Venceslav Winkler:
Sonce raste.
Sonce ra&te čez goro,              »Daj mi roko, bratec zl&t,
z lepo, mlado pomladjo.         dušice sem prišel brat,
Ponilitd nosi lučke (ri.            toplo, svetlo bo pri nas,
o lučkah Jezušček sedi.         ko bo zemljo stiskal mraz.«
Sonce raste Čez goro s tiho, bridko pondadjo — Ni Dec suetlega neba, ni oeč dobrega soeta.