stev. izo. Velja po pošti: na telo leto naprej K 26'— na pol leta „ „ 13*--četrt leta „ , 650 en mesec „ w ? 70 V upravništvu: -..». etci leto napre) K 20' i« leta w i®' — 1 "'O »etr« leti un meset 0 LJubljani, o ponedeljek, dnč Zl mala 1907. V^i >«>oi)U na dom ?<1 - >«i •nesel Posamezne štev >0 Uredništvo I* v Kopltar|evih ulicah St. 2 (vhod <«2 .t___dvorljie nad tiskarno), — Rokopisi se da o znani zadevi, in razmišljati o tem, kako dobiti zadoščenja kruto žaljenemu slovenskemu ženstvu. I. socialdemokrat: Ker imamo tudi mi nekaj ženstva za seboj (Krohot: pa kakšnega! To so babnice!) mislim, da jc boljše, če gospodje govore o s v o i e m ženstvu, kot pa o slovenskem, ali o ljubljanskem, katerega pretežna večina prav gotovo ni v našem taboru. Kar se pa tiče medklicev, ki ste jih izvolili delati, ko sem govoril o naših somišljenicah, obžalujem, da spoštujem v vsaki ženi človeka, pa bodisi, da hodi v svili, ali da si služi svoi kruh v tobačni ali kaki drugi tovarni. In čc bi sc upoštevalo moje mnenje, nagibal bi sc v svoji sodbi celo na tisto stran, ki smatra koristne člane človeške družbe . . . Žlico vrh: Pena spat! Kaj pa dajeste socialdemokratom besedo? To so ravno take barabe, taki idijoti, taki faloti. Itimpi. ravbarji in tatje, ko klerikalci. I. socialdemokrat: G. predsednik, prosim, da izvolite ščititi. Dr. Ogorčenjak: Vi nimate besede. (Zbor: nima besede! Tiho! Pst!) Kdo sc javi k debati? Dr. Žlahtni star.: Men se to sploh čuten sti, de sc gosputi raspurjaio sarati teh leti. Višja tekliska sola jc. kokr sem to šc enkat na usa usta ptivctu, samo sa viši sloje. Ce so pa tc šole sa viši sloje, naj pa ignorirajo rasšaljcne gospotične take časnikarske napate. Sej je use en, kai »Slotenec« pise. Nej pa pise mi pišemo pa nasaj, pa jc vija vaja ven! Dr Ogorčenjak: Ali ima kdo kaj pripomniti temu izvajanju. (Molk.) Gospod dr. Zlahtnik mlajši ima besedo. Dr. Zlahtnik: Jaz sem samo zato sem prišel, da preciziram svoje stališče in stališče onega kroga, v katerem sem jaz vajen kretati se. Izmed nas žlahte ni bilo v tistem sprevodu, radi katerega sc račite sedaj vzgnev-Ijati sc, nobenega. Ne gospoda, ne dame. Mogoče ie, da nam je kaka dekla vmes ušla, ki naše časopise bere. A to raziskovati ni moja stvar, kakor tudi ni naša naloga, t. j. naloga žlahte reagirati na taka žaljenja, ki na nas lic lete. Tudi bi se dalo vprašati, kdo ic žalil, in koga se jc žalilo. Mi žlahta sploh nismo še čisto na jasnem, čc sc razun nas na Slovenskem sploh more koga druzega še žaliti. (Socialdemokrata: Ha! ha! ha! ha!) Dr. Zlahtnik: Kakor rečeno . . . takih prizorov nisem vajen. Naj ljudje delajo kar iiočcio, mi gremo in jemo lepo naprej. To je moje principielno stališče. Dober dan, gospoda! (Odide viteško.) Socialdemokrata: He! he! he! he! (Splošna zadrega, mučen molk, predsednik si briše čelo.) Z I i c o v r h: Poid se farbat! Kakor klopi se nas drže; da bi se sai hoteli poklerikaliti tako pa imej jezik za zobmi. (Glasno.) Slavna gospoda! Tako nc gre to naprej! Naše ženstvo jc zlata vredno, in vi vsi veste, da sc jaz razumem na zlato in srebro! Torej za to ženstvo moramo nekaj storiti. Na dan s konkretnimi predlogi! prečita 17. junija. Poljaki kandidirajo za zborničnega predsednika prol. Glabinskega, a ni gotovo, če so vse poljske skupine zanj. Prvi načrt drž. zbora ne bo obsežen. Nekaj sej bo posvečenih brezdvomno interpelacijam glede na dogodke pri volitvah. Zbornica najbrže ne bo ovirala začasnega proračuna. Vlada tudi želi, da se hitro izvoli kvotna deputacija. Glede na volitve delegatov je pa odvisno vse od pogajanj z Ogrsko, ki jih nadaljujejo začetkom junija. „N. Fr. Presse" piše, da se ustanovi še tretje podpredsedniško mesto. Predsednik postane dr. Ebenhoch, po enega podpredsednika dobe Poljaki, Čehi in nemški svobodorniselci. Dr. STEINWENDER IN SOCIALNI DEMOKRATI Stari koroški državni poslanec dr. Stein-veender je govoril. In sicer je naglašal, da se je šlo v tem volivneni boju pred vsem za svobodo. Hvalil je soc. demokracijo, ki je stala na strani nemško nacionalnih poslancev. Pekel je, da se prične zdaj nov boj s končnim ciljem: farji se morajo poraziti in ta boj ne sme prej prenehati, dokler se »golazen" ne povrne v zadnje kote. Steimvender priznava sam, da je že star. Število krščanskih poslancev v novem državnem zboru je pa tako veliko, da ostanejo Stcinwenderjeve bojne želje le otročje starčkove sanje INDUSTR1JCI V NOVI ZBORNICI. Poslanec dr. Licht piše, da bo zastopana industrija v novi zbornici boljše kakor pa je bila v stari. Industrijskih zastopnikov v novi zbornici je že 31, in je že zagotovljena zveza za varstvo koristi industrijcev. OKLIC ČEŠKIH KATOLIŠKIH POSLAN-CEV. »Cecli« objavlja oklic na češko katoliško ljudstvo, ki so ga objavili novoizvoljeni češki katoliški poslanci. Naglašajo: Dežele češke krone so pripadle habsburški rodbini brez vojne sile in svobodno. Vedno bomo zato varovali integriteto dežela krone sv. Vaclava. \VOLFOVA ZMAGA V TRUTNOVEAL Strupeno piše judovsko vodilno glasilo Neue Freie Presse«, ker je izvoljen v Trutno-vern proti voditelju nemške napredne stranke dr. Eppingerju, VVolf in sicer s pomočjo kršč. socialcev. Izliva cele golidc gnojnice na Wol-fa. Jeza ju razumljiva, ker Wolf pri vseh svojih radikalnih slabostih ni judovski oodrepnik, kar iude seveda jezi in grize. UPOR NA MELILLI. Uporniki na Melilli so zapustili 19. t. m. utrdbo Marchia. Cesarske čete so nato prodirale in zažgale barake stare faktorije. ČEŠKA OBSTRUKCIJA V BUDJEJEVIŠ-KEM OBČINSKEM SVETU. Cehi izjavljajo, da hočejo toliko časa ob-struirati, dokler kandidira za župansko mesto Taschek ali pa da se upoštevajo Cehi v mestnem svetu. HRVAŠKO-MAŽARSKI SPOR. Upajo, da se reši spor med Hrvati in Mažari glede na razmere po ogrskih državnih železnicah v Hrvaški. CiROF APPONY NA DUNAJU. Glede na sankcijo ljudsko-šolskega zakona se je mudil grof Appony na Dunaju. Razpravljal je z ogrskim ministrom Zichyjem in v cesarjevi kabinetni pisarni z dvornim svetnikom Dartivaryjem. Pri cesarju Appony ni bil. UPOR NA AVSTRIJSKI LADJI. Na avstrijski ladji »Sofija Afajda« je nastal upor. Mornarji deloma zamorci so hoteli ubiti kapitana in njegovo ženo. Podrobnosti šc niso znane. Ladja je priplula v pristanišče Sulina na Rumunskeni. Matija Sekira, mesarski mojster in hišni posestnik: Stvar ie vendar čisto navadna. Prilika ie dana, in »Slovenski Narod« .ie storil vse, da je lindi opozoril na poboj. Ker ga državni pravdnik ni konfisciral, je to pač dovoljeno. Zato predlagam, da obsodimo kratkomalo dr. Šusteršiča. Kregarja, dr. Lampeta, Terseglava, Robido, Štefeta in šc druge, ki nam na misel pridejo, na smrt. J a n e z F e r b e c, c. kr. avskultant. Prosim, kateri Robida ie to? Ali morda tisti, ki si je prisleparil na Studencu svoj milijon? Dr. O g o r č c n j a k: Ne, to ie drugi. Z I i c o v r h: Tistega smo že ubili, amen. Dr. Tavčar ga ie sani lastnoročno zaklal! Matija Sekira: Ce zna dr. Tavčar dobro klati, naj zakolic še druge, pa je. Dr. T a v č a r: .laz koljem samo tam, k.icr to zame ni nevarno, mladenič. Ti si mesar, Matija Sekira, iu tebi naj bo izročena vsa oblast. Matija Sekira. Če nc bo sitnosti? »Slovenski Narod« me bo zagovarjal, zagovarjal me boš ti dragi Ivane in stvar ie dobljena. Dr. Dilca: Imenom frakarjev izjavljam, da ii i i ne soglašamo nikakor s to surovo metodo. Mi smo fino vzgojeni ljudje, in si ne maramo onečejati čistih, fino zlikanih svojih nohtov. Čc se žc hoče koga ubiti, sai imamo na razpolago vsa druga nekrvava sredstva, n. pr. frakarsko preziranic, pomilovalen smeh. skomizg z rameni, ponosit nastop, samozavestno dviganje z glavo, kakor s praznim klasom itd., itd. OBISK JAPONSKEGA BRODOVJA NA NEMŠKEM. Pod poveljstvom admirala Juina bode japonska eskadra obiskala nemška vojna pristanišča. Poset je bil med Japonsko in Nemčijo dogovorjen že pred več meseci; diplomatiški krogi mu pripisujejo veliko politiško važnost. Posebno na Francoskem je napravil neprijeten vtisk. Francosko časopisje — očividno po vplivu vlade — izkuša zmanjšati pomen obiska, trdeč, da se izvrše le kot nekak „Abstecher" s poti. RAZPRAVA PROTI PETKOVEMU MORILCU. Proti morilcu bolgarskega ministrskega predsednika Petkova prične 27. t. m. vojno sodišče razpravo. Po dokončani razpravi odstopi sedanja bolgarska vlada. ALBANSKI NAPAD. Kakih sto Albancev je napadlo Osico, kjer so zažgali osem hiš, odvedli tri in ranili eno osebo. Albanci so se maščevali, ker so ubili svojčas Bolgari albanskega veljaka Ra-nuza in nekega oskrbnika. PROTI KITAJSKIM MISIJONOM. Nemški misijon v Linčovu pri Pakoju so razrušili domačini. Iz Honkona je odpljula angleška topničarka v varstvo misijonarjev. Jm ielooadba telovadcev »Slovenske krščansko-socialne zveze« in »Blaž Potočnikove čitalnice« je včeraj popoldne v »Unionovi« dvorani ob veliki udeležbi donesla najobilnejše priznanje mladim, spretnim telovadcem. Vse vaje je številna četa telovadcev ob zvokih društvene godbe izvajala z največjo točnostjo ter za to žela burno pohvalo. Tudi v tej točki naše organizacije sc je pokazalo, da pričeto delo krepko napreduje. Navzočih je bilo tudi mnogo zastopnikov raznih naših društev iz dežele. Gorjanski fantje so prihiteli v goste v narodni noši. Obljubljeno nam je o telovadbi strokovno poročilo, ki nam pa danes še ni došlo, zato priobčimo poročilo jutri. Za danes rečemo samo: Gg. telovadci so na svoje delo lahko ponosni. Po začrtani poti krepko naprej! Večerna veselica. Trudu in izborno uspeli telovadbi je sledila zvečer v veliki »Unionovi« dvorani veselica, ktere se je udeležilo številno in izbrano občinstvo. Razvila se jc neprisiljena medsebojna zabava ob zvokih društvene godbe pod vodstvom novega kapelnika gospoda Jakhela. Za dobro proizvajanje