Saplelou
Kmetijſke in rokodélſke novize
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 18.
V ſrédo 1. Velikitravna.
1844.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
V 4. liſtu je bilo nasnanje dano, de bode letaſ obertniſka drushba veliko
rasſtavo obertnjine in rokodelſkih rezhi (Industrie — Ausstellung) sa ogled v Ljub-
ljani napravila. Po ſklepu vodſtva té drushbe ſe bode ta rasſtava 8. Kimovza
tega leta sazhela in 22. Kimovza jenjala. Vſe sa rasſtavo namenjene rezhi pa
ana do 15. Velikiſerpana v Ljubljano poſlati. Kar je
prajo od 15. Maliſerpan
ſe mor
ſhe drusiga vediti treba, bodemo v prihodnizh osnanili.
Zadovoljen kmetič.
ésen meni ne diší
Drugo, kó kar z' trudom si
In z rokámi sam pripravim;
Méstnik sicer se nasiti,
Al njegovo jesti, piti
Néde z tekom tako zdravim.
Méstnik le prebíra si
V jedi gorpostavljeni,
Kir želodec mu ne kuha;
Naj, ko jaz, le plužit gre,
In prav dôbro zdela se,
Sladek mu bo kosec kruha.
Méstnik toži se, de glad
Nima ga, in nem're spat',
Naj le z menoj derve séka,
Bo spanje mu dišalo ,
Ak' večér le imel bo
Se najesti samo mléka.
Méstnik čuti zdaj pa zdaj
V svojimu želodcu kaj,
Kir bolí ga od dolgočasa;
Jaz ne čutim mojiga
Drugač, kó gda glad ga ima,
Te pa grem mu vtišat glasa.
Méstnik malogda je prav
Dôbre kože ali zdrav ,
Naj pa z' menoj le sapóta
Preorane zdaj zemljê,
Zraka zdaj napije se,
Nebo takó bléd, siróta!
Méstnik si kupuje sad,
Kó bi po njem' 'mel ga glad;
Ali on ne najde teka,
Kakor jaz, gda sad dobím,
Z drevja, kter'ga sam sadim:
Toti veselí človeka.
Méstnik zelja kupi si,
Ter salate k' zajčeti;
Boljši je, kar meni žena
Murkov, zelja v ogradi
In salate nasadí,
Graha zluši, skopa hrena.
Jaz bogastvo, kar ga imam,
Vsako leto zemlji dam,
Ino kar za vsako betvo
Se potím in kaj terpím,
Se iz serca veselim
Že na rodovitno žetvo.
Z méstnim zato, kó ima čas ,
Le nikolj ne menjam jaz,
O
Kir per težkem mojem déli,
Ako bož'n je moj hram,
Zdravje, zadovoljnost 'mam ,
Vstanem, ležem se veseli.
Méra, po ktéri ſe své, koliko ſmétane
ſe od molsnjih krav dobí.
Vſak dôber goſpodar shelji od govéje shivi-
ne, ki jo redi, nar viſhji dobizhek, ko je mo-
gozhe, ſkupej ſpravit, sato mu je mar, govédja
boljiga plemena srediti ali perkupiti ſi; ravno
tako ſi vſeſkosi persadeva vezh in bolji kerme
perdelati i. t. d. To je práv. Doſtikrat ſe mu pa
trud, ſkerb in potróſhki sa boljſhanje shivinſke
réje ne povérnejo; kir le maloktéro kmetijſtvo
popolnama dobro in sbrano shivino redí, ktéra
mu samore kaj prida dobizhka dati. Gotóvo bi
bilo vſakimu kmetovavzu vſhezh vediti, koliko per
ſvojih kravah in ſizer od vſake poſébej, ne
le na mleku, ampak tudi na maſlu permolse.
Semtertje ſo ljudje she ſkuſhali, koliko bi
bilo mléko eno memo drusiga maſtnéji, to je, ko-
liko ſmétane to ali uno v ſebi ima; pa tako ſo
ga le ſhe vezh blodili, de ſe ni po rédu vſtav-
ljalo. Tega ni, kolikor ſe vé, ſhe do sdaj nobe-
na ſkuſhnja tako pridno kasála, kakor leta tukaj v
podobi isriſana
naprava (Rahm-
messer), ktero
je goſpod W.
