi letno 1.200,000.000.—. Pazi! Mleko bo izkipelo... Ves čas stoji človek tako kraj mleka ter čaka in čaka, a nikakor"no_e zavreti. Ako pa se samo malo obrne v stran — glej, že je izicipelo. Pa naj se človek potem ne jezi! Kajti ne samo da je pokvarjen najboljši del mleka, temveč se tudi lonec in štedilnik strašno zamažeta. In ka-ko težko.je odatraniti, oziroma očistiti te mastne prisušene madeže. No, Vim napravi to lahko in preprosto. Vzemite samo malo Vima na vlažno krpo, potegnite nekolikokrat po loncu, pa bo čist ka- kor je bll poprej. Amj>ak ne samo lonec m šitedilnik, temveč tudi kozarec, okna, vrata, tla, mize in deske za testo, jedilni pribor, linolej In z oljnato barvo pobarvane predmete — vse to čisti Vim redno, hltro in poceni, Vim dela v resnici čudeže. -T~P%* Slika zadnje povodnjl v Rumunijl. Poplave so unlčile 12.000 hlš. V vasi prl mestu Aiad je valovje porušllo 2000 hlS. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je rabil pri zadnji vožnji lz Friedrichshafna ob Bodenskem jezeru v Pernambuco (glej sliko) v Braziliji 60 ur.