vseh točk, med drugimi intermezzo iz Parmove opere »Ksenija«, zasluži vso pohvalo. Čuli smo tudi dva navdušena govora. Prvi se ie oglasil knjigovodja g. Podlesnik, duša našega telovadnega gibanja. Med drugim pravi: Mlada organizacija se ic danes izkazala in s preskušnjo obnesla. Zato jo iskreno pozdravlja in kliče krepak: Na zdar! Priklopih smo izobraževalnim organizacijam tudi telovadbo. Cilj je vzvišen, ker sledi dušni telesna izobrazba, da branimo svetinje naroda. Vsak pomeni toliko, kolikor more dati narodu moči. Delajte tudi naprej in kazali se bodo vspehi dela mladosti. Mlada, pogumna armada: pogumno na delo, krepko naprej! S pesniško vznesenim govorom je nato burno aklamiran — pozdravil mlade telovadce državni in deželni poslanec g. dr. Krek nekako takole: Prijatelji! Moja dolžnost je, da kot predsednik K. š. Z. toplo |K)zdravljam telovadni odsek, ki jc danes prvič javno nastopil. Naši fantje ta teden postavljajo visoke mlaje, vmes pa zvene visoke pesmi v tiho noč . In ko zaplapola vrh mlaja trobojnica, zavriskajo iz dna srca. Ali ui mlaj, ki smo ga danes postavili z nastopom naših telovadcev, ki nalik mlajem tega tedna, kateri slave naj- S. Šcmar: Te-te-tc-te — tudi jaz-.iaz-jaz sem takorekočkočkoč tega mnenja. Mi smosmo-smo vendar fini ljudje .... pajaci . . . mastači . . . te-te-tc-te Res grozno, res strašno! Jurij Sablja (visokošolec): Jaz pravim tako: Ubija iu mori mob. Mi se bijemo. Odloči naj orožje! Zato predlog: Kontrahaža. Če so oni štirii kavalirji sablje in pištole! Če so oni štirii pa pastirji ali sploh ge-meines Pack par klofut alles gut pa so vznak! Dr. Omejen ec: Kaj pa, če se ne bi-jejo ? Sablja: Potem Holzcomment! Dr. Omejene c: In če so bolj močni, kot vi. Sablja: Močnciših principijelno ne klofutam. Socialdemokrata: Hi! hi! hi! hi! Dr. Beseda: Jaz sem druzega mnenia, vcleccnjcni gospodje! Z umorom in dvobojem ne pridemo naprej! Jaz spoštujem sicer vsako prepričanje, ne samo, ker je to koristno, ampak ker setn prijatelj reciprocitete, in od tc živim. Nadalje vem tudi kot jurist, da se da vsako stališče zavzemati in utemeljevati, in tudi od tega živim. Kakor vidite, sem praktičen človek; in zato sem mnenja, da pustite dvoboj, in da vložite proti Slovenčevemu uredništvu raje —• tožbo. D r. R a g I j a, k o n c i p i j e n t: To bi bilo nekaj! . . . vsaka razžaljenka toži posebej, in z agitacijo bi se dalo dobiti še več razžaljenk. Prepričan sem, da bi g. dr. Beseda stvar gotovo z veseljem prevzel, saj se vendar gre za . . . višje krščanske skrivnosti, kaže smer idealom, za katere se vnema naša mladina. Ta mlaj se dviga kvišku med veselimi zabavami mladine in njenih prijateljev. Ta mlaj stoji, naša dolžnost, naša čast zahteva, da ne pade. (Groniovito odobravanje.) Pomlad je zunaj. Na naših gorah se bleste še de-mantne krone, a plašči so že zeleni in cvetni. Duhteča pomlad je zunaj, — tudi tu je pomlad. V pomladni sili tiči življenje, najlepši poziv do domovinske ljubezni, pa tudi drugi nauki za našo organizacijo. Najprej bojevi-tost; — še bo boj in prilika, da izkažete svoje junaštvo. Pokličite si v spomin te dni težkega boja. Sile morajo biti organizirane. Brutalna sila pa le podira, a ničesar ne postavi! Red v duši in telesu mora biti. Prva četa krščanske demokracije ste vi; te ideale morate imeti seboj, — boj in edinost z idealno ljubeznijo. Naš mladi mlaj naj hrepeni, da se ohrani duševno in telesno organiziran, da nastopamo kot en mož in eno telo. Med nami ni razločka: s kmetov in mesta ste danes skup: ena četa. (Viharni živio-klici.) To ni moč dresure, ampak moč ljubezni. Naša fantovska dolžnost je, da bo ta danes postavljeni mlaj tako visok, da ga bo videla cela domovina v zadnjo gorsko vas, ko bo naša četa narastla na tisoče! (Groniovito odobravanje, ki noče ponehati.) Popolnoma gotovo je, da tega temlja ne bo nikdo izpodkopal; tisoče krepkih rok bo pokazalo, kar gre sovragu in izdajicam. (Zivio!) Trobojnica plapola in nikdar ne bo omadeževana. Plapolala in pričala bo onim, ki se nam posmehujejo, da jc nesebična ljubezen do domovine le v naših vaših vrstah. (Burno odobravanje. Godba igra tuš; aplavz noče pojenjati). Godba za-svira: »Naprej« in vsi navzoči pojo narodno himno. Ob hrupnem aplavzu dvignejo telovadci dr. Kreka, ki je izzval s svojim krasnim govorom nepopisno navdušenje. Ko je prišel zbornični svetnik Kregar, so mu navzoči priredili glasno ovacijo. Ob II. uri se je začel ples. Prvim »ra-jalnim vajam« so sledile druge m — kdo bo mladini to zameril? Dokler sc namreč zabava tako dostojno in pošteno kot včeraj! V šotoru sredi dvorane so ljubke gospodične prodajale šopke iu razglednice pod vodstvom neumorno delujoče gospe Manfredo. Ob vhodu v dvorano pa so ljubeznjive gospe in gospicc postregle s sladkim pecivom, kavo, čajem itd. v zato postavljenih šotorih. Skratka: bila je prav prijetna zabava, ka-koršnih si želimo šc več. Dnevne nouice. + Komedija. Slovenski liberalizem dalje igra komedijo. Ob sklenjeni volivni reformi so pisali, da jim je en mandat na Kranjskem (v Ljubljani) siguren, upali so pa, da pridobe še katerega. Po celi Kranjski so bili »Narodovci« strahovito tepeni in tudi ljubljanski mandat je žc ob prvem naskoku nanj pokazal, da za »Narodovce« ni tako siguren, kakor so si mislili. Z največjim naporom iu z ogromnimi svotami so si ga v ožji volitvi zamogli še za enkrat ohraniti. Pameten liberalec bi se jokal, da na Kranjskem liberalci niti enega popolnoma sigurnega mandata nimajo, slovenski liberalci pa tulijo, da bi z zmagoslavnimi klici pokrili svoje poraze in Hribar v »Narodu« priobčuje vse brzojavke, ki jih jc dobil iu jih ni dobil. Ako bi kaj takega hotel storiti v »Slovencu« dr. Šusteršič z njemu došlimi brzojavkami, bi dvomili nad njegovim političnim razumom, ker resen list rabi svoj prostor za druge stvari. Hvala Bogu, da je na Slovenskem samo en politik ua.ipretirauejšcga osebnega kulta Ivan Hribar, da »Narodu« s takimi otročarijami prostor jemlje. Večina v »Narodu« priobčenih brzojavk je brez osebnih podpisov in iz krajev, kjer so zadnji čas »naprednjaki« na najsijajnejši način pogoreli. Večina Hribarjevih oboževateljev sc niti podpisati ne upa; to so iako sumljive »brzojavke«, ki niso prišle v dotiko z elektriko. Na čelu so Hribar- 7.1 i c o v r h : Stvar pride seveda pred poroto ... in tu ni čisto gotovo, čc jc sedem ljudij naših. Zadnji čas, pomislite . . . D r. Raglja: Saj se jih prepriča, pa je! Z 1 i c o v r h: Čisto zanesljiva pa stvar le ni . . . iu potem bi imeli še blamažo! Edgar L i m on dar (slov. lib. lirik): Jaz sem pa tega mnenja, da ne morimo, ne ubijajmo in ne dvobojujmo se. To vse ni lirično. Ampak če gospoda meni zaupa . . . jaz napišem žgočo, ojstro satiro, ki bo tiste zlo-de.ice izročila javnemu zasmehu, satiro . . . Z 1 i c o v r h: Osel! Limonada r: »Osel« ste rekli? O napis je postranska stvar. Če se gre za sveto narodno stvar, in čc se gre za naših lepot najvišje^ lepote, potem o gospoda . . . Žlico vrh : Tu imaš pet kron za zadnjih pet feljtonov. Sedai pa mirujte enkrat. Adijo! Avskultant F a j f a: Čujte gospoda! Moj predlog jc izvedljiv in je praktičen. Predlagam, da se razvija agitacija, da sploh noben liberalec več ne pogleda nobenega klerikalnega dekleta, da sc pri nobeni klerikalki ne ženi. da D r. D o t a r I.: Ne boš! To ni nič! Dr. D o t ar II.: Kaj si na glavo padel? Denar ie denar! Dr. Dotar lil.: Kakšne budalosti govori. Dr. Dotar I,—XIII.: Dol ž njim! Meša se mu! Ta gre predaleč. Dr. Dotar I.: Slavna gospoda! Mi smo liberalci, in mi ne maramo omejevati osebne svobode. Cc so tudi klerikalna dekleta klerikalna. pa to gre vendar predaleč, da bi iih iu poslali brzojavko tepeni »vrhniški naprednjaki«, potem sledi poraženi Roš, izmed malega števila onih, ki so podpisani, se odlikuje bevška pošta (!), rodbina Penca, goriški Konjedic & Zaje, trgovec Škušek v Metliki, stavbeni svetnik Pavlin v Trebnjem, škofelj-ski Ogorelec in Rant, metliška »Obrtna zadruga«. Skupno (!) brzojavko sta poslala celjska »Domovina« in »Narodni List«. brzojavk izvemo, da Hribar ui samo cekin in program, ampak tudi »vojvoda slovanstva«. (Brzojavka tržaško - slovenskega učiteljstva) »veliki Slovan« »najboljši slovenski sin« »mož ljubezni« (Hm!) »vzor narodnjak« »biser rodoljub« »kremen značaj« »genii narodnega gospodarstva« (Žalec!) »naš velikan« »rešitelj slovenskega na-prednjaštva« — »naš ponos« »naša nad.t« »zmagonosni voditelj zavednih Slovencev« »dika slovenskega naroda« »naša skala« »ponos vseh zavednih Slovencev« — ».mož čistili rok« »predstavitelj svobode iu napredka« »zaščitnik prave omike in svobode«. Tako Hribarja vlečejo in smešijo lastni pristaši, oziroma uredništvo »Slovenskega Naroda«. Uboga stranka, ki ima tako resne in trezne pristaše! Hribar sem seve ni dosti boljši. Na Gradu si ni pustil samo streljati, ampak jc dal razobesiti belo zastavo v znamenje menda, da je pred dr. Šusteršičem pripravljen kapitulirati. Tudi z mestne hiše si je dal obesiti zastavo, a slabo znamenje za njegovo politično bodočnost jc bilo, da se je zastava takoj raztrgala in so jo morali potegniti nazaj. Hribar je mislil, da bodo takoj ko zavihra zastava na Gradu, vse ljubljanske hiše nakrat v zastavah. Vso Hribarjevo zmago pa je karakteriziralo naravnost demonstrativno preziranje hišnih posestnikov. Komediji so sc pridružili v priporočilo vsem pristašem S. L. S. samo: tvrdka Urbane, vrvar Adamič, Rohrman (tvrdka Pakič), gostilničar Belič, št. 6 na Dunajski cesti, »Pri Mikužu« (Kolodvorske ulice 3), gostilničar Zupančič v Vodmatu, lekarnar Trnkoczy, odvetnik Tavčar, nadučitelj Dimnik na 1. mestni ljudski šoli, tovarnar barv Adolf Hauptmann. V Vodmatu jc izobesil zastavo primarij Šlajmer v znak veselja, da je še 3000 