Fr. Voigt na-
pravil.
Enako poſódo imajo v vezhih krajih Sak-
ſonſkiga. Naredí ſe tako le: Vsemi dva komol-
za dolg, in pol komolza ſhirok leſén ploh, svertaj
na vſakimu konzu luknjo, v vanjo sabí 15 pav-
zov dolge klinze, natégni po njih zvirnate niti na
vezh ſtreménov po pol firtelza pavza narásen; pot-
lej vsemi okroglih bokalſkih ſtekel ali glashov to-
liko, kolikor krav molseſh; nalji vſaziga ravno-
mérno s mlekam le ene krave, poſtavi jih ti-
kama k niti na ploh po ti verſti, kakor ſo krave
v hlevi. Naj ſtoji ploh s napolnenimi ſteklami,
kakor ponavadi v hramu, de ſe mleko vſtavi in
ſmetana naredí; ſtremenine niti ti bodo per piki
pokasale, koliko ſmetane ti vſaka krava po-
ſébej da.
Vezhidel je navadno od vezh molsnjih krav
mleko ſkupaj slivati; sato ſe nemore vediti, kté-
ra krava bolj molse; tudi ſe goljuſa, kdor kravo
le po obilnim mleku zení. Le ta popiſana proſta
napráva ti bo pokasála, de velikokrat en bokal
mleka od dôbre krave vezh ſmetane da, kakor
ſheſt bokalov mleka od nektére krave. Vſak umen
kmetovavez bo gotovo le take krave redíl, od
ktérih bo nar vezh ſmetane dobival, in teléta le
od nar boljſhih krav ſi bo sa domazho réjo per-
dershal. Zhe bi, kolikor bi bilo mogozhe, ſle-
herni goſpodar ſlabejſhi govéda prodal, in ſi bolj-
ſhiga naméſtil, kmalo bi ſe sbrana réja govéje
shivine po deshéli pomnoshila.
Pravijo: „de ſe krava le per gobzu molse"
— to de dôbra klaja ſhe ne ſtori dôbre krave ,
zhe ni ta dôbriga plemena.
Popiſana narédba pa tudi k temu ſlushi, de
ſe své, ktera ſorta pizhe ali klaje nar bolji
molsnjo da. Po ti méri ſe tudi lahko raslozhik
mleka vidi, kakorſhino je per mladovnih kra-
vah, kakorſhino per takih, ki kmalo odſtavi-
jo, in per takih, ki urno po pleménu gredó,
ali vſako leto telijo.
L—z.
KMETIJSKA SHOLA.
(Na dalje.)
Sploh navadno méro poſétve ta le ſpiſek kashe:
Na oral od 1600 ſhtirjakov mére ſe poſeje:
Osime pſhenize
4 do 5 mernikov; 6 mernik. malo kje.
Jare pſhenize
4 1/
4
Osime ershi
4 « 4 1/2 do 5«
Jare ershi
3 1/
4
Jezhmena
Ovſa
Proſa
Turſhize
Ajde
Domazhe détele
3
bokale
Némſhke«
4
»
5
bokalov
Krompirja
30
« 36
mernikov
Şemenſke répe
2
« 3
funtov
Korenjeviga ſemena 4
» *
« 5
Kapuſoviga
lótov
8
«
Laneniga
«
do 8
merníkov
Konopljeviga « 5 « 6
Pahovke
20 funtov
Mazhjiga rêpa 12 «
Ne bi bilo ſejavzu od ſhkode véditi, ko liko
sern na ſhtevilo on na en oral semlje poſeje.
— Réſ, de bi ne bilo lahko mernik ſemenſkiga
sernja rasſhtéti, slaſti zhe je drobnó, poſtavim:
kakor je détela ali proſó i. t. d. pa vunder ni
teshko svediti, kako veliko ſhtevilo sernja je is
eniga mernika tega ali uniga ſémena. Naj ſe ſtori
takó: Naj dene na tehto mernik pſhenize, potlej naj
ſoſhteje en lót pſhenizhniga sernja, kteriga gre
okoli 513 sern na en lót, zhe mernik pſhenize
42 funtov tehta; tako ſe lahkó porazhuni in své.
de je is mernika ſheſt ſto in g0 tavshent pſhenizh-
nih sern; ershenih pa milion in 150 tavshent.