bolnih v Ljubljani in v priznanje Hribarju, ki mu je po bolnike telefoniral, da naj pridejo volit. To je bila vsa manifestacija z zastavami, tako klaverna, kakor jc bila klaverna zmaga. Ako smo koga izpustili, ki je še imel zastavo, naj se nam naznani, ker za ljubljansko politično in gospodarsko zgodovino je neobhodno potrebno, da se ohranijo imena mož tolikega političnega razuma. Hribar, ki je na stališču svobodne šole, razporoke iu ločitve cerkve od države, zaključuje komedijo s tem, da sc sedaj vozi okolu poslancev, ki so bili izvoljeni na nasproten program; v četrtek se bo udeležil procesije v Trnovem, v njegovem programu pa stoji, da se po francoskem vzorcu procesije prepovedo. Kakor se vidi, je značajnost narodno-napredne stranke dosegla vrhunec. Tavčar pri tem v »Narodovem« uredništvu dela svoje dovtipe iu trdi, da je on pri vsej komediji še najbolj imel prav takrat, ko je rekel: »Od Hribarja ni nič dobrega pričakovati, samo voliti ga moramo«. + Ena komedija je drugi podobna. V Cerkljah ic v četrtek dal izobesiti učitelj Josip Lapajne na hiši Jankota Vavken, v kateri fina brezplačno stanovanje, zastavo, v znamenje, da je v Ljubljani Hribar zmagal. Večje bedarije menda še ni napravil kak učitelj, ki ne more izobesiti zastave v svoji hiši. Josip Lapajne naj pomisli, kako klaverna zmaga je Hribarjeva, katera njemu ne bo prav nič pomagala! S. L. S. se je prvič udeležila volitev v Ljubljani in spravila je prvaka liberalcev v ožjo volitev. In zmaga ni tako sijajna, ker nima niti tisoč glasov večine, med tem, ko so naši kandidatje brez ožje volitve dobili vsak več kot dva tisoč večine. In vendar ni nihče izobešal zastav. Otroci naj imajo svoje veselje, ako kaj pomaga njihovim žepom! Hribarjeva kuharica ali kako bi ji rekli, »dekle« ji ne moremo reči, ker ima sinka že v Ljubljani glede zakona bojkotirali, posebno, če imajo denar. Zato mislim, da bo (slavni zbor predlog g. Fajfe odklonil. (Predlog enoglasno propal.) D r. Beseda: Jo že imam, jo že imam! Zbor: Jo že ima, jo že ima! S o c i a I d e m o k r ata: Koga ima ? Dr. Beseda: Misel, misel imam, krasno misel; misel, ki se da izvesti, izvesti kakor nikjer ne tako lepo, kot ravno v Ljubljani. Zl i c o v r h: In ta bi bila? Dr. Beseda: Čujte! Vložimo, to se pravi, razžaljenkc naj vlože civilno tožbo za odškodnino glede škode, kar so je trpele na ugledu . . . Dr. O in e j e n e c: Pri nas vendar nič ... Dr. Beseda: Pri nas seveda ne. A pri klerikalcih. Dr. Omejen cc: Klerikalci bodo pa tajili Dr. Beseda: Naj taje; mi borno trdili, sodniki pa odločili. S o d n i k Z 1 a to u s 111 i k: Stvar je treba od vseh stranij premisliti, predno se začno take pravde. Prevdariti .ie treba juristično stran vprašanja, dokazilih materijal, situacijo . . . Dr. Beseda: Sem že prcvdaril, posebno situvacijo. V Ljubljani jc pravda gotovo dobljena. Dr. O me jen ee; Kaj pa višje instance . . . Dr. Beseda: Res, tam so sitnosti, na to niti mislil nisem! Zalibog, da ni vseh instanc v Ljubljani. Nekatere sodijo čisto ne-preračunljivo. Dr. Omeienec: Kakor se mi zdi, je ' zadnji predlog tudi v vodo padel . . . in poslati »uradu za pospeševanje obrtov v c. kr. trgovinskem ministrstvu na Dunaju IX.-2, Severingasse 9.« Na otvoritev tega vzornega novega obrata se opozarjajo interesenti s pripomnjo, da se dobijo podrobnejša pojasnila o tem vzornem obratu in sprejemnih pogojih pri uradu za pospeševanje obrtov v c. kr. trgovinskem ministrstvu in pa pri pred-stojništvu tukajšnje zadruge kovinskih obrtnikov. lz slovanskega sveta. sl Slovansko izseljeniško društvo v Ameriki. Naraščajoče naseljevanje Slovanov v Združ. državah Sever. Amerike je privedlo njujorške Slovane do prepričanja, da je treba kaj storiti za brate, kajti dosedaj so bili izročeni na milost in nemilost goljufivim agentom, često žal tudi lastnini rojakom, ki so jih neusmiljeno izsesavali. Zato so se združili Rusi, Slovaki, Cehi, Rusini, Slovenci, Hrvatje, Bolgari in Srbi ter osnovali delniško družbo pod gorenjim naslovom. Cilj društva je izseljencem posredovati za delo in jih v slučaju, da ne morejo dobiti dela, podpirati. V angleš. jeziku slove društvo »Slavonik Immigrant So-ciety«; v najkrajšem času zgrade »Slov. izse-Ijeniški dom.« Največ zaslug za osnovanje društva ima Slovak Ambrože, ki ima v takih stvareh precej izkušnje, kajti njegovo delo je tu slovaški »Amerikansky Sloveusky Spolek«, ki šteje že nad 26.000 članov. Novo društvo vodi sedaj ravnateljstvo 25 članov. Mi pozdravljamo to društvo, ker upamo, da bode kar najuspešnejše delovalo v korist naših rojakov in mu želimo najlepšega uspeha. Naši »Rafaelovi družbi« pa priporočamo, naj premišljuje o tem, bi li ne kazalo stopiti z novim društvom v stik, da tako lažje izpolnjuje svojo karitativno in narodno nalogo. sl Organizacija hrvaških delavcev v Bosni dobro napreduje, poleg organizacij v Sarajevu in Mostaru, sta se ustanovili še dve novi v Zenici in Jajcu. Vseh bosenskih organiziranih delavcev je sedaj približno 500, med njimi precej mohamedancev. sl Hrvaška šola v Ameriki. Edina šola ki jo imajo Hrvatje v Ameriki, .ie v St. Louisu v državi Missouri. Na njej poučuje gdč. Draga Erbežnikova 32 dečkov in 10 deklic. Stroške za šolo pokriva tamošnja uprava hrvaške cerkve, katere.i načeljuje glagoliaš-žitpnik Šu-ster. — Naj bi jih posnemali tudi naši bratje. sl Razstava češkeh časnikov. Zanimivo razstavo je priredilo ravnateljstvo dekliškega zavoda grofa Pottinga v Olomucu in sicer razstavo vseh čeških časnikov, ki izhajajo na Češkem, Moravskeni, Šlezijskeni, Slovaškem, na Dunaju, v Rusiji, Nemškem in v Ameriki. To je prva in kolikor mogoče popoina razstava te vrste. Časniki so razvrščeni tako, da pod vsakim listom na zidu pritrjenem jc nekoliko iztisov istega lista izloženih v čitanje in pregled. Pri vsakem časniku so tudi podobe urednikov. Razstava bode trajala do 3. junija. sl Slovaki se izseljujejo tudi že v Bolgarijo. O slovaški naselbini v Mitropolu na Bolgarskem je »Slovenec« že poročal. Sedaj bel-gradski »Dnevni list« poroča, da jc te dni šla čez Belgrad velika truma ogrskih Slovakov v Bolgarijo, kjer so kupili precej posestva. Ruski car je podaril moštvu črnomor-skega brodovja v Sebastopolu kinematograf,'' kažoč slike iz življenja na dvoru in gramofon, ki prednaša ruske narodne napeve. sl Nemški značaj Dunaja je pokazalo porotno sodišče na Dunaju, ki je nedavno sodilo uradnika železniškega ministrstva A. Kampa radi hudodelstva umora. Izmed 13 izžrebanih porotnikov ie bilo šest Cehov in sicer gg.: Bublik, Jarolim, Vančura, Budin, Belak in Janiček. Potem pa Nemci zmirom trde, da je Dunaj popolnoma nemški. sl Dobro podjetje sc prireja sedaj na Češkem, namreč gospodarski izleti poleti in ob počitnicah. Letos bodo češka dekleta in češke gospodinje napravile izlet na Dansko. Namen izleta ni čisto gospodarski, ampak tudi kulturni in zabavni. Vodstvo izleta je prevzela ena danska učiteljica. sl Preganjanje Slovakov. Ko se jc pri nas bil najhujši volivni boj, .ic pogumni branitelj slovaškega ljudstva, poslanec in župnik Fer-diš Ju riga, nastopil v vacovski ječi svojo kazen. Bil jc 16. listopada pred požunskim porotnim sodiščem obsojen na dve leti zapora in v globo 1200 K zavoljo dveh člankov, objavljenih v »Ludovych Novinach«. Juriga jc rekel po svojem obsojenju v ogrski zbornici, da ga niti te dve leti zapora ne bodeta ostra« šili od daljšega boja za pravice njegovega ljudstva iu je izrazil nado, da za vsak narod mora priti veliki petek, preden pride dan vstajenja. sl Srbski igralci v New Yorku. Iz Bel- grada je dospelo v Ne\v York deset igralcev belgrajskega narodnega gledališča, ki po slo vanskih naselbinah Severne Amerike prirede predstave. Prva predstava sc je vršila 12. maja v češkej dvorani. Igrali so poljsko dramo •Za srečo« in komedijo »Ženske solze«, ki jo ie spisal Ncdcljkovič. V slovanskih krogih newyorških ic bilo za predstave veliko zanimanje. sl V Belgradu je umrl Ljubomir Kaljevič, državni svetnik in izmed najzasluženejših mož Srbite. V šestdesetih letih preteklega stoletja je osnoval list »Srbija«, čigar uredništvo jc bilo shajališče mladih naprednjakov. V politiki ie bil nesebičen in ie žrtvoval vse svoje imetje ter bil nekaj časa prognan iz države. Bil je tudi minister v prehodnem Avakumovičevem kabinetu. sl Iz življenja grofa Tolstega. Navzlic veliki starosti je slavni pisatelj šc vedno čil iu krepak in vztrajno dela. Ob osmi uri žc sedi pri svoji pisalni mizi, kier ob deseti uri snrci me pošto. Tolstoj dobiva nebroj pisem iz vseh strani sveta, zlasti iz Amerike in od ruskih kmetov. Na važnejša pisma odgovarja sam, na druga pa njegova družina, on samo pove, kaj naj sc piše. Posebno živahno si dopisuje s kmečkimi popi in učitelji. Sedaj sestavlja Tolstoj z veliko vnemo čitanko za mladino. Literarni krogi se jako zanimajo za to najnovejše delo grofovo in ugibajo, bode li knjiga bolj zanimiva ali koristna. Uživa vedno izključno Ic rastlinsko hrano. Vsako popoldne jezdi na izprehod, da si okrepi telo, nato pa se pogovarja s kmeti. Ob enajstih zvečer leže k počitku, a še v postelji često čita pri svitu luči razne knjige. Potuje Tolstoj jako nerad, le kadar .ic treba pomagati kakemu mu-žiku, tedaj se rade volje odpravi na pot h Gubernatorju. sl Časnikarstvo v Bolgariji. Na Bolgarskem izhaja okoli sto časopisov, tako da pride na 45.000 prebivalcev eden list. V tem oziru Bolgari prekašajo Ruse, kjer pride šele na 276.000 prebivalcev en list. sl Štiridesetletnica ruskega pisatelja in časnikarja A. S. Suvorina. Dne 13. maja so v Peterburgu obhajali štirideselletnico, odkar deluje A. S. Suvorin, glavni urednik največjega ruskega lista »Novoje Vremja«, kot pisatelj in gledališki kritik. Ob tei priliki je bila posebna predstava v »Malem gledališču«, katerei je sledil banket. Suvorin je priznan dramatik, čegar dela so dosegla lepe uspehe; meseca aprila so predstavljali štirinajstkrat njegovo igro »Vprašanje«. Pravzaprav pa jc začel Suvorin delovati na leposlovnem polju že pred 49 leti. Kot dopisnik in časnikar se ie zlasti proslavil v rusko-turški vojski, ter si tako položil temelj svoji slavi in premoženju, kajti Suvorin ic danes milijonar, dasi je bil rojen kot sin siromašnih starišev. On izdaja »Ceno knjižnico« po zgledu Reclama v Lipskem, da se morejo dobiti n. pr. vsa dela Puškinova za 3 do 4 gld., ki sicer stanejo 20 do 30 gld. Suvorin izdaja dnevnik »Novoje Vremja« in mesečnik »Istorični Viestnik«. Naročnina in oglasi v »Novoje Vremja« nesejo na leto tri milijone rubijev. Ena stran oglasov stane sto rubljev, tako da daje svoji hčeri mesto dote, dohodke ene strani oglasov. Njegova tiskarna .ie najboljše in najmodernejše urejena. Stavci so iako dobro plačani, da ne stavkajo, in vsi za starost in onemoglst zavarovani, imajo svojo posebno lekarno, šolo, bolnišnico in posebne zdravnike. Poleg tega ie Suvorin lastnik velikih knjigotržnic v Petrogradu, Moskvi, Har-kovu, Odesi, Saratovi in v Rostovu ob Donu. Za »Novoje Vremja« plačuje posebne dopisnike v Parizu, Londonu, Berolinu in Dunaju. Vse te krasne uspehe je dosege' Suvorin s svojimi talenti in železno vztrajnostjo. sl Novo društvo srbskih umetnikov v Belgradu. Mladi srbski umetniki, doslei razcepljeni, so prišli do prepričanja, da jc zanje i v gmotnem, kakor tudi v izobraževalnem oziru koristnejše, ako ustanove društvo, ki bi obsegalo vse srbske umetnike. Na ta način bi pomagali samim sebi in si olajšali na-daljno umetniško izobrazbo. Obrnili so sc do svojih starejših tovarišev, proseč iih moralne podpore in naj pristopijo k mladej organizaciji, kar so ti rade volje storili. Na prvem sestanku je bil izvoljen predsednikom akade-mični slikar Stevo Todorovič, tajnikom aka-demičm slikar A. Milovaič, blagajnikom akademični slikar Dragoljub Pavlovič, odbornikom pa Gjoka Milovanič, Peter Ubakovič in Dragomir Glišič. Poleg teh šteje društvo še 15 članov, 4 v Monakovem, 8 v Belgradu, i v Novem Sadu, 1 v Bosni, 1 v Drczdi. Cilj društva jc po S 2. društvenih pravil: a) Gojenje srbske umetnosti, b) vzajemna moralna in gmotna pomoč, c) razstavljanje umetnin po dogovoru (brez razsodišča), d) reprodukcija umetniških del, ki jih izbere društvo. sl »Novejši srbski pisatelji«. Pod tem naslovom je izšla knjiga, v kateri bodo zastopani sledeči pisatelji: Stankovič, Domanovič, Čorovič, Budisavljevič, Čipiko, Kočič in Uskokovič. Knjiga bo imela predgovor informativnega značaja ter bo okrašena s slikami pisateljev. Od vsakega bosta priobčena dva ali trije najboljši in za pisatelja najznačilnejši spisi. sl Požrtvovalnost Čehov. Zadnje leto so znašali dohodki češke »Šolske Matice« 964.519 kron. Stalnih dohodkov jc bilo le 113.166 kron, vsa ostala vsota jc bila plačana 1)0 prostovoljnih zbirkah. Telefonska ln brzojavna poročila, KLAVERN SHOD »NARODNE STRANKE. C e 1 j e . 27. maja. Včerajšnjega strankarskega zbora »Narodne stranke«, za katerega je »Narodni List« silno bobnal, se je udeležilo okolu 100 oseb. ki so slavo pele Robleku in Ježovniku. Kukovec je zabavljal »Kmečki zvezi«. Sliod je trajal eno in pol ure. OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NA DUNAJU. — CESARJEV JUBILEJ. Dunaj, 27. maja. Ogrski ministrski predsednik VVeckerle je došel na Dunaj ter bo jutri sprejet od cesarja v avdijenci. — V proslavo jubileja cesarjevega kronanja namerava ogrska vlada izdati spominski zlat in srebrn denar, ustanoviti delavsko bolnico, razširiti trgovsko akademijo, ustanoviti Eliza-betno ljudsko akademijo. SKUPNI ČEŠKI KLUB. Praga, 27. maja. V petek imajo mlado-češki in staročeški poslanci iz Češke in Moravske tu pogovor v zadevi ustanovitve skupnega češkega državnozborskega kluba. NERESNIČNA VEST. D u u a j. 27. maja. Vest, da bi bil plemič Otokar VVildsteln ustreljen v Ameriki, de-inentirajo. HRVAŠKO-MAŽARSKI SPOR. Zagreb, 27. maja. Koalicija je ogrske prepozicije odločno odklonila ter je prekinila s hrvaškim ministrom Josipovičem vse zveze. Nadeja se, da isto store njegovi volivci. GENERALNI ŠTRAJK NA OGRSKEM. Budimpešta, 27. maja. 26. t. in. so sklicali socialni demokratje v Budimpešti iu vseh večjih pokrajinskih mestih shode, na katerih so obravnavali o temi »Avstrijsko volivno pravo in ogrski parlament«. Ob žetvi nameravajo vprizoriti generalni štrajk, da na ta način prisilijo vlado, da reši vprašanje o občnej volivni pravici. Avstrijski socialni demokratje so jim obljubili pomoč v tein boju. VELIK POŽAR. I) o h o b i c, 27. maja. Tu je včeraj divjal velik požar, ki je posebno škodo naredil pri napravah za pridobivanje petroleja. CERKVENA POLITIKA V ITALIJI. Rim, 25. maja. Liberalci, ki hočejo vlado prisiliti k verskemu boju, so po Vischiju interpelirali v senatu pri proračunu justičnega ministra glede cerkvene politike. Vischi pravi, da ni pristaš politike preganjanja, katera koristi le preganjanim, a tudi politika tolerance se mu ne zdi prava. Minister Orlando odgovori da vlada ni kompetentna v verskih vprašanjih. Kabinet sledi tradicionalni politiki. O cerkveni politiki v Italiji se more reči kar o zunanji politiki angleški, da je izven strank. Temeljni načeli laške cerkvene politike sta: Skrben ozir na svobodo vesti in stroga svoboda za vse. Od druge strani vlada varuje posvetni značaj države. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene matere, sestre, tete, gospe ish Ogrič r. Maj izrekamo vsem prijateljem in znancem svojo najiskrenejo in najprisrč-nejo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo daro-vateljem krasnih vencev in vsem, ki so blago pokojnico v tako mnogo-brojnem številu spremili k zadnjemu počitku. Vsem skupaj in vsakemu posebej ,Bog povrni!" LJUBLJANA, 25. maja 1907. Rodbina Ogrič. Peije za postelje io puh priporoča po najnižjih cenab 900 24 F. H I T I Pred škofijo tt. 20. HT Zunanja naro&lla >a točno Izvriujej«. perje in puh oprano in očiščeno V, kilograma od 35 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. 543 10 949 bo se dobž le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. Svarimo • tem najnujnejJc svoje odjemalce pred Krilnimi »troji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi avojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih livalnih strojev, za katere ne moremo niti pravi.ti kakega poroitva, niti dopoalati nn.umnib de!ov, t Borzna poročila. ,Kreditna banka'v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 27. maja 1907 Utikral papirji. ;*/, majeva renta...... 7. srebrna renta..... '7. avstrijska kronska renta . .'/, i lata renta . . . 7, ogrska kronska , ... 7. , slata , . . . 37. posojilo deiele Kranjske . I V/, posojila mesU Spljet . . i V/. , , Zader . . t1/,'/, bosn.-herc. šel. pos. 1902 . 17. Češka dei. banka k. o. . . '<*/. * , , i. o. . . i V/. br«ritr.ai« 82, XIX. DSbllngtr Hauplalr. 53, XIX. H..plakata. 83. Menjalnična delniška družba 45 150-57 M E R C U R" Dunaj, L, Wollzeile 10, Ako. kapital X 16,000.000. Beaer aaklad K 7,000.000 99 Najkulantnejši nakup in prodaja vseh vrst rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, srečk, devii, valut in denarja. m~ Zamenjava in eskomptiranje Uirebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. \ šoli, jc posnemala učitelja Josip Lapajneta in Mieika je tudi zlezla pod streho in v čast svojemu »gospodu« za zmago, razobesila zastavo. I io pa zato nova »bluza«! Primerna čast vsem trem! Cerkljani sc smejejo! i Slovensko-nemško zvezo taii »Gorenjec«, češ, da jc ni bilo nikoli m da sc jc o njej le dr. Egerju sanjalo. To sc sanja dr. Ku-šarju, kajti Ncmci imajo vendar Hribarjev podpis v rokah. Lc ne tajiti, kar je res! Morda se dr. Kušar šc spominja tiste seje, v kateri so liberalci Hribarja pregovarjali, naj prelomi Nemcem dano besedo! Stvar vendar ni več nobena skrivnost! + Drag poslanec. V krogih slovenskih liberalcev na Goriškem sc govori, da jc liberalna stranka potrošila za agitacijo pri sedanjih volitvah celili 30.000 kron. Za to naravnost ogromno vsoto pa so dobili Ic Štrekelja. Ali jc Štrekelj res vreden 30.000 kron? Gotovo sami liberalci niso o tem prepričani; vemo namreč, da liberalni prvaki izražajo skrb, kako bo »delal« na Dunaju Štrekelj, ki nič nc zna. Mnogo več jc šc veljala v Ljubljani liberalno' stranko Hribarjeva zmaga. Ubogi »sigurni okraji!« Nočni kalivci miru in — petelin. Hribarjeve zmage pijani so se vrnili v četrtek s polnočnim vlakom iz Ljubljane v Kranj naši liberalci, znani agent, prosluli tiskar, kričavi odvetnik, klasični filolog, nikdar trezni naravoslovec, ljubeznivi matematik i. tir. i. dr. Vse je spalo v najslajšem spanju; bleda luna je mirno sijala na naše trudno mesto; volivno borbo smo bili že davno pozabili — kar nastane nekako o polnoči pred župno cerkvijo velikanski vrišč in vpitje: Živio Hribar — pereant farji! Farji vun iz mesta I Zadonela je iz čistili grl slovanska marzeljeza: „ 1 tej Slovani — grom in peklo naj pogrezne i. t. d." ! Diuž-bica se je pomnožila in kmalu je bilo aranžirano pravo „narodno siavije". No, naše mesto je potrpežljivo; nihče ni nič ugovarjal, ne županstvo, ne policija ... Ln uspeli pa je le imelo kričanje: Ko se je oglasil prvi divji petelin, so petelini v okolici mislili, da je že dan in začeli so se oglašati tudi oni: „Živio Hribar" najprej na Gašteju, potem na Št. Joštu in vedno dalje, slišali smo jih celo, kako so se oglasili v Cerkljah . . . + Neumestna baharija. »Zmagali smo v Ljubljani!