Po natorosnanju je she gotovo ſposnano, de
enimu pſhenizhnimu sernu v semlji sraven pravne
globozhine, tudi ſpodobno ſhirok proſtor biti
mora, de ſe mora serno dôbro vkoreniniti in
rasproſtiti, de more lep in poln ſad donéſti. Letá
proſtor sa eno pſhenizhno serno je tedaj na
6 ſhtertih pavzov (6 kvadrat zolov) ſhirjav-
ne mére ſposnan; sa eno ershéno serno malo
manj, kir tudi manj proſtora sa raſt potrebúje.
8 mernik, malo kje.
A. Krempl.
*) To je v koſze sresaniga; zeliga bi bilo ſkoraj pol vezh
potréba. De je pa ſploh bolj koriſino zel krompir ſaditi,
ſmo she v naſhih Novizah povedali.
**) Toliko med drugim ſadam, kjer pa ſamo korenjevo ſeme
ſejejo, ga mora malo vezh biti.
1
Zhe na proſtor vſakih 6 ſhtertih pavzov vezh,
kot eno serno pſhenize pade, ſo koreninize od
eniga do drusiga serna prebliso, ſe saplétejo,
ena drugi réjo pijejo, in tako oſlabijo, de ne-
morejo polniga ſadu doneſti. Zhe bi bila ſétev
bolj rédka, kakor je rezheno; prevezh semlje bi
prasne ſtálo.
Koliko sernja bi ſe moglo tedaj na oral dôbre
semlje poſejati, de bi ne bilo ne pregoſto, ne
preredko?
Glejte razhún in ſhtevilo :
Véſte, de oral semlje 1600 ſhtirjakov méri,
ali pa 57 tavshent in 6 ſtó ſhtertih zhevljov ali
pa 8 milionov 2 ſto 94 tavshent in 4 ſto ſhter-
tih pavzov. Poprej je bilo rezheno, de vſako
pſhenizhno serno mora sa ſvoj priden raſt 6 ſhter-
tih pavzov ſhirjavniga proſtóra imeti, de po ſvoji
natori donéſe. Kir pa mernik pſhenize okoli ſheſt
ſtó in go tavshent sern ſhtéje, tako bi bilo te-
daj sa oral njive 2 mernika pſhenize; er-
shi pa, zhe vſakimu sernu 4 ſhterte pavze pro-
ſtóra damo, 2 bokala manj kot 2 mernika po-
polnama sadoſti poſejati. Kako pa je to, de ſe
vunder, kakor ſleherni vé, povſod vezh shita na
oral poſéje? kar tudi preden ſpiſek kashe. Tako
bi mogli tedaj ſkleniti, de je vſe sernje, kar ga
per pſhenizi zhes 2 mernika, in per ershi
zhes en mernik in 14 bokalov na oral pade,
saversheno, ali bi miſlili, de ga poloviza ne po-
shéne, ali de sahirí, ali de pregóſto sernje ſamo
ſebe saduſhí, de bi to drugo po proſtori bolj
pognati samoglo; ko bi ne vedli, de je med ſe-
menſkim sernjem po navádi vezh, kot pol sani-
kerniga, ki v semlji ne oshiví.
Ja! ko bi bilo mogozhe vſako serno pred
ſetevjo poſkuſiti, ali je kaljivo ali ne, bi ne bilo
tréba toliko ſemena savrezhi. Ako bi vſako ſe-
jano serno pognalo in donéſlo, tako bi bilo po
ſtorjenim razhúnu (rajtingi) gotovo sadoſti ſeme-
na sa vſak oral. Sejávez mora tedaj sernje.
ktérga bo sa ſejánje vsel, dôbro pregledati, vezh
kaljiviga zhe more odbrati, manj mere, tehte in
ſhtevila ga bo tréba.