« se baha — »Gorenjec«. Doma poglej, otroče! + Osebna vest. Iz Opatije v Ljubljano je premeščen c. kr. poštni kontrolor Jožef Kurent. + Odlični gostje na Kranjskem. Osma sckcija VIII. mednarodnega poljedelskega kongresa na Dunaju priredi razne ekskurzije med drugimi tudi na .ing države. Dne 29. t. m. se bodo odlični gostje, med katerimi so Italijani, Španci, Švedi, Francozi, Slovani, Nemci itd. mudili v Ljubljani, kjer si ogledajo tudi drž. gozdne nasade in potresno opazovalnico. Opoludne odpotujejo v Postojno in v postojnsko jamo, nakar si ogledajo nasade »Osojnice« pri Št. Petru. »Edinost« proti »Novemu Listu«. Za dan JI. t. m. jc določena v Trstu porotna razprava prot gg. Franu Poliču in Antonu Svari na zatožbo glavnega urednika »Edinosti« g/ Maksa Cotiča. Ta tožba se vleče že dve leti, ker jc tožitelj žc dvakrat prosil delegacijo druge porotne klopi. Za cesarske vojaške vaje na Koroškem bo glavno bivališče cesarjevo v Celovcu, višje vodstvo cesarskih vaj bo pa v Št. Vidu na Koroškem. To bo prvič, da sta cesarjevo glavno bivališče in višje vodstvo vojaških vaj ločena. Slovensko katoliško dijaštvo — slov. katoliškim rodoljubom! Knjižnice naših aka-demičnih društev »Danice«, »Zarje« in »Slov. dij. Zveze« so zelo nepopolne. Dejstvo pa jc, da imajo naši prijatelji veliko število knjig, ki so jih žc prebrali, preštudirali in žc odrabili. Take knjige bi lahko došle na mesto, kjer bi zelo koristile. »Slov. dij. zveza« ima tudi namen ustanavljati knjižnice, a ii manjka knjig. Zato prosimo vse naše prijatelje, da nam po- Socijaldcmokrata: Ho! Ho! Ho! Ho! Ho! Dr. O me jen ec: Zato mislim, da po-čnimo od pričetka, in da preiskujmo, v čem, v koliko in na kak način se ic žalilo! Žlico vrh: To so vendar žc znane stvari. (Tiho): Ta tepec nam še vse spridi! Dr. Omejcncc: Ne povsem! Vedel bi rad za fakta! Poteni-bi tudi rad čul razžaljivo kritiko. Dr. O g o r č c n i a k: Fakta! Fakta! Naše ženstvo se ic udeležilo v impozantnem številu sprevoda v čast in proslavo naše zmage. Potem jc pa prišel »Slovenec«, in je pisal: I) da so bile to šolaricc; 2) da so prirejale ovacije in korakale v družbi pijanih agitatorjev naše stranke. Dr. lin t c c: Tudi meni se je približno tako poročalo. Neki Nemec mi je rekel: »die Scene \var ordiniir« neki general pa: »der Anblik war \\ ider\v;irtig.« Žlico vrh: Proti takim nepoklicanim kritikam odločno protestiram. Siccr pa vse to ni res. Ven ž niini! To je klerikalec. (Vržejo ga ven.) Dr. Omejcncc: Kai ni res? Ali to, da niso pele in kričale na cesti? Dr. Ogorčenjak i u zbor: To že ni res! Dr. O m c i c n e c: In niso korakale po cesti? Zbo r: Laž! Nikoli! magajo pri tem narodno-izobraževalnem delu in blagovolijo pošiljati knjige na naslov: Ivan Cesnik, stud. iur., Vrhovčevc ul. II, Ljubljana. »Slov. dij. zveza« jih bo potem po potrebi razdeljevala med akad. društvi in sestavljala za knjižnice. Prosimo, da se naša prošnja nc prezre. Tako sc bo šc bolj utrdila močna vez, ki spaja katoliške kroge na Slovenskem in slov. katol. dijaštvo. Za odbor »Slov. dij. zveze«: iur. Ivo Cesnik, t. č. podpredsednik, iur. Jos. Mozetič, m. p., t. č. tajnik. — Nevihta na Dolenjskem. V soboto večer je razsajala po več krajih na Dolenjskem precej močna nevihta. Morda je ponekodi bila tudi toča Kmalo po nevihti so se pokazali jako značilni znaki oddaljenih elementarnih izbruhov, viharjev in potresov. — Umrl je v soboto večer ob pol 12. uri v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji upokojeni župnik Josip Zamide, rojen v Kočevju I. 1852. Pogreb bede jutri, 28. maja ob 3. uri pop na šmihelskem pokopališču. N. v m. p.! Slov. katol. akad. društvo „Da-nica" ima v sredo, dne 29. maja t. leta svoj I. izredni občni zbor v 26. tečaju s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika II. rednega občnega zbora ; 2. Čitanje zapisnika bratskega društva „Zarje" ; 3. Izpopolnitev odbora; 4. Predlogi in slučajnosti. Lokal: TrOtter, „zum Magistrat", I. Lichtenlelsgasse. Začetek ob pol 8. zvečer. Kadilnikova koča. Kadilnikova koča na Golici je že otvorjena od dne 12. majnika. „Slov. plan. društvo" je to kočo letos preskrbelo z izbornim provijantom. Nastavilo je za oskrbnika m oskrbnico zelo pripravno zakonsko dvojico, ki kaže, da ima vse potrebne zmožnosti za ta posel. Pripomnimo, da je Golica sedaj ua južni strani popolnoma brez snega iu da sc flora že krasno razvija. Jedi in pijače ui treba na Golico nositi, ker je v Kadilnikovi koči „Slov. plan. društvo vsega v izobilju založilo. — Umrl je v Pragi znani jezikoslovec češki dvorni svetnik in vseučiliški profesor dr. Jan Gebauer, star 00 let. — Pomladna gospodarska razstava češka je bila včeraj otvorjena v Pragi. Razstava je jako bogata in kaže veliki napredek češkega poljedelstva. Posebno jc imeniten oddelek za poljedelske stroje, brez katerih si ni mogoče misliti modernega kmetovanja. Novost je ribarska razstava. Ribarstvo je najboljši dohodek za racionalnega veleposestnika in je na Češkem visoko razvito. — Jako prijeten večer nam ic bila priredila nedavno v Železnikih tukajšnja Marijina družba po inicijativi svojega uzornega voditelja,' č. g. kapiana Riharda Smoleja. Priredila je namreč gledališki predstavi »Sv. Cita«, slika iz njenega življenja, in »Kukavica — modra ptica ali boj za doto«. V iničnem uvodnem govoru so č. g. kaplan najprej pojasnili pričetek, namen in razvoj gledaliških iger. Kar nam ie bilo ob tei priliki novo in sc nam videlo tudi nekako potrebno in koristno, je bilo pred vsako igro to, da je nastopila ena izmed igralk, ter pojasnila vsebino igre, da so gledalci umeli njeno misel in obseg. Igralkam pa gre vsa čast, da so svoje naloge rešile izborno. Kar čuditi se je bilo njihovi spretnosti, pogumu in neustrašenosti. Priučile so sc bile poleg tega svojih vlog tako točno na pamet, da ie bila pomoč šepetavčeva, — ki mnogokrat cclo moti šc gledavca, do malega nepotrebna. Z eno besedo: obe igri izvršili sta se popolnoma dobro in na splošno zadovoljnost, želeti je lc, naj nam slavna Marijina družba priredi večkrat kako zabavo. (Tega bi bilo morda marsikje želeti tudi žc zaradi tega, da bi »Bogoljub« ne bil prisiljen prinašati n. pr. člankov: »Šc enkrat ples v Marijini družbi, ali Marijine hčere na plesu.«) Dolžnost nas pa veže tudi, hvalno omenjati tukajšnje gospice-učitcljice Marije Simončič, ki se je veliko trudila, da so sc igralke tako dobro izvcž-bale za svoje nc ravno lahke naloge, Usojamo si mimogrede tukaj tudi pripomniti, da kjer ča- D r. Omejcncc: In ne sc družile z opojenimi ljudmi? Zbor: Šc manj! Nesramna laž! Dr. Omejcncc: Pa so imele saj svoj sprevod, kakor mu sme konečno prisostvovati vsak dostojen človek. Z bo r. Tudi tega nc! Zopet laž! Nobene ni bilo v sprevodu. D r. T a v čar: Če bi bila katera šolarica v sprevodu, jaz bi jo takoj denunciral in discipliniral. ■ Le prašajte Schueigcrja ! Zbor: Res je tako! Zivja Tavčar! D r. O ni c j e n c c: Torej sploh nobenega sprevoda ni bilo. Zbor: Nobenega! D r. O m c j e n e c: Torej sc tudi ni nobeno naše dekle udeležilo kake demonstracije . . . Zbor: Nobeno! To so same »Slovcn-čevc« laži in infamije. S o c i a I d c m o k r a t a: Čc torej nobene udeleženke izmed vaših ni bilo, čemu pa sc potem zgražate? Zbor: Našega potrpljenja je konec! Ven ž njima! Žlico vrh: Barabe, lumpi, tat je, rav-barji itd. (vide letnike zadnjega desetletja »SI. Naroda«). (Socialni demokrata zletita pod milo nebo.) Hu! Hu! Hu! Hu! Šiincn Hrust, toreador. borilec z biki, atlet itd., ki štema 158 kil. stite gospice-učitcljice po deželi zamorejo pospeševati ali sodelovati pri takih zadevah, naj to storijo z veseljem, ker kaj takega zelo po-spešuje njihov ugled pri prebivalstvu. Nož v Borovnici. Pod tem naslovom je »Narod« 17. t. m. objavil dopis, ki se ne vjema z resnico. Res je, da borovniško izobraževalno društvo jako dobro napreduje, ker šteje žc nad 90 članov, ki imajo na razpolago precej časopisov in nad 300 lepih knjig. In to v treh mesecih obstanka. Ni pa: res, da jc izobraževalno društvo dne 12. t. m. priredilo veselico, ampak tamburaški zbor. »Narodov« zavijač naj prečita vabilo v Kle-menčevi gostilni. Tudi ni res, da jc neki .luvan med predstavo zaklical: »»Po tej igri bodem pa zaigral eno«. Res pa je, da je dotični delavec Juvan med predstavo bil v Ljubljani in sc dve uri pozneje s sekundarnim vlakom vrnil v Borovnico. Prišel je pač pozneje iskat ženo h Klernencu, kjer je godrnjal nad ženo, itd. Vse to se pa ni vršilo na veselici, kakor trdi »Narodov« obrekljivec. Sram ga bodi! — Blagoslovljenje zastave Marijine družbe in zastave izobraževalnega društva v Dolu pri Ljubljani. Včerajšnji dan je bil vele-pomemben za občino Dol. Blagoslovili smo dve zastavi. Zastavi sta si po obliki in barvi enaki. Obe ste beli in vsaka ima vrh droga križ. Zastavi sta umetniško delo gdč. Suha-dolc Frančiške iz Ljubljane in tudi cene so jako ugodne. Oljnate slike pa je pohvalno izvršil g. akademični slikar Jebačin. Zastavi jc blagoslovil g. stolni kanonik dr. Čekal. Popoldne sc je vršila v društvenih prostorih veselica. Prostori so bili natlačeno polni ljudstva. Pevci so nastopili dvakrat in za svoje izvrstno petje želi obilno pohvalo. Predstavljala se je igra »Lurška pastirica«. Odkrito priznavamo, da je malo odrov na deželi, kjer bi dekleta tako dobro predstavljale, kot v Dolu. Posameznih ne hvalimo, ker so vse zaslužile pohvalo, posebno še so nam ugajali otroci. Po predstavi jc Iv. N. Gostinčar pozdravil društvenike v ime krščansko-socialne zveze v Ljubljani in želel društvu veliko uspehov na polju ljudske izobrazbe. S tem se je končala velika slavnost. ki bo vsem društve-nikom in Dolanom sploh v trajnem spominu. Novomeški napredni divjaki. Ako so dijaki, katerih omenja sobotni »Narod« med brzojavnimi čestitkami, identični z dijaki, ki so v soboto zvečer po Gor. Kandiji grše kot divjaki rjoveli in v spremstvu dr. Slančcvega pisarja na podli način inzultirali nekega mirno mimoidočega gospoda, potem ne zavidam g. Hribarju takih častilcev., To divje motenje nočnega miru in nesramen napad pride pred sodišče. Ako noče ravnateljstvo državne gimnazije poskrbeti za mir in disciplino med di-jaštvom, pridemo mu mi na pomoč.. — Zaradi ognja v Kandiji oproščen. V soboto se .ic pri c. kr. okrajnem sodišču v Novem mestu vršila zanimiva obravnava glede požara v Kandiji na dan 14. maja. Ker nam je poročilo za to pot žc prekasno došlo, poročamo lc, da ie bil g. Seifert, katerega so nekatere »dobre« osebe sumničile, da je ogenj postal vsled zažiganja njegovih raket, popolnoma oproščen. Državno pravdništvo v Novem mestu pa žc danes opozarjamo, da se je iz znane pisarne v ti zadevi med drugim poročala v »Narod« št. 113 z dnč 16. maja sledeča obdolžitev: »Neki Šukljetov privrženec si je dovolil spuščati v bližini s slamo kritih hiš rakate in užgal dva s senom iu poljskimi pridelki napolnjena kozolca. Kdo bo popravil škodo? Ali Šuklje, ali milijonar Žlindra?« Mi pa vprašamo: »Kdo bo popravil škodo s takimi obdolžitvami na čast in imenu oškodovanemu »nekemu Šukljetovcmu privržencu?« Ali dr. Slančev pisar ali »Slovenski Narod«? Vcdcremo! — Slepar v duhovniški obleki, ki se je izdajal v Celovcu za opata nekega francoskega benediktinskega reda, jo je iz Celovca že neznano kam popihal. V Celovcu je nemščino bolj lomil, to pa le navidezno. Tla so mu bila pa mogoče prevroča, ker ga je vse preveč opazovala, kjer sc je prikazal, posebno še, ker je imel ženski obraz. Mogoče, da se je obrnil zopet na Kranjsko. — Slovenske vesti iz Amerike. Ponesrečil se je v Eksportu Franc Nagoda v premogokopu. Premikajoči se vozovi, naloženi s premogom, so 11111 zlomili nogo. — V Eve-letliu je v rudniku ubilo Ivana Smoleta, starega 17 let. — Umrla je v \Vest Jordanu Marija Štravs v dobi 29 let ter zapušča 3 nedorasle otroke. Rojena jc bila v Ambrusu na Dolenjskem. — V elevelandskem Lakevie\v parku se je ustrelil Štefan Pintar. Štajerske nouice. š Ožje volitve v okraju Brežice-Sevnica - Laški Trg Značilno za propadlega kandidata Roša je, da je bila vsa brežiška nemškutarija od Matheisa, župana do nočnega čuvaja cel teden po nogah, da bi strmoglavili Benkoviča. Roševe plakate je policija nabila po vseh mestnih hišah. Značilno za brežiške pristaše „narodne" stranke je dalje, da so pri agitaciji roko v roki šli z brežiško policijo, zoper katero so preje dr. Benkoviča na pomoč klicali. Starosta brežiškega Sokola dr. Strašek in podstarosta Benjamin Kuiiej, bivši propali deželnozborski kandidat s programom treh besed „kmet kmeta voli!" sta teden pred volitvijo imela tajna posvetovanja z mestnimi policaji. To jc pravi „narodni" škandal! --Radovedni smo, ali si bodo Sokoli tla I i do-pasti, da ta madež ostane ua Sokolu. Izlet Sokola se je dvakrat preložil, da se je moglo agitirati, seveda vse zaman. Dr. Benkovič je zmagonosno pohodil združene sovražnike liberalce, socialdemokrate, ki so kot en mož šli v boj za Roša, njih najhujšega nasprotnika, in nemčurja. Dr. Benkovič je dobil v brežiškem okraju veliko nad dvetretjinsko večino, v laškem okraju (izvzemši Trbovlje) celo šestsedminsko večino, v sevniškem okraju pa ogromno večino. „N. L." naj nikar ne kriči „prvič in zadnjič". Ti bodemo šele videli! — Zmagoslavje se vrši 30. t. m. popoldne v „Narodnem Domu" v Brežicah. š Volitve v okrajni zastop slovenjebistri-ški. Skupina najvišje obdavčenih 'industrijcev in trgovcev je v okrajni zastop volila Stigerja, Versolatija, Grundnerja, Baumanna, Simo, Hartnerja, Stienklauberja In Kandolina. V kmečkih občinah so dobili Nemci 22 glasov. š Rečica ob Savinji. Za praznik sv. Rešnjega Telesa obljubila je sodelovanje 20 mož broječa , polnoštevilna šoštaiijska narodna godba pod vodstvom gospoda kapelnika J. Mazcj. V cerkvi pa se bo proizvajala hayd-nova instrumentalna sv. maša. Za ta praznik je po širni okolici veliko zanimanje. Ljubljanske novice. lj Seja S. K. S. Z. se vrši danes zvečer ob pol 8. uri v pisarni S. K. S. Z. Union. lj Židje za Hribarja. Poroča se nam, da so vsi ljubljanski židje glasovali za Hribarja in sicer žc pri prvi volitvi. Ga žc poznajo! l.i Zanimiva glasovnica je bila oddana pri neki ljubljanski komisiji 23. t. 111. Na glasovnici je bilo zapisano: »Terorismus ant, aut.« Član komisije je predlagal, naj se ta glas prišteje Hribarju . . . Ij Blamirani Johann Šubic. Nemški listi poročajo, da je ravnatelj Šubic v I. volivni komisiji predlagal, naj se razveljavijo vse glasovnice, ki se glase »Johann Kregar«. Nemški listi konstatirajo, da se isti Šubic na uradnih spisih, ki jih dobi vlada v roke, podpisuje Johann Šubic . . . Krcmenit mož! lj Za 1500 gld. pijače in jedil so pogoltnili »zavedni napredni volivci« samo v »Narodnem Domu« od 14. do 23. maja. Znan nam jc mož, ki jc 23. maja zvečer v »Narodnem Domu« — šestkrat večerjal. Slava toliki narodni zavednosti. Zupan Hribar je na svoje volivcc lahko ponosen — dobre želodce imajo. Povrh so zavedni volivci restavraterju mnogo stvari — pokradli, tako bodo za Hribarja ti izrazi ljubezni precej dragi. Ij Mestne smeti so znano v izborili oskrbi Bolčcvega Pcpeta. Za časa volitev po nekaterih hišah smeti niso bile po cel teden pobrane. Tak »red« se more vzdrževati edino v Ljubljani! Ni čuda, da sta Turk in Predovič navdušena za tako mestno gospodarstvo. liKomedija v Šiški. Danes ima občinski odbor v Spodnji Šiški sejo. Na dnevnem redu je poklonitev Iv. Hribarju. Kupiti 11111 nameravajo — srebrn venec. Res ljubka narodnona-predna narodnost, kateri se bo kmalu cel svet smejal. II Napad na ulici pri belem dnevu. Ker smo karakterizirali škandalozni liberalni (!) »zmagoslavni« sprevod po mestu in počastili tiste gospodične v sprevodu, ki so bile tako dostojne, da so v naše upravništvo kazale jezike, pljuvale okolu sebe, po mestu ljudem kazale osle, upile: Pereat škof! itd. ter se po splošni sodbi vedle tako, kakor sc dostojne ženske ne vedejo, je »Narod« pričel s hujskanjem. Vsak, kdor jc čital »Slovenca«, jc lahko črno na belem čital, da smo pisali le o onih gospodičnah, ki so sc tako vedle. Kak vtis jc to obnašanje imelo na vsakega dostojnega človeka, priča visok vojaški dostojanstvenik, ki je dejal, da bi svojo hčer takoj spodil od hiše, ako bi se 11111 tako obnašala. Nam nenaklonjeni ljudje so se zgražali nad takim sprevodom iu izjavljali, da tako škandaloznega sprevoda šc niso videli! »Narod« to podivjanost v ime slovenske kulture brani in namestil da bi prepustil obračun s takim nizkotnim obnašanjem temeljitemu domačemu »pedagoškemu« poduku, liujska svojo mladino, naj bi še bolj podivjala. Šolsko mladino ščuvajo, da bi zanje opravljala posel demonstracij. Večjega bojazljivega lopovstva si ni mogoče misliti! To ie narodno-napredna politika! Mi smo že povdarjali, da bi nam bilo to s strankarskega stališča popolnoma prav, ker lc na tak način bo vsem dostojnim ljudem mogoče sprevideti, kie .ie politično pobalinstvo. V sc boto je preko dobrohotnih oči državnega pravdništva »Slovenski Narod« naravnost litijska! k napadom. Ko jc včeraj opoldne član »Slovenčcvcga« uredništva, Štefe, šel v družbi svoje soproge in neke gospodične od pol 12. maše, skočil je ob vogalu »Katoliške bukvarne« pred Štefcta »študent« Pajk, brat profesorja Milana Pajka, in stanujoč pri prof. Pajku. Štefe ni mislil na kak nizkoten napad, zato je vprašal Pajka, kaj pravzaprav hoče, v hipu jc Pajk zaklical: »Klofuto!« in z roko zamahnil proti Štefetu ter Štefcta_, ki se je nekoliko umaknil, zadel ob vratu. Štefe je bil v silobranu, pograbil ie svojo palico ter oplazil predrznega Pajka s palico po obrazu. Štefe je kvitiral napad s tem, da je pričel po Pajku mahati s palico, nakar je Pajk palico ujel. Štefe ie Pajku palico iztrgal. Pri tem sc jc palica na spodnjem delu zlomila, Štefe pa jc z odloinlje-no palico tako našeškal Pajka, da se mu jc tudi drugi konce palice zlomil. Napadalec Pajk je upil na pomoč: »Policija! Policija!« \ policaja ni bilo, da bi slišal Pajkove prošnje. »Tožite me!« jc vpil Pajk, a Štefe je sani s palico naučil Pajka inanirc, da sc jc izgubil Štefetovo plačilo jc primerno pomnožila tudi soproga Štefetova, ki je predrznega fanta par-krat oplazila s solnčnikom. Pajk je iinel seboj tudi dva tovariša, katerima je upi!, naj gresta na Štefeta, pa sta se bala, da tudi ona dva ne dobita poduka, katerega jima očividno doma še manjka, sieer bi si poiskala drugo družbo. Okolu tega prizora se je nabralo mnogo ljudi, ki so. vsi obsojali tako »Narodovo« izobrazbo, ki iz škandaloznega sprevoda hoče kovati še nove škandale. Za danes samo to rečemo: Liberalnih surovosti se bomo znali ubraniti. Posledice naj si liberalci samim sebi pripišejo. Mi ne bomo tako potrpežljivi kakor državni pravdnik. »Narod« naj ne misli, da bomo njegove surovosti mirno prenašali, 'l isti časi so že davno proč. Primerno bomo kvitirali vse napade na naša poštena ženska društva, bomo obračunali zaradi grdili psovk na krščansko ženstvo, zlasti na delavke, katere ste pso-vali s »Paganetmatildami« itd., kvitirali bomo vse psovke na naše delavstvo in tudi nezaslišane psovke na dr. Šusteršiča vam bo primerno kvitirala ljubljanska okolica. Ce sedaj grozite s tožbami, imamo že taka protiorožja, da bo vas bolelo in da bodo pošteni ljudje na ulici in v časopisju imeli mir! lj Izlet strokovnega društva predilni-ških delavcev v Ljubljani k Dev. Mariji v Polje je krasno uspel. Ob pol 9. uri je imel g. Luka Smolnikar cerkveno opravilo, nakar so se izletniki porazvrstili za zastavo izobraževalnega društva v Vevčah in korakali v društveni dom, kjer se je vršil shod. Shod je otvoril predsednik strokovnega društva papirnih delavcev. Govorili so gg. Jeraj, drž. posl. Gostinčar, Jeriha, neki mladenič, Gostinčar