Réſ je, de nekoliko ſémenſkiga sernja she
v raſtu poſáhne, nekoliko ga shival pobére; na
to ſejávez gleda; savoljo tega vezh sernja v peſt
sagrabi, in savershe. Na to odgovorimo: dôbro
shivo ſeme, kakorſhino ima tudi biti, ne bo v
raſtu poſahnílo. De ga shival ne bo pobrala,
ſe mora dôbro s semljo sakriti in lepó sadelati,
ne pa tako savlezhi, de ſe bersh po vlazhenju
pol poſejaniga sernja po njivi vidi; po tem ta-
kim ga lahko shival pobira; — puſtimo pa ve-
ljati, de mora ſejávez nekaj sernja poſébno v je-
ſenſki ſetvi sa hudo smerslino navrezhi, ktéra
doſtikrat ſadu koreninze poterga, in vmori.
Skerbite tedaj dôbro polno, sdravo, shivo
sernje sa ſeme ſi perpraviti; takiga namrezh, de
bote sagotovljeni, de bo ſkoraj vſako serno po-
gnalo in donéſlo; ne bo vam tréba toliko shita
saſtójn poſejati. Kaj ne? ſpiſek doſihmal navadno
poſejanje kashe — 4 do 5 mernikov pſhenize na
oral? Natorosnanje in prerajtovanje reſnizhno
ſkasuje, de bi bilo 2 mernika sadoſti; ſkashe,
de tiſti, ki 4 mernike pſhenize na oral poſéje,
je 2 mernika savershe; tiſti pa, ki je 5 merni-
kov vſéje, 3 mernike pſhenize per orali sgubi.
Naj bo na ſtorjeno in srajtano mero in na
ſhtevilo sernja ſploh ſhe pol mernika pſhenize
perdjano savoljo smersline ali drusiga poſhkodo-
vanja, namrezh: de bi ſploh 2 mernika in pol
pſhenize na oral ſejati veljalo. To je pa tako ras-
umiti, de ſtorjena rajtinga in méra od 2 mer-
nikov na oral bi gotovo veljala, ako bi kmetovavzi
tako sernje ſi sa ſeme odbrali, de bi vſako serno
donéſlo, in de bi tudi druge dela na njivi, ka-
kor gré, popolnama opravljene bile. Per ershi,
ki je bolj mehka, ko pſheniza, ſe perda en ma-
lo vezh; vezh per ovſu, ko per jezhmenu; ſploh
vezh per jeſénſki, ko per ſpomladanjſki ſétvi,
ſpet vezh v merslih, ko v gorkih krajih, vezh
v hribih, ko v dolinah, tam kjer shito pod brasdo
ſéjejo, pa ſhe vezh.
Skuſhajte! morebili bote ſtaro ſlabo navado
ſzhaſama opuſtili, de ne bote vezh shita potre-
ſali, kakor ga je po pameti poſejati potréba. —
Reſniza, oſtane reſniza!
(Dalje ſledi.)
She nekaj od kerme s ogerſhizhno
preſho.
Prejete nasnanja, ki ſmo jih uni dan is Némſkiga
dobili, nam ſhe to le osnanijo:
Ogerſhizhna preſha, ki jo v naſhih krajih pre-
ſhajo je dôbra kerma sa pitanje govéjine, krav in
ſploh vpreshne shivine. Vólam ſe je dajé, potém,
kakor ſo veliki, manj ali vezh, vſaki dan 5, 8 ali
12 funtov. Şpreſhana moka ſe naſúje v kakſhino
poſôdo ali korito, ter ſe s vodó smeſha takó, de
je goſti kaſhi enaka, in na-njo ſe potréſe resanze
sato, de ni imenovana smeſ preredka in de ſe ne
pozéja.
Resanza ſe s ogerſhizhno preſho takó me-
ſha, kakor kerma s otrobi, ki ſe morajo tudi s vodo
nekoliko naroſiti. Rasun tega, de ogerſhizhna pre-
ſha per pitanju shivini prav dôbro tekne; tudi gnoj,
ki ſe ga po taki klaji dobíva, je ſhe enkrat bolj-
ſhi od navadniga. Na Nemſhkim (Baden) pokla-
dajo govédju ogerſhizhne preſhe she zhes dvajſet
lét s velikim pridam.
Ferlanova pinja, v Podjunſki Doliní
na ſpodnim Koróſhkim!
Gregor Ovzhjak, ſizer Tratnik imenovan,
kolar v Şhent - Mihelu nad Pliberkam v
Podjunſki Dolini na ſpodnim Koróſhkim, je tudi
Ferlanovo pinjo, kakor Jakob Jelenik, misar v
Teſhinji v sgorni Roshni Dolini (kakor ſe bere v
Novizah Nr. 8.) po zherteshu (obriſu) in poduzhe-
nju v Novizah Nr. 18. perviga Liſtopada 1843 da-
nimu, naredil. Tudi mi ſmo v 5 minutah ſrovo maſlo
(puter) dobili. Jeſ ſpodej podpiſan in vezh drugih
ſoſedov ſmo tega prizha.
☞
Od kod doſtikrat toshbe is-hajajo?
(Réſnizhna sgodba is ſpodnjiga Şhtajerſkiga.)
Bile ſte dvé ſoſednje v neki vaſi. Ena je imela
prav veliko kokoſhnjih jajz; tode njena kura jih ni
hotla valjiti, druga pa ima pridno puto, ktera rada
valji. Tedaj nagovorí ſoſeda ſoſedo rekózh: „Poſo-
dite mi vaſho puto, moja nezhe ſideti na jajzih, ſe
bo morebiti vaſha bolj obnaſhala. Zhe vaſha jajza
dogodí, bove vſaka polovizo piſhek imele. — Tega
je bila vlaſtniza boljſhi kure prav sadovoljna, ter
ji ſvojo v poſojílo da, ktera je tudi kmali is pod-
loshenih jajz piſhke isvaljila. Potem ji puto nasaj
poſhlje in od polovize isgovorjenih piſhek nezhe
vediti nizh. Ravno sato vſtane med njima prepir,
in kir ſe ſame vmiriti ne morete, greſte k goſpo-
ſki miru in pravize iſkati. Gotovo bi bila prav-
da vſtala, zhe bi bil le goſpod ſodnik manj pravi-
zhen, in bolj dobizhka sheljan. — Kolikokrat, ne-
zhem rezhi, vſtanejo pravde med shenami, ampak
med moshmi is ravno tazih, ali pa ſhe morebiti is
manjſhih usrokov, in neisrezheni prepiri! Zhe eden
drugimu le dve ſtopinji prevezh na njivo ali trav-
nik ſtori, zhe ga le enkrat drugazhi kakor po nje-
govim imenu poklizhe ali imenuje, ga she vrag k
goſpoſki neſe, kjer ſe pravdata in pravdata, dokler
jima pravdarſkih dobizhkov napokajo per seleni misi,
de je kaj. Oba kravo zhverſto dershita, ktero drugi
molsejo. In koliko imajo pravdarji na sadnje do-
bizhkov ſpraviti? Vezhidel to, de ta, kteri je prav-
do sapravil, je tudi ſrajzo is ſebe prodal, uni pa,
ki jo je dobil, vender ſhe v ſrajzi hodi. J. K.
Zmes.
(Ljudje so vsaki dan bolj pribrisani).
V Parizi se predavajo verhsuknje, ktere se za-
morejo po obeh straneh nositi. —
(London, poglavitno angleško meſto.)
ima v svojih 300000 hišah 1 milion dimnikov, v
kterih čišenji 2000 dimnikarjev opraviti ima; v
14000 ulicah tega prevelikiga mesta gorí vsako
noč 2 miliona lučnic ali lamp, in 12000 móž po-
noči zavolj varnosti čuje. —
(V Saint- Espritu) južne Francovske je
90 letno drevo, ktero je lani 15000 hrušk imelo.
Dôbro bi bilo tudi pri nas od njega seme imeti. —
(Nekaj rečeni hruški) podobniga je tudi
vinska terta v gaju (parku) kraljeviga vindsor-
skiga gradu v Angleškim, ki je okoli 40 let
stara in vsako leto sploh 2350 grozdov po 1 fun-
tov težkih rodi.