Ivan, Pečnik Marija. Govorili so o pomenu strokovnega združevanja in o strokovni zvezi. Zborovalci so pazno poslušali in se zelo zanimali za podrobno delovanje strokovnih društev. Opoldne se je vršil skupni obed pri županu, kjer so bili izletniki s postrežbo zelo zadovoljni. lj Osebna vest. Na lastno prošnjo je po 40-letnem službovanju umirovljen g. sluga deželne vlade Jernej Križaj. lj Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 28. maja t. I., ob 6. uri zvečer v mest-nej dvorani. Ko bi ves dnevni red ne mogel biti rešen ta dan, nadaljevala sc bode seja v sredo, dne 29. nia.ia, ob 0. uri zvečer. Na dnevnem redu so poročila: o pogodbi, ki se ima skleniti s c. in kr. vojno upravo glede odkupa vojnoerarskega posestva ob Dunajskej cesti in gradnje novega vojaškega preskrbo-vališča; o zadevi javnih uličnih napisov v Ljubljani; o prošnji raznih ljubljanskih uradniških in stanovskih društev za ustanovitev lastne deželne poslovalnice za Kranjsko za zavarovanje privatnih uslužbencev; o Evgena Seha prošnji za vsprejem v občinsko zvezo; o prizivu posestnice Marije Poliackove proti odmeri gostaščine in vodarine; o dopisu c. kr. deželne vlade glede izvolitve zastopnika mestne občine ljubljanske, v komisijo za osuševanje barja; o kupni ponudbi Roberta Ste-novca za odkup mestnega sveta pare. št. 527/2 kat. obč šentpetersko predmestje; o prošnji »Avstrijske družbe za obrambo proti dimu in prahu« na Dunaju za letni prispevek; o prošnji »Dijaškega bolniškega društva« na Dunaju za prispevek; o prošnji »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem« za izreden prispevek v svrho sprejema in pogostitve angleških časnikarjev na Bledu in v Bohinju; o prizivu Antona Deghenghija, trgovca v Ljubljani, proti odloku mestnega magistrata glede uporabe lesene barake za stanovanje čuvaja pri njegovej parni žagi; o prošnji Antona Deghenghija za razdelitev zemljišča pri hiši št. b v Šelenburgovih ulicah; o dobavi telovadnega orodja za cesarja Franca Jožefa 1. mestno višjo dekliško šolo; o prošnii tvrdke Deghenghi, Malusa & Co. za razdelitev parcel št. 103, 166, 167, 168, 169 in 170 v kat. občini Kapucinsko predmestje; o prošnji Josipa Rebola za porazdelitev parcel št. 51/18, 51/55 in 51/17 kat. občine sv. Petra predmestje II. del; o naročbi notranje oprave in aparatov za fizikalično dvorano cesarja Franca Jožefa 1. mestne višje dekliške šole; o ponudbah za dodajo šolske oprave iinenovanej šoli; o prometu v mestnej klavnici in na živinskih sejmovih v letu 1906 ter o na svetu, da se sprejme v službo blagajničarka; svetnika Ivana Zirkelbacha samostojni predlog v zadevi delavskih stanovanj v Ljubljani. Personalnega in pravnega odseka poročilo o podelitvi neke službe pri mestni hranilnici ljubljanski; o neki prošnji za nadaljnje preje manje miloščine po rajnem mestnem uradniku. — Poročil se je v Kamniku mag. pharm. g. Milan Močnik z gospodično Ldo Orož-novo, hčero notarjev. Ij Poročil se je včeraj g. M. Drachsler blagajnik „Kreditne banke" s gospodično Ivo Trtnik iz Trnovega. lj Javno vprašanje uradniškemu konsuin-nemu društvu v Ljubljani. Udie, ki so šc pred lanskim odpovedali svoj delež pri imenovanem društvu, bi radi vedeli, kdaj se jim tistih 80 K izplača. Ze januarja meseca bi bili imeli dobiti nazaj denar, pa ga še nismo prejeli, ko se že maj bliža svojemu koncu. Ali nam teko obresti od njih? Jako dvomimo, sai smo morali že dve leti plačati primanjkljaj, namesto da bi nam bilo društvo izplačalo dividende. Ako se nam v kratkem nc izplača, povedali bomo še kaj drugega, zakaj, na razpolago so nam mnogi društveni podatki. Sapienti sat! lj Spored porotnih obravnav. Dne 3. junija t. I.: L Valentin f-urlnn, žagarski pomočnik v Borovnici zaradi hudodelstva nenravnosti; 2. Štangar Anton, delavec iz Gob- jeka zaradi hudodelstva zažiga. Dne 4. junija t. I.: 1. Marija Florjančič delavca žena v Tržiču zaradi hudodelstva detomora; 2 Filip Kopač hlapec v Novi vasi zaradi hudodelstva uboja. Dne 5. junija t. I.: Matija Miklavc, pekovski mojster v Ljubljani zaradi hudodelstva goljufije. Dne 6. junija t. I.: 1. Janez Mlač-nik iz Železne Kaplje zaradi hudodelstva tatvine ; 2. France Ocepek, ključavničar iz Pod-kraja, France Železnik, ključavničar in tega žena Marija oba v Spodnji Šiški zaradi hudodelstva ponarejc kovanega denarja. Angleški časnikarji pridejo 6. junija na Bled. Tja poleti tem povodom tudi „Glasbena Matica", ki bo pela angleškim časnikarjem prekrasne naše narodne pesmi. Več angleških časnikarjev spremljajo njihove soproge. Ker sta žalila javno nravnost pred neko hišo na Karolinški zemlji sta bila danes are-tovana 55-letni delavec Lovro Šolar iu 26-letna delavka Marija Trojarjeva. Ij Korlgcndi pobegnili. Dne 24. t. m. o zadobili v deželni popravljalnici trije kori gendi veselje po prostosti in jo neznano kam potegnili. Ti nadebudni mladeniči so: lGletni Franc Jerin, pristojen v Medvode, 17letni Martin Hutter iz Ebersteina na Koroškem in 17-letni Nikolaj Moser iz Pernegga na Koroškem. Pobegnili so vsi v prisilniški obleki. ij Štiri klopi so podrli na Gradu danes ponoči neznani ponočnjaki. Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 100 Macedoncev in 40 Hrvatov. lj Izgubljene in najdene reči. Marija Grimšičeva je izgubila črno denarnico, v kateri je imela čez 5 K denarja. — Marija Mar-čonova je izgubila ročno torbico, v kateri je imela čez 40 K denarja. Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika in dve palici. — Zasebnica g. Rozalija Fickova je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja in več odrezki poštnih na kaznic. ČEŠKI POLITIKI O IZIDU VOLITEV. »Narodni I.isty« so objavili 26. t. m. veliko izjav mladočeških politikov o izidu državnozborskih volitev. Načelnik niladočcške-ga izvrševalnega odbora dr. Skarda je izjavil: Mladočeški stranki je bilo znano, da nc doseže prejšnjega števila poslancev. Kljub temu .ie bila pripravljena stranka na žrtve in je delala na združitev vseh čeških narodnih strank. Vodilnih mladočeških krogov izid volitev ni iznenadil. Ožje volitve so dokazale, da ima stranka svojo moč. Stranka se ojači s političnim organizatoričnim delom. Dr. Kramar .ic izjavil: Ce se posreči združiti vse češke ne-socialnodemokraške poslance v skupni klub, bo imelo češko zastopstvo 84 poslancev važno vlogo in nimamo strahu o bodočem političnem položaju. Seveda se izključijo n. pr. gospodarska vprašanja. Ako pristopijo klubu katoliški in napredni Cehi, sc mora izločiti tudi vprašanje o modernem liberalizmu iz kluba. Dr. Kramar sodi, da je povzročila mladočeški poraz politika dunajske vlade. Dr. Herold je naglašal, da manjka pravega gesla narodnim meščanskim strankam. Zginiti morajo v bodoče stanovske kandidature. Pri prihodnjih državnozborskih volitvah bo zmagala politična ideja. Potreben je skupen češki klub, kateremu pač šc zdaj socialni demokrati nc bodo mogli pristopiti. Močni češki klub bo vplival v vseh narodnih vprašanjih tudi močno na socialne demokrate. Prof. Celako\vsky jc naglašal, da si morajo ohraniti Cehi politiko proste roke. VOLITVE S ČLOVEŠKIMI ŽRTVAMI. V gališkem volivnem kraju Fiornko (okraj Stryj) je napadlo ljudstvo volivno komisijo iu orožnike s kamni. Razbili so okna, vpihnili luči in odgovorili na poziv orožnikov, da naj se razidejo, s kamni, s katerimi so ranili tri orožnike. Orožništvo je streljalo. Ubiti so bili 4, ranjenih jc pa bilo 9 kmetov. AMERIČANI IN JAPONCI. V Tokiu so jako nevoljni, ker so v San Franciscu porušili neko japonsko kopalnico in neko restavracijo. Upajo, da prepreči ameriška vlada nadaljne protijaponske izgrede. Vašing-tonska vlada jc žc ukazala strogo preiskavo. STAVKA V JOHANNESBURGU. Razven Robiuzonovih rudnikov stavkajo zdaj delavci po vseh johannesburškili rudni kili. Pri Rooteportu so poizkušali z dinaniitoiii uničiti neki tovorni vlak, a sc je ponesrečil poizkus. DR. EMIL STEINBACH. Umrl ie 26. t. m. predsednik najvišjega so dišča, dr. Emil Steinbach, bivši finančni minister. SHOD ČEŠKE NAPREDNE STRANKE Dne 2. junija se skliče shod češke napredne stranke. Razpravljati nameravajo o na daljnem razvoju stranke in o taktiki. Poročata prof. Masaryk in prof. Drtina. POSVETOVANJE MLADO- IN STARO ČEŠKIH POSLANCEV. Novoizvoljeni mlado- in staročeški drž poslanci s Češkega in Moravskega napovedujejo 31. t. m. skupno posvetovanje v Pragi. Razne stvari. Plavž Je eksplodiral v beneškem arzenalu Ranjenih je 9 delavcev. Padec IOOO m. Zrakoplav Ccntaur Krofa de la Voulsea je počil in padel v treh minutah iz visočine 1600 m, ne da bi bil izmed treh zrakoplovcev kdo poškodovan. Velik požar v Tuli. V Tuli jc uničil požar v kratkem času ponoči 26. t. m. 19 hiš. Zgorelo je tudi več liudi. Velika povodenj v Rudolfsguadu. Ker se ie podrl nasip, sta vdrli Donava in l isa proti Rudolfsguadu. Ponesrečil se je poizkus zamašiti luknjo v nasipu. Voda dere v dolino in je preplavila 20.000 johov polja, travnikov, iu pašnikov. Trikratni umor. V Tenicšvaru jc umoril nekdo ženo initniškega prejemnika Wilda iu njena dva otroka. Ubijalec je oropal 3000 K. 20.000 kron za nemški «Schulverein» .ic zapustil tovarnar Leitlie v Waidhofnu. Da sc nobenemu ne zameri. V goriški okolici jc imel nek volivec pred očmi vse štiri kandidate: Miha Gabrijelčič, Josip Fon, Anton Štrekelj, potovalni učitelj, in Milost časnikar. Da se nobenemu nc zameri, jc zapisal na glasovnico: Miha Fon, potovalni časnikar. Vesti iz Amerike. Vcletok Missouri .ie začel menjavati strugo, preplavil posestva ob reki in odnesel na stotine najlepše in najboljše zemlje. — V bližini Ofallona se jc razletel ko-tcl vozeče lokomotive; tri osebe so bile takoj ubite, tri pa nevarno ranjene, med njimi tudi sprevodnik. Navzlic temu sc ic s poslednjimi močmi vlekel osebnemu vlaku