Kwěty.
Hvala zhaſtitljivimu goſp. Ferlanu sa njegovo Pred 91 leti je ukas priſhel, po kterim je bilo po-
snajdilo od ſlovénſkih ſoſédov na ſpodnim Koróſh-
manjſhanih nekoliko prasnikov.
kim, kjer ſe bo ta koriſtna pinja hitro rasſhirila.
„ 80 „ ſo ſe perve kmetijſke drushbe na Shta-
Koliko truda in potú bo prihodnizh po tí vashni
jerſkim, Koróſhkim, in v Gorizi sazhele.
snajdbi manj, kakor ga je bilo do sdaj, ni sa isrézhi!
63 „ je ukas ſvitliga Zeſarja Joshefa II.
V Shent-Mihelu na 30. dan Suſhza 1844.
priſhel, po ktérim je bilo polku druge
Primash Kriſtof, kaplan.
vére dopuſheno v Eſtrajhu shiveti.
„ 62 „ je priſhel ſvéti Ozhe Papesh Pius VI.
22. Suſhza na Dunaj.
55
„je bila v Parisu velika prekuzija in punt.
54
„je umeri preſvitli Zeſar Joshef II.
51 „ je bil naſh Zeſar Ferdinand II. 19
dan Maligatravna rojen.
48 „ je uzhil Dr. Jener, Anglijan, kosé ſta-
viti, in dvé léti posneji jih je pa v
Ljubljani Dr. Kern ſtavil.
42 „ ſo jeli vojaki per z. k. armadi na od-
merjene leta ſlushiti.
40 „ je bila naſlédba Eſtrajſkiga Zeſarſtva
ſklenjena.
Kmetovski pregovori za mesec
Velikitraven.
(Ta mesec ima 31. dni. Solnce stopi v dvojčike.)
Velikitraven je navadno hladan z sredno toploto
in z sredno suhoto. — Ta mesec cedi nar obilnejši.
in njegova druga polovica nar zdravejši rosé. —
Pred st. Servatam stanovitniga vremena ni perca-
kovati, po st. Servatu pa se ni več mraza bati. —
Hladan Velikitraven da veliko séna in dobriga vi-
na. — Če zdaj začne zmerzevati, je malo žetve in
malo sadja perčakovati. — Mokro, merzlo kar
je prav, napolne skednje in sode do verhov. — Če
zdaj germi, dôbra letna sledi. — O st. Urbanu žito
ni ne dobljeno, ne zgubljeno, to je, se še ne more
reči, de se bo dobro ali slabo perdelalo. Lepo vre-
me ob tem časi pa vgodno vinsko letno pomeni. —
Mokri Trojaki, tolsti Božič; to je, če ječmen ob tem
časi, ki v latje gre, dosti dežja ima, de klasje ne
ostane v mešičah, ampak popolnama doraste; ga bo
toliko, de se bodo o Božiči svinje z njim pitati za-
môgle. — O Trojacih zrele jagodice, so dobre vin-
ske letne oznanice. — Večer st. Valburge deženi,
rodovitno letno pomeni. To tudi od dneva ss. Filipa
in Jakoba pravijo. — Kakoršno vreme je na vne-
bohojenje bilo, tako bo celo leto hodilo. — Če Ve-
likitraven zvečerno roso napaja, Bo dost vina in
obilna klaja.
S
Snajdba vganjke v poprejſhnim liſtu je:
Páſt.
U Ljubljani
U Krajnju
Shitni kup.
27. Malitravna.
fl.
kr.
25. Malitrav-
na.
fl.
kr.
Pogled v pretezhene zhaſe.
Pred 151 léti ſe je perva kmetijſka drushba na Krajn-
ſkim (nar ſtarſhi med vſimi Eſtrajſkimi)
prizhela.
145 „ ſo jeli parobrode napravljati.
„ 116 „ ſo pervi odvod bliſka poſtavili.
1
1
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
Turſhize.
Sorſhize . .
Ershi .
Jezhmena .
Proſa .
Ajde
Ovſa
22
24
54
36
1
1
58
3
40
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.