nasproti, da prepreči nesrečo. K<> ie z znamenji ustavil vlak, se je nezavesten zgrudil. — Proti koncu aprila so bili po mnogih državah Severne Amerike velikanski sneženi viharji. — Južno od Baltimore pri Locust Poiut se je v pristanišču podrl jez. ki jc služil nemškemu Llovdu za izkrcavanje. Ubitih je bilo 16 delavcev, 15 pa težko ranjenih. — V Sioux sc ie 21 letna Carrie Mattison zastrupila s strihninom. Šla je v klet. rekši gospodinji, da je zaužila strup. Njena gospodinja ic izprva smatrala to za šalo, toda kmalu jc opazila, da jc začela deklica tiščati pene. Poklicani zdravnik jc uporabil vsa sredstva, da jo reši, toda bilo je žc prepozno. Nekoliko pred smrtjo je izpovedala, da se je zastrupila samo za to, da bi videla, kako ie, če kri ne pride več v prste in sploh, kako se vsled zastnipl.ien.ia umre. - Pri podiranju neke hiše v Clevelandu so našli v dimnik vzidano okostje brez glave. Pred 300 leti je bila hiša indijanski samostan, ki so vanj zapirali neubogljive deklice. Nekateri pa mislijo, da je to okostje prašiča, ki so celega obesili v dimnik, da se posuši. O posebni učenosti Ame-rikancev to mnenje nikakor nc pričuje. — V VVauperi jc padci v vodo štirileten deček. Pri njem sedeči pes .ie skočil za njim, ga zgrabil za obleko in brezzavestuega prinesel na breg. Nato je zvesta žival tekla do bližnje hiše in z lajanjem opozorila neko žensko na nesrečo. V New Yorku so našli na ulici ležati pijano žensko. Ko se je v policijskem zaporu prespala, jc izpovedala, da je setra kneginje Wrede, njen mož pa da je bil grof. Ko je umrl, ie zapustil njej in otrokom tri milijone kron. Na Rivieri sc jc seznanila s pricezinjo Clii-may in njenim soprogom, ciganom Rigom. Ta je naredil nanjo tak globok vtis. da je radi niega potrosila vse svoje premoženje. Podala sc je v Ne\v York kot odgojiteljica, toda vsled obupa se je vdala pijači. — Samuel Ritten-auer sc jc peljal k poroki v Hutington, a na poti jc vlak ponesrečil. Zato jc pisal, da odloži poroko za teden dni. Pismo se jc na poti izgubilo, nevesta Roza Specrs pa sc ic iz obupa zastrupila. Eno uro po pogrebu jc dospel v mesto ženin, da popelje ljubljeno zaročenko k oltarju, a bilo je prepozno, njegova nevesta je ležala žc v grobu. Bridko razočaranje je tako silno vplivalo na njegovega duha, da sc je tudi on usmrtil. Pokopali so ga ob strani njegove neveste. Tolstega slu pisatelj. Tolstega sin, Lev Levovič Tolstoj, ic spisal dramo »Bratia Po-mještiki«, ki sc je nedavno v peterburškeni »Malem gledališču« igrala z velikim uspehom. Dvanajst in pol mil. frankov je pridobila v 24 urah neka firma v Bombayu. Podrobnosti šc niso znane. Največ častnikov šteje vojska urugvajske republike. Sedaj je nastavljenih 32 generalov 173 polkovnikov, 208 podpolkovnikov, 345 majorjev, 496 stotnikov, 1351 poročnikov. Normalno bi to število častnikov zadoščalo za 100.000 mož. V resnici pa republika nc šteje več kot 4124 vojakov z podčastniki vred. Najdražja knjiga na svetu Brazilija je hotela na poseben način izraziti sv. Očetu svojo zahvalo za to. ker je imenoval prvim kardi naloni v Južni Ameriki brazilijanskega nad škofa in mu podarila v ta namen dragoceno knjigo. Platnice so vlite iz braziljanskega zlata ter okrašene z briljanti in dragimi kamni. V sredini platnice je papežev monogram, zložen iz smaragdov. Na prvi strani se nahajata papeževa podoba in njegov grb v miniaturi. Glavo sv. Očeta obdaja 00 prekrasnih deman tov. Priložen je tudi zemljevid, na katerem so zaznamovana posamezna mesta z raznimi dra gimi kamni, Rio de Jatieiro pa z velikim, modrim demantom. Stroški za knjigo so pokriti s prostovoljnimi doneski. P.metačl štrajkajo -- V Budimpešti štrajku 600 pometačev. Zahtevajo povišanje pujtlila in skrajšanje delovnega časa. Svojega bogastva se ",e naveličal Kan Sclnvab, bivši načelnik jeklenega trusta. \ najclcgantncjšcin delu mesta si ic zgradil hiš* vredno nad 800.(100 funtov štcrlingov. Seda pa se je je naveličal iu jo želi prodati, četud v izgubo. Pred kratkim pa ic začel posnemati svojega prednika Carncgieja, postal jc izvan redno radodaren. Ko se je poročila njegov: sestra, ji .ic dal kot svatovsko darilo 10 milijonov kron. Tudi nevesti svojega brata, ki se ž nio poroči čez par mesecev, jc obljubil U milijonov kron. Toda gospodična jc hvaležno odklonila darilo, češ, da bodeta z možem, ki jc spoštovan inženir, živela čisto preprosto in da nc marata imeti skrbi radi denarja. Nikoli celo svoje življeue ne spe nekatere veste rib, golazni in žuželk. Mnogo jc rib, ki spč le po pet minut v mesecu. 'Tudi muhe večinoma nikoli nc spe. Smrt Combesovega sina iu kongrcgacije. Pred kratkim je umrl v Parizu sin bivšega ministrskega predsednika in zagrizenega sovražnika Cerkve, Combesa, Edgard Combes. Ker ni izdihnil doma, so razglasili, da je umrl pri svojem tastu Fossieru. No, sedaj se je stvar razjasnila in cela dogodim je dobila popolnoma drugačno lice. »Peuple Frangaise« piše namreč: Ker se je moral Edgar Combes podvreči težki operaciji, prenesli so ga v bolnišnico sester sv. Frančiška. Pri operaciji so zdravniki takoj izjavili, da bo bolnik umrl in odredili, da so takoj obvestili o tem očeta. Ker oče ni maral prestopiti samostanskega praga, boječ sc, da nc bi mu očitali nedoslednosti, je ukazal, naj sina preneso k Fossieru, da ga tam vidi še enkrat, predno umre. Toda Edgard jc preminul v hiši sester sv. Frančiška preje, icgo so ga mogli prenesti drugam. — Vendar to staršev ni oviralo, da nc bi dali umrlega pokopati civilno, in da ne bi Varault kot zastopnik vlade ne govoril na grobu kar najbolj strupeno proti kongregacijam. Znanstvo in umetnost * Preko Atlantika do Pacifika. Život Hrvata u Sjevernoj Americi. Piitopisna, estetska, ekonomska i politična promatranja. Pod tem naslovom jc dr. A. Tresič-Pavičič izdal velezanimivo knjigo, v kateri jc nabral nio mnogo pazljivo zasledovanih podrobnosti iz življenja ameriškega, zlasti med ta-mošnjimi rojaki. Globoko je pogledal v ameriške razmere, tudi temne sencc jc pravično orisal in podal marsikak pretresljiv podatek o moralnih razmerah izseljencev. "Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni. Izdal in založil L. Sclnventner v Ljubljani. Cena 80 vin., po pošti 85 vin. Domača umetnost. Gospod Fran Ton-čič, kipar v Kamniku, je dovršil kip presv. Srca Jezusovega za kapelo v Rakitni pri Borovnici. Kip jc 1:80 m visok in izdelan.iz cementne mase. Krist, stoječ na ažurnih oblakih, deli z desnico blagoslov, z levico pa kaže na svoje srce, a obličje izraža ono naravno milino, ki jo nahajamo le nialokje pri enačili kipih. Sploh pa je podoba izvanredno krasna in daje svojemu stvaritelju eminentno izpričevalo. — Gospod Tončič jc vseskozi nadarjen umetnik, ki ume svoj poklic, ter si je na polju umetnosti pridobil toliko zaupanja in priznanja, da si ga usoiamo cerkvenim krogom kar najtopleje priporočati. Kakor čujemo, ima g. Tončič v delu šc dva enaka kipa manjše velikosti, izmed katerih pošlje enega na Hrvatsko, druzega pa postavi v neko farno cerkev' kamniške dekanije. Gospodarstvo- Nova parna opekarna Smola in drugovi v Žabji vasi pri Novem mestu. O tem novem domačem podjetju bavili se bomo podrobneje ob priliki, ko bo tovarna popolnoma dodelana in se prepričamo o kakovosti novo žgane opeke. Zato za danes le nekaj opazk glede na prvi poskus, ki se jc napravil s stroji in mate-lijaloni dne 6. t. m. Ob 5. uri popoludne je začel novi masivni lokomobil (delo tvrdke K1. Wolf, Magdeburg) z agilno, precizno delavnostjo dokazovati, da .ie res zmožen, za kar ie bil postavljen. Tako tudi vsi stroji tvrdke NVanšek iz Brna, posebno pa velika stiskalnica. Sprva, dokler sc šc ni privadila svoji novi službi, se je rezalo 20 kosov na minuto, a kmalu je to število poskočilo za polovico, torej na 40 kosov. Povprečno pa se računa 1800 kosov na uro, oziroma ob 10. urnem delu 18.000 kosov na dan. To jc prvi materija!. Stroj za izdelovanje zarezne opeke(Pfalzzie-gcl) pa izdeluje do 7000 zarezne opeke na dan. Materijal je tako izborcn, da mu ga ni para, ne samo na Dolenjskem, marveč najbrže na celem Kranjskem ne. V kratkem bodo dogo-tovljcne peči in ostale priprave. Zgati se bo začelo žc prihodnji teden! Prav tako! Ravno sedaj je toliko povpraševanja po opeki, kakor še nikdar nc; domači izdelovalci v opekarnah na Straži žc davno nc morejo zadoščati preobilnim naročilom. Do opekarne v Breitenauu, katero jc prevzel sedaj neki jud z Dunaja, naše slovensko ljudstvo nima zaupanja. Posebno ne sedai, ko sc vsa čudno zamotana zadeva tc graščine pri raznih sodiščih v Novem mestu in na Dunaju rešuje. Torej stoje šansc za novo podjetje v vsakem oziru jako ugodno in priporočamo kar najtopleje to novo dolenjsko domačo industrijo vsem domačinom Dolenjcem. — Za elektro-inštalaterje. Po sporočilu ravnateljstva urada za pospeševanje obrtov v c. kr. trgovinskem ministrstvu na Dunaju so priprave za otvoritev vzornega obrata za elektro-inštalaterje toliko dovršene, da se more prvi obratni tečaj pričeti 10. junija t. 1 Ta vzorni obrat ima namen, da si v njem že poslujoči mojstri in pomočniki elektrotehničnih in kovinskih obrtov spopoluiio svoje znanje v onih strokah elektrotehnike, katere so rokodelcem sploh dostopne. Posamezni obratni tečaji trajajo do šest tednov in sc više večkrat na leto. Z ozirom na to. v katerih panogah elektroinštalacije se hoče kdo izobraziti, določi urad za pospeševanje obrtov, koliko časa ima vsak udelcžcncc obiskovati tečaj. Za tega, ki se hoče vdeležiti vseh vai. traja tečaj šest tednov, siccr sc pa primerno skrajša. Ubožnini obrtnikom sc lahko podelijo ustanove po 20 K na teden, zunanjim štipendistom se tudi povrnejo vozni stroški od bivališča na Dunai in nazaj. Prošnje za vsprc-jein in ustanovo se morajo lastnoročno spisati